rinn. KT a r E<: j i; h i: i. a v s k i i.is t
IV MISI.KCK C1TATEI.JE
PROLETAREC
<>lu»ilo Jugoslovanski- KorialÍNÜriie ,	in Prosvetne Hlaiiie
officiai, organ of j. s. f. ani) its educational bijkkau
ST. — NO. 1799.
Enl«i*4 m mun4 (Uu NMtter. I>n I, IM7. «t Uw po»» «Ilir« «t IHK*«*. IM.. uiMhrt the Act jI i ungir»» al Match 1, lilt.
CHICAGO, ILL., 4. MARCA (March 4). 1942
('ubiÍHÍ)fd Weekly «t 2301 S. Uwndsle Ave.
... LETO—VOL. XXXVII.

Skupina nacijtkih ujetnikov v Libiji.
Indija hladna na apele Anglije za sodelovanje
VLADA V LONDONU IZGUBUA PRILOŽNOST DOBITI NAKLONJENOST SVOJE NAJVA2NEJE DEŽELE. — INDIJCI SE NAVELIČALI SAMIH OBLJUB. — CHURCHILL ZNOVA OBETA
Iskanje krivcev v krizah in v vojnah
V	Rtomu skuša posebno sodišče pod pritiskom Berlina naprtiti krivdo za vstop Francije v vojno Leonu Blumu in Eduardu Daladierju, vlada v Vichy-ju pa jima naložitrkazen za padec Francije v vojni in njerx) sedan,o tragedijo.
V	Angliji politično življenje vre vsled beganja za krivci, ki so ali naj bi bili odgovorni sa poraze v Aziji, za padec Singapore in za neuspehe v Libiji
V	Zed državah se še vedno vrsi prerekanje, kdo naj bo v prvi vrsti kriv za kriminalno nepaznost, na Havajih dne 7. dec., ko so jih Japonci prvič napadli m dobili ameriške letalstvo in mornarico v snu nečuječnosti.
Ko je nastala leta 1929 v USA gospodarska in finančna kriza, so bili mnogi sodniki zaposleni z zasliševanjem krivcev poloma Na primer Samuel Insull v Chicagu, ki je upravljčl stotine milijonov ljudskega denarja in ga izgubil
Dolžili so krivde Hoovra, ki je obljuplial avto v vsaki garaži in po dve piski v vsaki ponvi. Wall Street je bil psovan Ljudje so se znašctli nad bankir i in nad industrijalci, razmere pa so se pomikale na kant Sele velike vladne podpore so jih nekoliko ublažile Sele s pomočjo vojne pa se je dogodilo, da ima dežela spet "prosperiteto", zapopadena v ogromnih posojilih, ki si ph daje ljudstvo v poslovnih knjigah zvezne vlade samemu sebi
A bo spet prišla kriza in spet bomo iskali krivce.
Le malo jih je, ki bi pogledali v tem iskanju do dna. Ako bi, bi zlahka dognali, da je vsemu današnjemu zlu kriv sistem, kakršen |e
Churchill priznava,
r-	i
da so izgube na morjih čimdalje večje
Ladj« za ladjo gre na mor* •ko dno. In z njimi mornarji, inunicija, cele vlake živil, olja in razne druge potrebščine.
Od početka vojne do tedaj je bilo potopljenih nad 14 milijonov ton ladijske teže, nevštevši tover, ki am na tebi predstav* Ija stotine milijone dolarjev vrednosti.
Zavezniki in nevtralne dežele so izgubile od početka vojne do konca 1941 nad 8,300,000
KONGRES SE PREMISLIL IN NI IZVRŠIL GROŽNJE
JUŽNJAŠKI BURBONCI IN DRUGI TORIJI HOČEJO POD PRETVEZO VOJNE NA VSAK NAČIN UGONOBITI ZAKONE, KI ŠČITIJO DELAVCE. — PEČE JIH PLAČA ZA NADURE
Prvič v zgodovini te dojele, z izjemo nekaj malega leta 1924 — so se delavske unije lotile tudi politične akcije. In to ne posamezno, nego dva glavna unijfka centra — CIO in AFL.
ton ladijske teze. države osišča , B«rbonci zahtevajo, da delavci pa od S do 6 milijonov ton. '	tlačanijo in molče
Premier Churchill je v par- Tedne in tedne so se južnaški lamenlu poročal, da so anglc-1 reakcionarci skupno z zastop-ške izgube tovornih parnikov niki delodajalskih interesov bo-po 1. januarju nevarno narasle . rili v kongresu proti vsaki pre:l-in ker so šle potrebščine na logi socialnega značaja, morsko dno, namesto v angle- Ako so bile «prejete vzlic o-ska pristanišča, je nastalo med poziciji, so jim metali polena ljudstvom občutno pomanjka- ped nege kjerkoli so megli ¿e nje. Vzlic konvojem se nevar- dolgo potem ko so postale po-nosti osiščnih podmornic ne stava in zakon dežele, more ustaviti toliko kot bi bilo Nihče ni v zveznem kongresu potrebno.	bil skozi minulo krizo, in potem
Ta način vojevanja sicer ne v Hei]anjj ,v0jni situaciji, napa-pomen« tolikšne izgube življenj dan ii0jjt kakor unijc
kakor na frontah na suhem, to M . , . .	, ,
. ..	. ... I Na delavstvo v splosnem pa
da znaci ogromno materijalno	r	1
izgubo. Pridelki in produkti človekovega znoja gredo v milijonih ton v nič.
je metala sovražna propaganda luč očitkov nezvestobe in taže. To počne tudi sedaj.
Važnost delavcev
mezde. Ter koliko se mora plačati delavcem, ki delajo redno preko 40 ur na teden za nadure in pa za delo ob nedeljah in praznikih.
Zakleli so se ta zakon uničiti pod pretvezo, da škoduje vojnim naporom Zed. držav. Zato naj se ga enostavno ukine. Ako potrebno, naj delavci bodo na Aihtu po 10 in več ur dnevno. Ce je v korist naših vojnih naporov, naj zanje ne bo ne ne delj, ne praznikov. Pa tudi ne plače in pol za nadurno delo. in ne dvojne plače ob praznikih.
Sijajno za dobičkarje, ki jim ni treba delati, nego se brigajo le kako se iznebiti davkov in pa unij ter si izvojevati čimvečje profite.
Ako bi bil zakon zavržen — kdo bi bili prizadeti?
Ko je prišla v kongres pod
'1 •sab°- krinko narodne obrambe PX a drastična 'predloga proti delavcem, dramatično vložena, je
Franc Snoj predaval v klubu št. 1 JSZ
—
I'ltEMMA.VJA IMM.OUKOV
^r in vi svetovni vojni je Indi ra mobilizirala v ^omoč Angliji in njenim zaveznikom armado I i ru g milijon mož, ki ji je
0 a ug- K ajše k je izprevidei. da Indijci niso več dovzetni slepo služiti Angliji in zahtevajo veljavo, če že toliko ne, kot jim
bila na razpolago na katerikoli j po v elikosti pripada, pa *aj
ostal ) Jugoslavijo član jugoslovanske vlade Franc Snoj. Na-
i|A|| m am* flMfc ^VI^TI"	• Prav^ Je na navzoče prav do-
■FlPITlim	i V i* V »M*	• ber vtl, v svojih i«vajanjih je
• •••••ssssssssossssossssssosssss«sssf«t|MtM»M«M»t poka '.al. da ima zelo široko obzorje in da ima veliko znanje tudi o socialnih problemih. Več
o njegovem jrovoru, o vpraša-njih nanj in o odgovorih, ki jim
.. .. ... I#	nastala demonstracija, s katero
V saKo unijo so slikali za sla-	so hoteli sovražniki ljudskih
bo. Bodisi, da so jo odeli z rake-	inleresov iz-pričati, da je večina
tirstvom, ali pa jo označili s	; posuncev na njihni strani. Po-
Zaduji petek večer je v klu- j Petokolonstvom in "komuniz-	sebno burna je bila M|a 26. fe-
« j bu it. 1 JSZ predaval o polo- j mom • j ..	bruarja. Unije služijo sabotaži,
j ia.iu z ozirom na Slovenijo in i .;sh.l.JU, Je; 80 se ,iaJl>oli	nagajajo s stavkami, obdavcu-
J ostali .1 uirorthtvi in čliin nitroslo-' 1
fronti. \
Interniranim "yankijemM, ki kjer je razločila bomba v moto jih zajeli Japonci, se ne godi» mentu, ko je šel po dotični uli-slabo, kar se hrane tiče. Tako ci Hitlerjev nadiposlanik Fran'. ;oroča Ameriški Rdeči križ. von Papen, in ga zaeno z nje
- 9	t	#	•	m	9	-	0	V/l W M	■	■	vi v v a	■«• ■»••	» V» •	rt»» «J»« v Ilir mm • • J
Vslični meri, kot jo ima na pri- j|rMna je zasilna, a tako razpo- igovo i rti o z'bila na tla. je pov/.-
SCt
lan ji svetovni vojni je mer mali dommjon Nove Zclau-1 beljena, da zdrav človek ob nji
Indija v bistvu pasivna, čeprav jc .Japonska vsled svojih zmag v Malajih, z okupiranjem Siit-K a pora in mnogih drugih an-glt ških ro-esti tam okrog prišla svojo mornarico in armado že prav do praga te ogromni- dežele.
dije. Ali pa Avstralija in Južna i lahko izhaja. Radi pa bi ameri-Afrika. In Kanada Vsi ti sku- M VüJak¡ in civilisti, ki so in-
Indija "n<*jdragoccnejsi bi»erM
Star pregovor v Angliji je, da je Indija najdrr ^occnejši
paj ne pomenijo po prebivalstvu niti z daleč toliko, kakor Indija.
ternirani na Japonskem ali v
ločila turški vladi prvi moment nemalo skrbi. Agenti angleške tajne službe so ji baje kmaLi | nato dokazali, da
jih je dal, bo v prihodnji Števil ki. I/.med Hrvatov je bil na-vzt • J urica Bjankini, in od Srbov pa Prler Kokotovich. Se-so doti eno ;rtanka H0 > u^elotil tudi rojak
gin javili, da unije zatro, ker po- ; jejo d^vce z davki (članari-
teritorijih, ki so jih okupirali bombo podnetili naciji v službi Gri?nik « i»«neica UUnotaa. JapoMci. toaletnih potrebščin. • veleposlanika Papena, pa >e m
od rojstva naprej. Tarn jih nima. Mila je le za silo, papirja menda nič, ne zobnih krtačic, ne nikakršne paste, ue britev. Ameriški Rdeči križ bo skrbel.
Zanemarjanje domačinov
Toda Anglija $e v svojih starih tradicijah imperialistične politike ni mogla prilagoditi resnici, da je podložil »št va kolonialnih ljudstev konec in da jih je vsled tega treba sprejeti biser v kroni vladarja Velike I yaj teoretično xa enakovredne, j d* dostavi našim vojakom ki ci-1 Britanije. Zato se vlada v Lon- Četudi je Velika Britanija us-; vlllatom teh stvari kolikor bo donu najbolj Iniji zanj in vsu pevala v imperializmu baš za l>ai* rnogoee. V vojnem času to nima politika gre za torn, da I t<lf ker je prinesla podjarrnlje- niso lahke-i v ari. .ii Indija ostane kot pod loin a | n itn rodovom, plemenom in na Neodvisne jeklarske družbe. fl«-%«*Ut.	rodom marsikaj dobrega, je vz- znano pod označbo "Little
Ko j<- Angliji šlo v prejšnji trajno stala na *tali$ču, da ho to j Steel", so s« pritožile na "War - • 'i nii vojni že jako trdo in manjvredni ljud je, pedložniki j Labor Board" proti uniji je-
podložnikov angleške krone.
Indijci so ji po nekaj desetletjih pasivne resistence in taktike pasi v mu a nesodelovanja dokazali da to ne bo šlo. Indija
Teh povprečen Američan silno eksplozija predčasno dogodila (r^ pj 0fVQrj|Q kamDOnio pogreša, ker jih je bil navajen t in njen operator je bil pri tem	™ '
ubit in razcefran do nespozna-, iniogc nja. In še to: Bomba je bila
1 ni >1 nič nadejala pomoči iz Ani »rike, se je oslonila na Indi-i'1 Pa so jo Indijci vprašali: '»iino svolxido, ako zmaga-te Vlada v Londonu je veli-'v» obljubiTa, a vse nekam ne-(1'Io« no. "Bomo -pač govorili o ni. ju vprašanje rešili, ko mi-ojna." Indijci so se s to o1>-J '■ ■) potolažili, kakor že mno-tfokrat prej, in pomagali. Kot / rečeno, s poldrugim milijo-i "ni vojakov in se več pa matj-njalno. Kajti Indija je velika bogata bodisi na prirodnih zakladih ali po pridnosti svojih prebivalcev. Teh ima približno »HO,000,000, ali več kot Zed. <h zave, Sovjetska Uriija in preti vojna Francija skupaj.
Ogromna človeška sila
I'o prebivalstvu je večja sa* nio m* Kitajska. In baš kitajski premier Tang-Kajšek se je pred P'«r tedni v interesu svoje deže !'' v kori t Anglije podal na "biski* k političnim voditeljem »'tlij.skega ljudstva, da jih pri-'''•bi za sodelovanje v tej vojni. ■'«» dobrem tednu pa je na na-t.ondcna poudaril:
' !>am in verjamem, da bo tuila Velika Britanija tudi Indi-
i> resnično politično meč, ne da !,i treba indijskemu ljud-
stvu vprašati zanjo."
klaiikfti delavcev CIO, ker za-hte\n zaprto delavnico. Družbe, označene pod "Liti le Steel", so Bethlehem, Young-stown Sheet and Tube. inland
hoče, da se ji da ali statut do- j,n Republic Steel korporacije. minjona v družbi dežel in teri- Vse so v prizadevanjih za pre-
torijev občestva Velike Britanije, ali »J;a se bo borila za yol-
prečenje organiziranja svojih • delavcev v unije poUx»¿ile mili- '
SNPJ, s katero je tal /.a in je podtaknjena na sU|.nicah an-jjo,cni ^hu/ona birša SSPZ, je gleškega poslaništva. Oemu? | ||n<i j. marca otvorila veliko Tako so vprašali Angleži tur kafr anjo /a pridobivanje noske policaje v Ankari.	v,jh ¿}am,v
Bolgarski kralj Boris ne je iz N otlita jo«rl. prinlsedllik Vin-Berlina \rnil v Sofijo in izročil, cent Cainkar in mladinski di-ukaze nemške vrhovne koman-1 rektor Michael Vrhovnik.
de bolgarski "vrhovni" komati-	__
di. Več živil, več vojakov, ve/
akitvnosti v Črnem morju proti Vso Evropa produciro Sovjetski Rusiji, več odločnosti I nacijc proti četnikom v Jugoslaviji —|
to in še poln pehar driiimca je K(» i« v »vojem prvem govo-zahteval Hitlerjev štab ml bo!-! m po 7. decembru predsednik garskega "carja". In Bolgari' Roosevelt razglasil, koliko le-bodo dali, kakor jim je tikaxa- j tal, tankov, topov in drugega no, čeprav niso podjarmljeni. materijala bomo producirali, nego le "zaščiteni" od Hitlerje Ha nadmašimo produkcijo osišča, se je Hitler zavzel in uka-
vzrocajo v^epreveč stavk in spravljajo to deželo v nevarnost poraza, so b\fi in so te največ krivi tragičnih odnošajev med unijami in pa razmer, v kakršnih milijone delavcev po krivem trpi.
Stavka je veleizdaja po mnenju onih, ki jih povzročajo. Do I že kajpada unije in delavce, ki se jim odzivajo, namesto da se jim bi "patriotično" uprli in unijam nehali plačevati doneske. A delavci, ki jim je kaj za svoj ponos, vztrajajo, čeprav marsikdo izmed njih vča-
pomišlja, da bi bilo boljše, ako ne bi bili navezani nanje.
Zakon, ki jim je najbolj v napolju
Najbolj v napoto je dobičkarjem zakon, ki določa maksimalni delavnik in pa minimalne
no) v prid "raketirjev" in parazitov, na splošno, ni jih treba!
Ko so se nekateri poslanci hoteli zavzeti zanje, je nastal dimdaj in če se bi volitve izvršili tisti moment, bi bilo konec zakona o dolgosti delavnika, mezdah in o plačah za delo v nadurah.
A rabuka je biia tolikšna, da je predsednik zbornice sejo zaključil.
Medtem je stopil vmes predsednik Roosevelt in izjavil demokratskim kot reakcionarnim prvakom repu-blikanske stranke, da če tisti zakon zavržejo, bodo storili našim prizadevanjem za zmago v tej vojni nepopisen udarec.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
no osvoboditev rzpod gospodar ¡jone dolarjev. In mnogo delavskih in političnih vplivov Lon-; Ccv, ki »o se potegnili za svoje dona.	J pravice, je padlo v tem boju.
Pozabljena obljuba	Imajo drugi pač zelo dober vz-
Ako bi angleška vlada drža- rok» čemu se potegujejo za zala obljubo, ki jo je dala Indij- P»*to delavnico.
(Nadaljevanje na 5. strani.) Intriga v Ankari, v Turčij»,
Časopis "Vatan'
Istanbul»!
(Carigradu) je koncem februarja priobčil članek, .v katerem |H>udarja, da so demokratične dežele med zavezniki bolj in bolj razočarane. Kar omenjeni
(Nadaljevanje na 5. strani.)
zal vso Kvroj>o šiloma preurediti v ogromno nemško municij-sko i* ornico. I/C na ta način se Hitler nadeja, da ga Amerika ne bo mogla prekositi.
Ali jc vaše društvo âe član Prosvetne matice?
Za milijone brezposelnih se sedaj le malokdo briga
Koliko delavcev je sedaj ne-raposlcnih? Koliko je bilo odslovi jenih vsled tega, ker podjetja, v katerih so delali, ne dobe več materijala?
Točne statistike o tem se sedaj v vladnih oddelkih več ne vedi. So prezaposleni z drugimi stvarmi.
število tednov. In kaj naj po- so jih nekaj tisoč odslovili, naj t	ki imajo denarja v izobilju, no
čne brezposelni delavec po* več v oddelkih za konzerve,	vedo. kaj pomeni boleaen v dru-
tem? Ako vpraša za delo pri Manjka kovin zanje in še tega	zini, ki je brez sredstev in ti ne
WPA, mu povedo, da ker kon. in onega.	more privoščiti ne zdravnika, gras znižuje pot roške sa nevoj- Philip Murray, predsednik ne stvari, morajo število onih, CIO, ki zastopa delavstvo v
ki »o uposleni v tej vladni po- masnih industrijah, se je ne.	p<>Uvbno ¡n nujno ^ da Wt>n
moin, ustanovi, celo «miavati. davno nad kongresom bridko	.Q d j .Wuhi" lveEn€
Cen, se. da je sedaj okrog potožil, ker mu ni prav nič mar,	¡kDnomijr nchajo hraniti „*
re zdravil, ker niti hrahe nima zadosti
CIO
Vodi pa jo AFL in enako štiri milijone brezposelnih. Brž- kako naj se ti milijoni delavcev | č )nih k. no bili vrženi v O. Unijo brezposelnost svojih kone jih je celo več, ker se jih preživljajo, kajti ne gre samo [
...	i brerposelno»t Ni njihova kriv
članov čutijo, ker zahtevajo, da v raznih podjetjih, ki ne spa- ranje, neg» za njihove družine. . .	..	Ar
„aj se kje zavzamejo zanje, dajo v "prioritr" za materij.l, , ' Gospodje, ki niso bili še ni- ako ^ na cest.
naj
Brezposelnost na podpora jedo- odslavlja zdržema.	kdar lačni, ne vedo. kaj je po-
bra stvar, a traja le določeno Jk celo v čikaških klavnicah manjkanje in kaj glad. Tisti,
zave pa je. da jim pomaga, kler ne dobe zaposlitve.
do-
i\a£ prihodnji Majski Glas**
"Kaj? Saj je šele v zace^u marca, pa žc omenjate prihodnji Majski Glas?"
Da, gradivo zanj jc treba že pripravljati, toda teh vrstic ne pišemo zaradi tega, nego vsled nabiranja OGLASOV v prihodnji Majski Glas.
Upravništvo se je v ta namen obrnilo na naše zastopnike in druge prijatelje, ki so doslej pomagali pri tem delu in zanašamo se nanje, da to store tudi letoi.
Vsa navodila so jim bila poslana v pismih. Kdor ima priložnost in je pri volji prevzeti to nalogo, pa ni bil povabljen, naj piše upravništvu, po mu bo z veseljem poslalo potrebne tiskovine in navodila. <
Naše trgovce, zdravnike in druge raznih pokli-* cev, podjetnike, gostilničarje itd., prosimo, da naj gredo našim zastopnikom na roko s tem, da jim dajo CGLAS v prihodnji MAJSKI GLAS. S pojasnili glede cen in besedila so jim na razpolago.
Majski Glas v tolikšni obliki, s tako vsebino in ilustracijami, kot jo ima, je nam MOGOČE izdajati le, ker prejmemo poleg naročnine vanj tudi MNOGO oglasov, ki krijejo dodatne stroške. In kar ima Majski Glas prebitka, se 30 porabi v prid vzdržavanja Proletarca. Zastopniki bodo pri tem delu torej vršili svojo nalogo kakor zmerom in zanašamo se, da nam tudi oglaševalci ostanejo enako naklonjeni.
Proletary. March 4, 1942. «i il i h
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
——— ...i ——■ . ■ i — - .i Bivši francôtki potniški pgrnil Nortriaridie> ki teži prevmjen v newyorski luki
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska DtUvik« Tiskovna Družba, Cbicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
MAROf NINA v Zedinjenih državah *a <ylo leto $3.00; ta! pol leta $1.75;
ta četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; ta pol lata $2.00.
Vsi rokopisi in ogla«i morajo biti v našem urada najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.......................
Business Manager ......------........
.............................Frank Zaitt
..................Charles Pogorelee
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
Telephone: ROCKWELL 2804
Naraščanje brezbrižnosti za volilno pravico
l^tos so kongresne volitve. Jako važne. Pravzaprav bo vsake volitve važne. A že lani pri raznih okrajnih in županskih volitvah so se merodajni faktorji potoževali, med njimi posebno socialisti v Readingu, Pa., da se ni glasovanja udeležilo niti petdeset odstotkov volilcev.
Sedaj, ko se vrši kampanja za primarne volitve, se mnogi sedanji kongresniki ponašajo, da sploh nimajo opozicije. Ta ali oni se je sicer lotil stopiti v boj in iskal podpisov ter opore, a ga je brezbrižnosti volilcev toliko oplazila, da je odnehal.
V IIlinoLsu se'poteguje za kandidaturo v zvezni senat čika-šly alderman profesor Paul Douglas. Pred leti je sodeloval v kampanjah socialistične stranke. Ta sedaj z izjemo par1 krajev ni več v stanju poseči v volilni «boj. Paul Douglas pa smatra, da je potrebno imeti kandidata, ki se bo od navadnih politikov republikanske in demokratske stranke razlikoval. Zato se je odločil, da sam prevzame to nalogo in sam vodi kampanjo, s sodelovanjem prijateljev kajpada.
Primarne volitve bodo tu 14. aprila. Osem kongresni kov v tej državi bo brez ofpozicije. Dasi je tisoče volilcev z njimi nezadovoljnih, si ne morejo pomagati, ker nimamo stranke, kakršna bi bila sposobna in v stanju iti v boj »proti republikanskim in demokratskim politikom.
Paul Douglas kandidira na listi demokratske stranke. Ako ncminr ijj pri primarnih volitvah dobi, bo pri končnih volitvah r.csilec demokratske liste, pa če ga hoče ali ne.
Douglas*ve, da tga ne mara. Po večtedenski kampanji je u/iutl, da posameznik proti mašini svoje stranke, ali pa zoper mašino !;ake druge močne stranke, nič ne zmore. Zato se je v svojih govorih lotil mašine.
Kongres ima ogromno moč. Sedanji kongres je v večini delavstvu nenaklonjen, kakor so mu bili prejšnji: Res. da je v minulih letih sprejel nekaj socialnih zakonov, toda proti svoji volji. Roosevelt jih je iz kongresa takorekoč izsilil. Ker so sedaj unije jačje kakor pa recimo pred osmimi leti, jih kongresniki v industrijalnih krajih tudi bolj upoštevajo, toda ne ie toliko, da se jih bi bali. Kajti unije, ker niso nobenkrat še načelno posegle v politično akcijo, nego le, da agitirajo za "prijatelje" ia da kaznujejo sovražnike, niso v/jgojile volilcev za program, nego le za osebe. "Ta je dober človek, prijatelj unij, za tega glasujte," »e navadno glasi priporočilo iz unijskih uradov. A delavci, ki glasujejo, vedo, da v večini slučajev ni med kandidati, ki so označeni za "prijatelje", in onimi, ki so zaznamovani za "sovražnike", nobene razlike.
Tragično je, da nimamo nobene prave delavsike stranke, ki bi bila sposobna poseči v letošnji volilni boj. V Wisconslnu so prcigresivci, v Minnesoti farmer-laboriti/in v New Yorku labo-riti, toda nobena teh strank ni načelno toliko trdna in enotna, da bi kaj prida pomenila.
Tudi slabe skušnje s takimi tretjimi strankami so vzrok brezbrižnosti za volilne boie.	•
Sedanja socialistična ^anka je volilne kampanje opustila. Kjer je je kaj, vodi kampanjo lokalna socialistična organizacija. Predno bi mogli socialisti spet postati politična stranka, si bi morali dobiti v vodstvo ljudi, kakršni so jo gradili do konca prejšnje svetovne vojne.
Brezbrižnost med volilci samimi je v veliki meri vzrok, da ljudje socialističnega prepričanja nočejo več podvzemati volilnih kampanj kakor so jih v prejšnjih nekaj desetletjih. Ako ste volilec za ničesar ne briga in na dan volitev pa odda svoj glas najslabšemu kandidatu, koga ibi to ne poparilo!
A vendar, socialisti in vsi drugi demokratično orientirani politični ljudje bi morali imeti zmerom v uvidu, da čim več bo brezbrižnosti za volitve, toliko bolj bo polje ugodnejše za faši zem, ki volitev sploh ne potrebuje. Torej se ameriški volilci ?. hl>dočnostjo svoje dežele zelo nevarno igrajo.
CHICAGO, II.L.
kaze za "daljnje delo v tem delil italijanskega imperija". Če bi bilo stanje "normalno", kot ga hočejo prikazati Italijani, če bi 1111 narod zadovoljen s svoji-! mi gospodarji, ali bi Biroli odhajal vsak trenotek v Rim s svojimi sporočili in po nove na «vete za ubijanje in preganjanje Črnogorcev?
*
Nemška poi;oievalna družba T. C), poroča iz Sofije, da je iz-1 delu m načrt o napeljevanju bolgarskih kmetov v Južni Srbiji in Severni Grčiji. Razdelili bodo med nje zemljo, ki je po izgonu prejšnjih lastnikov ostald brez lastnika.
*
Že zopet italijanska poroče-valna družba poroča o načrtih za javna dela v provinci Ljubljana. Prav tako sporočajo, da . i odobrena denarna sredstva. Samo izplačajo ga nikdar ne. -Tako V.daj, že desetič, sporoča-! jo, da bodo ljubljanski bolnici dozidali nove zgradbe, da bodo začeli «graditi nove ce^e, da bo-ilo poleti začeli graditi, cesto Ljubljana-Postojna itd. Ko bo skopnel sneg, bodo skopneli tudi vsi italijanski načrti.
*
Poročevalna družba T. O. *>o roča iz Zagreba, da bodo v ne-
kaj dnevih v Rim odpotovali predstavniki "svobodne Hrvatske", ki bodo z italijanskimi strokovnjaki zaključevali apo-razum. Na čelu odposlancev je "finančni minister", z njim pa so "ministri" za rudarstvo, trgovino itd. Odpotovali bodo v Rim, da narodu, ki strada in u-mira, odvzamejo ¿e tisto malo, kar ima.
#
Zagrebški tisk vabi vse hrvatske trgovce, naj povežejo stike z Italijo.
*
Preseljevanje Slovencev e nadaljuje. Popolnoma so izselili okraje Litija, Brežice in Kr-Sko. V te okraje so našel li Nemce iti pričeli graditi neke tovarne.
V pogorju Krima in v Kum Ijanskih hribih je ¿e vedno več tisoč slpvenskih mož in fant >v. ki prizadevajo nemškim in it i lijanskim okupatorjem mnogo težav in škode.
Moskovski radio poroča, da mnogi Hrvatje, k? so bili nasilno mobilizirani in poslani jih rusko fronto beže k Rusom 369. polk 109. nemške divizije je bil pcpolnjen s temi Hrvati — ve 6 i na njih je že u bežal a k Rimo m.
bíajizfvm VfcSTNiK
Spremembe pri Conkorje-vem Glasniku
Parnlk Kormandii, ki j« bil lait francoske črta sa promet med Havrom in New Yorkom. je ob pričetk à y februarski ÊieVÎlki Can-vojne ostal v New York«. Prod par moteči «a jo vaola ameriška vlada ca naio vojno mornarico in obljubila, da ga Carjevega Glasnika je OZnaČen bo plačala. Zaceli »o (a preosnavljati Sa prevainje ameriikih ¿ot in letal. Pri tem delu je nekdo vsled itepatnoslt ^ ^pravnika I udV'k Medv° aH pa namenoma povtro^il na parniku po ¿ar, ki ga ai bilo mogoče pogasiti. Ko so plameni dovršili svojo, se je ta '	»,	1	. ; .... ~
S3.OOO ton težak parnik prevrnil i. tak loii v New Yorku »o dano«. Pravijo, da ga bedo skušali dvigniti, kar pa bi * .	J T . u * »t
bajo stalo milijone dolarjev, kajti t*eba bi bilo sgradltl posebne naprave somo aa to delo in se le nié ne ve, ,ko l)lla Ae ««»acena Zft UpraVMka bi poskus uspel. Kajti dvigniti težo «3,000 ton, ni kar tako.	Louis Zorko in za urednika Et-
______	'	__ bin Kristan. V februarski ime
VESTI O POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI
Mnogi vojaki so se pridružili četnikom, ki so zaplenili veliko množino vojaškega materijala, male topove, strojnice, puške in
urednika ni navedeno.
Uvodni članek v februarski številki ima podpis Etbina Kristana. Naslov mu je "Demokracija in svet". Kristanovi uvodniki v tej reviji so bili mojstr-
strelivo.
črnogorski četniki prizade- j »ki, in naravno, tako je tudi ta. ,	vajo velike izgube zasednim Ostala vsebina ki je pestra
London,20. feb. ( UP) — Po j dek podaja dokaz o obsegu čet-j po8adkam in izdajalcem.	in poljudno zbrana, je sledeča :
vesteh tukajšnjih tujih voja Skih dopjsnikov je svobodna jugoslovanska vojska uničila v
nizkega delovanja.
Na potu Bileče-Nikšit' so čet Louis Adamič: Za mir je tre-*	| niki napadli skupino italijan- ba delati sedaj; Ivan Jontez:
... . . , Angora, febr. (ICN) — t^a skih vojakov in zaplenili štiri Optimizem (pesem) ; IVan Jon-bosanskih planinah fasistično gopU -Orient", ki izhaja v Si- tanke, tri oklopne avtomobile, tez: Pisma dveh zaljubljencev; posadko 5000 mož m zajela ve- ^ prinaša članek z mnogim: ! več sto pušk in mnogo ujetni- F. H. Cramer: Iluzije o Nemči-liko množino metalcev ofrnja, podatki o stanju v Jugoslaviji, kov. Med ujetimi je tudi neki jj jn Nemcih; Milan Medvešek: strojnic in streliva.	v kateri, kot pravi članek, ljud- polkovnik.	Več kritike! Japonski značaj;
lz poročila je razvidno, da je stvo umira od lakote, Nemci pa j železniška proga Bilece-Nik- i. Jezikovni anarhisti; čet-jugoslovanska vojska začela rc^pajo in plenijo vso hrano, ži- šič je povsem razrušena. Pri niki ; O pisateljevanju; Eiflov nov napad proti nemškim in vino in rudniška bogastva po Klobuku so četniki napadli so- stolp v nevarnosti; Odmevi.—
vsej državi.	ražni bataljon in zajeli dva Cankarjev Glasnik stane tri do-
časopis piše, da znaša letna tanka, 21 motornih koles in Jarje na leto, posamezna števil-žetev v Jugoslaviji približno 4 mnogo drugih vojaških potreb- ka pa 30c. Naslov: Cankarjev milijone ton žita, od katerega ščin. četniki se neusmiljeno bo- glasnik, 6411 St. Clair Ave., so prej izvažali v zamejstvo de- rijo proti ovaduhom in izdaja'.- Cleveland, O. set procentov. Danes so Nemci cem, ki hlapčujejo sovražniku. Kdor te revije še nima. naj veliko število italijanskih voja- zaplenili 90*. Zaplenili so sko-1	*	si jo naroči. Ali pa se z njo naj-
kov. četniki v Črni gori so na- raj vso žetev koruze. Prav tako Štefani poroča iz Splita, da prvo seznanite s tem, da si padli neki italijanski oddelek, je s pšenico, rž jo in drugimi vr- so Dalmatinci "zelo hvaležni", naročite par izvodov. Posame-zaplenili štiri tanke in sto pušk «tami žita.	Mussoliniju, ki se zanje zeîo'zen izvod, kakor že omenjeno,
ter zajeli veliko število italijan- Prej je bila Jugoslavija naj- zanima, zlasti v socialnih po- stane 30c. (O prej omenjenih skih vojakov. Drug četn&ki od- bogatejša država na Balkanu z gledih. Tako pravi ta poroče-, 5 premembah bo poročano v pridelek je prav tako napadel ita- živino, s štirimi milijoni goveje? ; valna družba, da so doslej raz- hodnji številki.) lijansko posadko in zaplenil 2 živine in 9 milijoni drobnice, delili med ljudstvo 300,000 ko-1	, *
italijanskim zasednim silam, delujoč v velikem obsegu. Borci so osvojili železniško postajo na progi Trst-Ljubljana, razdejali postajo, zažgali 23 že lezniških voz bencina in ubili
iz katoliAkih krogav. Narečnim je $2 na leto.
"'' ' ''
Roosevelt in Churchill brala Adamičevo knjigo "Two^Way
*«asage". V svojem buletinii O' pi.^ujf» Louis Adamič, da je. Dil dhe 13. januarja v BeH hiši dve uri, in da je bil povabijo tja Vrled ^ svoje zadnje knjige "Two-Way Passage". Govoril je c b tej prii* osebno z R J0.se-veltom in njegovo ženo, ter s Churchillom, ki bil tedaj na obisku v Zed. državah. Rekli so Adamiču, da so njegovo knjigo brali vsi trije in se menili o ideji, ki jo avtor razlaga v nji. Adamič je uverjen, da j 1 bo nekaj t? njegove ideje, ko nastane mir, gotovo uporabljene. Oziroma se to ie vrši, ko t? dežela pošilja tja vojake, ki so sinovi priseljencev iz Evrope. N. pr., prvi ameriški vojak, ki je stopil v sedanji vojni na evropska tla, je bil Milton 11 en k j h Minnesote, sin nemških *t*r-iev. In na severno Irsko so bili poslani vojaki, ki so sinovi priseljencev iz Irske. Adamičeva ideja je, da ko nastane mir, seveda z zavezniško zmago, naj bi Zed. države prevzele nekako pokroviteljstvo nad Evropi in jo reorganizirale s pomoči) naturaliziranih Američanov in njihovih sinov, ki se bi v ta namen vrnili tja in pričeli z "amerikanizacijo".
tanka. 21 motornih koles in Dane* je Jugoslavija povsem
brez živine. Posledica te-ga ropanja je, da danes ta narod v mngžicah od lakote umira.
Tekstilna industrija v Jugoslaviji je decembra dobila samo toliko bombaža, da je mo-
mnogo drugega materiala.
London, 19. feb. (ONA-JčO) — Jugoslovanska vlada je pre jela poročila o nemških prizadevanjih, da bi podkupili čet-
nik«* generala Mihajloviča iti	^P H
tako omogočili prepeljevanje ?la A,zdet,atl 40,000 parov peri- ima samo Split trideset krat ti- 7j0čin (članek o tržaškem pre-n'oje ga vojaštva na vzhodno! !a' ^ ce,° [? malenkostno poši- prebivalcev, se ta velika |cesUt ki se je vrftn ,anako
boj.fiie za spomladanski napad.
Merodajni kro«gi navajajo neko poluradno izjavo v jugo-"* slovanskem časopisju, ki je pod
sil. če bi bilo to res, da so ita-j «'Njiva." — Revija, ki izhaja lijanske oblasti v desetih me- * tem imenom mesečno sedaj secih italijanske zasedbe, t. j. pet0 leto, ima v januarski šte-v 300 dnevih razdelili 300,00(1 vi]ki velik del svoje vsebine pokosil, bi to pomenilo, da so rečene trpljenju primorskin vsak dan razdelili 1000 kosil. Slovencev pod fašistično Itali-če pa se spet vzame v obzir, da jG. Vsebina je sledeča: Nov
ljanje so Nemci januarja pc- skrb "duce-a' zelo zmanjša. Ob sen jn 0 žrtvah, ki so bile obso vsem ustavili, tako. da so danes misli pa, da je v Dalmaciji tisoč jeno ¡n padle 12. decembra vse tkalnice ustavile delovanje italijanašev, postane jasno, kdo 1941) . vjda Ivanovna: Tisti, ki
zaradi pomanjkanja sirovin. ! je Mussoliniju hvaležen in kdo Nemci so zaplenili devetde- govori tam v imenu našega nn-
nemftkim nadzorstvom. O izja- set od6totkov premoga in vse roda. vi se sodi, da je "ponudba mi ru" in opomin.
Izjava, ki je v resnici bila po. slana iz Berlina, trdi, da je .lo
rudnike bakra«.ki bauksita. Pri- j dobivanje premega se je zmanj-
Italijanski komLsarijat v
so dali življenje za nai narod (članek o slovenskih žrtvah, med njimi o Ferdu Bidovecu v Bazovici; članek vsebuje tudi nekaj «pisem preganjanih in u-
,infl i7lw,.a (Hi . - . **\o za 30; v primerjanju s "Provir.cia Lubiana" je izdal | b5tih žrtev) . Kratek pregled >iana iz L»einna, trdi, da je ao prejšnjim. Vse »zvazajo v Nem- ukaz, s katerim se dosedanji | dotrodkov* M ^imčh*- TmliUk-i neurejenih nemSko-srbskih od- čijo ,„ v lulljo.	komisarijati v slovenskih <>l>či- že^; Ivin Cankar: V^ taboJ
400.000 Jugoslovanov, ki so jih pregnali in • zamenjali z Madžari, Italijani in Bolgari, je brez strehe nad glavo in brez hrane. Oblasti so jim zaplenile vse premično in nepremično
"Pojeklenjenje" Italijanov
"FaAistična Italija ni za trajen mir", je govoril Mussolini, ko se je utrdil v vladi. "Mir narode ipomehkužl, vojna jih zj« kleni. Italijani bodo v* tfojni jeklo, kakor je njihovo orožje."
Tako je pridigal italijanski "duce" let do sedanje vojne.
Nedvomno si danes lahko sam sebi prizna, da se je motil. Italijanov vojna ni "pojeklenila", patf pa jih privedla v bedo in v poraze. Italija se je osramotila z zavratnim napadom na Francijo in se osmešila v vojni z Grčijo. Izgiibila je ce*ar#tvj (Etiopijo) in tisoče kvadratnih milj peska v afrttkih puAčavah.
Musaolinijeva Italija je d Akreditirana ne samo v svetovni javnosti nego tudi v državah osisča. Hitler ravna os njo kot % podrejeno državo, ne kot z zaveznico. Musa^lini'je sanjal, da ga bo zgodovina poznala za velikana sedanje dobe, a beležiti g'a bo morala le za velik fiaako.
noša je v prišlo samo zaradi srb »kega odpora proti Nemcem; Nemčija da želi sodelovanje in da je usoda srbskega naroda samo v srbskih rokah.
V izjavi, ki so jo izmislili Nemci, tisk ne pozablja dodati, imetje, da se bliža pomlad m naj niko-	*
gar ne vabijo in zapeljujejo do- Carigrad, 13, Teb. — Pred godki lanskega leta ob Istem nekoliko dnevi je tajna radij-času. Naciji so v aprilu in maju postaja "Svobodna Jugo-poteptali Jugoslavijo, a njiho- 8lftVija", ki daje obvestila vaa-va skupna zasedba z Italijani ko jutro ob pol desetih po sred-je bila zaznamovana s pokolji, njeevropskem času, sporočila, ropanjem in maščevanji. jda M «lovenski četniki 1. fe<b-
Nemška podkupnina obstaja ruarja zavzeli železniško po-
nah spremene v občinske svete, ki jim bo načeloval župan. Ne govori pa se o tem, če bodo te svete volili ali jih postavljali po ljubi volji, kakor komUarijate.
je socialna demokracija (članek iz Proletarčevega ponatisa) ; Vesti h organizacij; Brat sko tovarištvo; Glas OcPbora društva "Ivan Cankar"; Iz *	med-dru5tvenega odbora ; Slo-
T. O., poroča iz Rima. da je venskemu delAvstvu (oklic dru italijanski državni odbor za po-j^^ Trijateljev Sovjetske Ru-
Ijedelstvo izdelal sledeče načrte: 1. Povezanje gospodarskih pdnosajev med provinco Ljubljana in delom, ki go je zasedla Nemčija. 2. Preselitev Nemcev iz Kočevja in nadomestitev z
sije; v odboru so Franc Rustja, Franc Zaje, Alojz Jamšek, Vik-tor Kette, Albert ftrašiek. Franc Birsa, Anton Prijon in Franc fcorž).
Naslov te revije je: Njiva,
v obljubah, da bi mirno sodelovanje z Nemčijo omogočile Srbiji izhod na Jadransko morje čez črno goro in Kotoivki zaliv.	\
stajo Verd- na progi Trst-Ljub Ijana.
Četniki so povsem razrušili železniško postajo, dvignili v zrak 23 železniških voz benci-
"Donau Radio" na Dunaju na in ubili več italijanskih vo
Italijani. 3. Večje pristanišče | Coronel Ramon Lista 5158, na Susaku-Reki in 4. zboljšanje Buenon Aires, Argentina. Na-prometa med Hrvatsko in Mad- ročnitia za Severno Ameriko je žarsko z graditvijo cest in že. USA dolar, lezniških prog.
#	I , ,
Mussolini je v kratkih pre- "Novi gvetM je katolhška re-sledkih sprejel zopet vojaškega , vija, ki jo izdaja tiskovna dru-
Proletarec zgubil zvestega naročnika
Strabane, Pa. — Poročam pozno. a je vredno omeniti. Naš zvesti somišljenik in naročnik Proletarca Frank Drenik, ki je
pred par tedni obnovil naročnino Antonu Zorniku, je umi;l. Časten mu spomin.—L. Bartol.
Ali ste že naročili Ameriški družinski koledar za leto 1942?
Tole mi ne gre v glavo?
prinaša vest., da so v bližini Sa- jakov. V Bosni so četniki napA- Rovemerja črne gore, generala iba Edinost v Chicaeu. Izhaja rajeva ujeli anfeleftkega častni- dli in razpeli sovražne čete Pirzio Birolija. Dal mu je poro- peto leto. Urednika sta-John
ka, člana nekega oddelka generala Mihajloviča. Ta dogo-
5000 vojakov, ki »o zasledovale čilo o stanju v črni gori, nakar četnike v planini Kazara. % je Mussolmi dal njemu nove u
Jerič in J. M. Trunk, sotrudniki pa duhovniki in razni dopisniki
Kako je mogoče, da toliko kengresnikov proglasa delavce, ki v vojnah najbolj garajo in v njih največ žrtvujejo, ia nelojalen, tabotainiiki element ?
IVAN VUK:
ČRTICA IZ TRAGEDIJE
(Dalje in konec.)	, "Devetletnima sinčka imam
iln.i t se ji je pcipogibal glo- Poletno hčerko. Samo kuhi-l,uko navzdol. V obraz je ni bi- njo imamo, a nobenih drv h, mogoče videti in nikdo je tu- premoga. Pa takšna zima
<!i ni \ i lel; Zakaj pozna noč ji bila, -trašuo mi zla, jasna, in in
ko.-a ni bilo na tistih stranskih vek-oblast. MAli krasti se ulic;-h kier je šla. Samo sneg Hnu' KM»-tro škripal ped njeno nogo. Mati je zajokala.
\a hrbtu ji je ležala vreča... I "Krasti? Premog je bil v nji, prjmog, da Hitri -kuha kavo in segreje vsaj nekoliko kuhinjo.
Težka je bila njena pot. Pre-m< g sain ni bil tako težak, votla neka j dn .rega. nekaj, kar j jo ic prisililo do tcija koraka, kar ji je sedaj neprestano rbjal » in jo strašilo, tisto je bilo te/ko.
"Kradla si," ji je govorilo. • No i, da je zapisano: 'Ne k radi!' "
(higi-varjala je v mislih, se opravičevala:
"Prvič v življenju se je to zgodilo ... Prisiljena od družin1, v kateri živim."
Ali tisto ji je vedno govorilo: "Kradla si ... Ni izgovora. Tak»» ie zapisala ta družba, v kateri živi*!"
"Za otroka. Za drobna otroka. da ne zmrzneta... Da ne zbulita."
"Kdo te je silil , da si ju rodila," je govorilo. "Kdor ne more živeti otrok, naj jih ne rodi . . . Če so otroci, ki jih staviš za vzrok, da kršiš zakolu-. naj umrejo . . . Samo ne kradi!"
"Ne bom več . . ." je zagotavljala. "Samo jutri, da bosta pila kavo. Nismo že štirinajst dni segreli kuhinje, edini prostor. v katerem stanujemo. Tonček mora v šolo. Učitelj ga hvali, uči se dobro, nadarjen je ... Ali učiti se mora v mrzli kuhinji . . ."
Težko je nesla, vsa izmučena . . .
Kar jo nekdo potrka na ramo.
Tovariš je rekel:
"Sestrico . . . Veselo je pri vus . . .Jaz pa nimam sestrice."
Tonček je spravil pol žemljice v torbico in ponovil:
"Veselo. Samo ne kurimo v kuhinji."
"Ne kurite? Ali tvoja mama 2 J štirinajst dni nismo kuriii..." ,le zna kuriti?"
"Že prav, žena," je rekel člo-l "PreBWt« nimamo."
V PREPRIČANJU NEOMAHLJIV
in
lRI| Tovariš je molčal. , mel.
Ni razu
tujega blaga ... Pri nas pa niti poleneka."
"Dobro, dobro ; . . Stopite z menoj! . . ."
Solze so padale v škripajoč
sneg, obup je razsajal v duši... *
Zjutraj sta se vzbudila Tonček in Jelka. Matere ni bilo nikjer. Oče se tudi še ni vrnil i>. službe.
"Kje si, mama," kliče Jelica.
Ker ni odgovora, reče Ton ček:
"Gotovo je šla po nekaj..."
Vstal je, zagrnil Jelico tesno in rekel:
"Leži, toplo je pod odejo. Jaz moram v šolo."
Oblačil se je in ves drgeta!. Zakaj obleka je bila lahka in ni branila telesa pred mrazom.
"Bežal bom v šolo ... Tam kurijo!"
"Jaz ne bom sama," je zajokala Jelica.
"Saj bo prišla mama. tfa tu<li oče bo kmalu doma. Bojazljiv-ka . . ."
"Lačna sem," je rekla, zadržujoč jok.
"Mama bo skuhala, ko pride. Potrpi nekoliko."
"A ti? . . . Ne bos jedel?"
"Ko pridem iz šole . . .Tam je toplo, pa ne bom lačen."
še enkrat ji je popravil cunje, da bi je ne zeblo, se ji je
"Kako da nimate premoga" Ali sem zares|Saj	P°vstKi mnogo. Se tu
kradla? ... Ali je to res tat- v »)0K|ei!" vhia?"	Pokazal je na zaiboj pri pe-
"Prilastili ste si tuje blago... j v katerem je črnel premog, in to je tatvina."	čakajoč da ga pozove jo, da po-
tuje, blago," je ponovila ka-ikw*e» koliko Je v nJem kor sama zase. "Toliko je te.ru Tonček je pogledal in kakor
se v človeški glavi mnogokrat porode nenadoma čudovite mi- j sli, tako je tudi v njeijovi glavi vstala Čudovita misel.
"V torbici za knjige . . . Kaj če jih pozabi v šoli . . . Sluga lih najde in jih dobi nazaj... A torba? . . . Prazna bo, za premog prazna . . . Mama bi lahko zakurila in tudi v kuhinji bi bilo toplo, kakor v šoli."
Ko je opoldan prišel Tonček ¡ | domov, je sedela mati pri mizi. j Obupan je bil njen obraz. Jelica je v cunje zavita sedela ua drugem stolu. Molčala je, ka-kor da je razumela, da leži nekaj strašnega nad njimi. Oče pa je spal na slami oblečen, ves zmučen od nočne službe.
"Mama," je vzkliknil, ko je stopil Tonček v kuhinjo. "Mama. poglej!"
Snel je torbico in mama ie Čutila njeno težo. Se ni utegni-j la vprašati, ko je že Tonček iz žepov jemal kose premoga in jih skladal na mizo.
"To je pa za tebe, Jelica," j«? rekel in ji dal polovico žemlje. "Dal mi je tovariš." "Odkod imaš to?" "Iz šole . . . Tam ga je v za boju mnogo in prinesel sem ga, ker ga nimamo."
"Torej si kradel? ... Ali veš. da si kradel?" Ni .se zave-Vsa prestrašena je klecnila.; nasmehnil, obesil torbico na ra-! dala, da ponavlja besede obla-
"Večnego popotnika'' glas
li metropole. — Z i vel Bik' Toni v Californiji! Smo v po polnem vojnem stanju, posebno še naše dežele ob pacifični obali. Kako se imate tam sedaj, ko so prišle japonske podmornice do vašega praga ?
V naših krajih se dela skoro povsod s polno paro. ljudje služijo lep denar. Seveda ne vui. j Veliko jih je, ki tudi v teh ča-I si h malo zaslužijo. A drugi pa se kar načuditi ne morejo in sami stebi ne verujejo, da v resnici zaslužijo toliko kot je napisano na Čeku. Seveda, v tovarni so skoro ves čas, tudi ob nedeljah in praznikih,
Bivii francoski premier LEON BLUM v mladosti. tedaj je koval načrte sa novo. svobodno Francijo, v kateri bo geslo "svoboda, enakost, bratstvo" res dobilo veljavo. Leon Blum, ki se je rasvil v vodilnega socialista v mednarodnem delavskem gibanjn in postal glavni voditelj francoskega proletariate. j« sedaj na aatoini klopi v Riomu. Vlada v Vichyju si ga je is-brala «e "daritveno jagnje" m obdolžit vijo, da je on eden izmed glavnib krivcev francoskega porama. Toda stari Leon Blum je ie prvi dan obravnave dokazal, da ga dolgotrajni sapor ni zlomil ir je salučil tvojim preganjalcem v obraz, da so oni nepostavna vlada in lutke v sluibi sovražnikov Francije. Blum je bil v svojem zagovoru tako ognjevit in prepričevalen, da se ga je vlada v Vichyju ustrašila in začasno odstranil« vse inozemske poročevalce iz sodne dvorane. Nekaterim je pozneje dovolila povratek in pošiljati poročila o obravnavi, a dvema ne. Eden izmed odklonjenih je bil poročevalec lista Chicago Daily News, Paul Ghalli.
AMERIŠKA DOMOVINA V ZADNJEM MOMENTU LE PRIZNALA ZMOTO
James Debevec, urednik A-1 A večkrat prej pa je v svo-meriške Domovine, je objavil vijem listu isti urednik trdil, da svojem listu z dne 24. februarj i je iz merodajnega kroga ome-slovenski prevod brzojavke, ki njenih oddelkov informiran, da jo je poslal predsedniku Roo?>e- se piiniorskih Slovencev ne šte-veltu 21. februarja z apelom, je v statut sovražnih inozem-
Vreča se je zvalila s pleč.	mena in šel.
Pred njo je stal mož postave, J toplo oblečen in vprašal:
"Kaj nesete tako pozno po noči in tako težko?" Mati je trepetala.
Tončku je bilo prijetno v šoli. Vsak dan je bilo v šoli toplo in nerad je stopal domav. Danes si je ogrel zamrzle prste ob peči in ni čutil, da ni pil kave.
Njegov tovariš v klopi pri odmoru razlomil žemljo.
"Na," je rekel in mu ponudil "Kupila? Mhm . . . Ali prn- polovico, «lajajo tako pozno in kje?"	Tonček ni čutil lakote.
Ni mogla odgovoriti. Solze so "Nisem lačen," je odgovoril, ji padale po licu In zapecljala "Vzamem pa, če daš. Sestrico je:	imam."
"Premog," je zajecljala.
"Mhm . . . Premog?" "Kdo vam ga je dal?" "Kupila sem ga."
PLIN ZMEHČA JEKLO
Ljudstvo, kovine in materijal bodo zmagali v tej vojni!
• Da ni zagotovi r.majro, Amerika zahtev» popoln » produkcijo vsakovr.«tnoKa materijala v vojne namene. CikaAke jeklarne in kovinski delavci sodelujejo z vlado v popolnosti.
V produciiunju jekla je potrebno, da se reducira ogromno ingote ielexa z mehčanjem in stiskanjem. Plin je rt d i svoje čfstoie in neškodljivih elementov najboljši z« topljenje jekla. Plin ima prednosti pred vsakim drugim gorivom, ker se ga lahko uporablja po potrebi. Vročine daje, kolikor se jo potrebuje ter kemično pravilno atn^osfero, torej glavni element, ki je potreben pri varjenju jeklenih produktov,
Oddajanje plina jeklamam je ena iimed nalog, ki jih vr*i 1'eoples Gas. Poleg tega omogoča Peopl»»s (ras uporabljenjc plina rasnim drugim kovinskim industrijam. Njeno Inženirsko osobje se ukvarja r vzemi problemi, kako čimboljše uporabljati plin v kovinski industriji.
People* Gas vsdriuje skoti svoj oddajalni oddelek 24-urnc dnevne sOke s jeklarnami v Chicagu, katere zalaga s plinom kot del svojih aktivnosti, v katerih pomaga pri naborih deiele za smago v vojni.
Nabavite si obrambne znamke v uradih Peoples Gas družbe
ki ji je ponoči tako govorila. |
"Nisem," je odgovoril Tonček in nekaj ga je prijelo za grlo."Vzel sem. ker ga je bilo preveč, a pri nas ga ni nič in nas zebe."
Mati ni odgovorila. Glava ji je omahnila na mizo in njeno telo se je jelo tresti v krčevitem joku. Vso noč je presedela v policijskem zaporu in ko so jo zjutraj zaslišali, »o jo milostno izpustili s pripombo, naj ne krade več, pa četudi ji je umreti. Sedaj pa je stopil isto pot njen devetletni sinček. Kje se bo vstavil? V zaporih?
Tonček je gledal jokajočo mater, in se od mraza tresel. Jelica je »gledala vsa zavita v cunje in premražena;. četrti žemlje je v hipu snedla. Na mizi pa je ležal Črni premog mirno. čakajoč, da ga pozoveio, naj pokaže, koliko je v njem toplote.
da naj primorske Slovence izvzame iz določb o sovražnih inozemcih. A isti ta urednik je skozi par tednov prej v polem;-
cev. Mi smo poudarjali, da so primorski Slovenci Italiji in fašizmu sovražnejši, kot pa povprečen tu rojen Američan, to-
ki z "Enakopravnostjo" zatrje- da zvezna vlada jih vzlic temu val, da vlada, odnosno justfcni ni izvzcla iz svojih določb, dasi oddelek slovenskih nedržavlja- je bržkone dobila precej ape-
nov iz Primorske NE smatra za "sovražne tujce" in jim je z na-glašenim tiskom zagotovil, da se jim NI treba registrirati, če pa to store, si bodo s tem sami sebi, po nepotrebnem, vzlic nje-
lov, da naj to stori. Zanje so se namreč zavzeli že razni naši ljudje, še preti no je James De-bevc objavil svoj, Rooseveltu poslani brzojav.
Dan |K) objavi brzojava pa
govemu dobrohotnemu nasvetu je isti list na pn i strani v član-
dali žig sovražnih inozemeev in se bodo morali kot taki ravnati po vseh vladnih naredbah, ki se tičejo priseljencev (nedriavlja-nov) iz sovražnih dežel. V brzojavki Kooseveltu se je predstavil za zagovornika njegove domače in vnanje politike, za aktivnega demokrata in držav-
ku preko dveh kolon, v okviru, z naslovom "Da, tudi Slovenci se morajo registrirati, ki so italijanski državljani" priznal, da je prizadete rojake ves čas v tem vprašanju napačno učil. To je storil, ker se je pač bal posledic tudi zase. Vladnih naredi), poset>no v izjemnih ča-
ljana, primorske Slovence pa, sih, kakor so sedanji vsled voj^ da so istega pokolenja "Icot je j ne, urednikom ni dovoljeno kri-naš odlični pisatelj in Vaš vda- vo tolmačiti in še manj pa ljudi ni častivec, g. Louis Adamič, ali navajati, da se ne bi ravnali po naš spoštovani cleveiandski žu~i njih.
	'•» «Mil	»» COM»**«* m	»f WAfft	.^»HfNt HfM(i*i«M oai ***mm J
	KCl	i r j C AS l		AND COK fc COMPAN T |
Klaricheva hčerka zmagala v debati
Detroit, Mich. — Ker še nisem videl, da bi kdo poročal o govorniškem uspehu hčerke s. Kiaricha, si ne morem kaj, da bi stvari pa jaz ne omenil. V debati so bili govorniški "tirni" dveh višjih šol, iz vsake po trije, in predmet debate je bil, "Resolved, that every ablebo-died male citizen of the United Stalen be required to have one year of full time militar)' training before the present draft age." Tri dijakinje, vsaka 16 let stara, iz Pershing višje šole, med njimi Mae Klarich, so vzele negativno staliAče. Sodniki «o jim prisodili zmago in s tem so dobile privilegij tekmovati v debatiranju v "state championship tournamentu", ki ga sponzorira dnevnik "Free Press". V omenjeni debati se je odlikovala posebno Miss Klarich In navajala fakte, da so se ji kar čudili. To tekmo v debatiranju je poslušalo 800 dijakov in drugih. — Prijatelj.
pan Frank J. Lausche." Dalje da so tukajšnji primorski Slovenci bratje in sestre istih slovenskih fantov, ki se zdaj bore v angleški armadi v Libiji in na raznih drugih 'bojiAčih, mnogi tudi v armadi generala Mihaj-lovica, ki prizadeva naišim sovražnikom mnogo preglavic,
Se to je dobro navesti: X' imenu človečanstva je apeliral na Roosevelta, da naj ukaže državnemu in justičnemu oddelku, da jih ¡/.vzameta iz italijanskega državljanstva.
Obiski v Centru
Slovenski delavski center so dne 22. febr, posetrli Mrs. Pre-pekrh iz mesteca Owen v Wis-consinu, njen sin Frank iz Chi-caga in Frank Kordež z družino iz Muskegona, Mich.
Ali pomagate?
Zed. države »o v vojni. Mnogi to že dali. in mnogi ie bodo, življenje v nji.
Vi lahko pomagate a gotovino. Ne da jo podarite, ker vas država ne vpraša sa dar, nego le, da vložite kolikor morete v obrambne bon-de in v obrambne snamke.
Bondi stanejo od $18 naprej in snamke pa to od lOc. Vse to vam prinaša obresti.
Torej vsakdo, ki dela in kaj sasluši, lahko pomaga. Pomaga tako. da dobi sa posojilo vladi nasaj ves denar s obrestmi vred.
Investirajte v obrambne bondel
V New Yorku deluje poseben odbor, da pridobi zvezno vlado napraviti izjemo za te rojake, kakor jo je nedavno napravila za Grke, ki so prišli po prejšnji vojni pod Italijo.
A ko se bi za naše prizadete rojake zavzel s primernimi koraki odbor slovenske sekcije JPO, bi vsekakor zaleglo več, kot pa če zanje apelira in brzo-javlja le kak posamezen urednik, ali lokalni odbor. Močno, rez reprezentativno organrzaci-jo, ki bi v Washingtonu stvar pojasnila s «pomočjo posebne deputacije, bi gotovo poalušali, Če že drugega ne. Vseeno, ako se je stvar posrečila Grkom, mord^bi se tudi Slovencem, čeprav so manj znani kakor oni.
Zahrbtni Japoiuri zmagujejo dosedaj še vsepovsod in to po zaslugi angleških kramarjev in ameriškega kapitalizma. Sled nji je Japonce nalagal s starim železom in 7. drugim važnim materijalom skoro vse do a» vojne, četudi je vedel, da s tem jača in oborožuje dednega sovražnika Zed. držav. Tako si je Japonska pomagala opremiti svojo armado in zgraditi mogočno mornarico v veliki meri z ameriškim materijalom in se pripravila napasti našo deželo.
Ako bi bili poslanci in kapitalisti poslušali nasvete predsednika Roosevelta, ne bi bilo tega. Tako pa so ga le silovito napadali posebno vsled tega. ker je v pomoč brezposelnim u-vedel relif in pa WPA za upo-slevanje brezposelnih pri javnih delih. Njegovi nasprotniki so vpili, da bo s takimi izdatki, ki so znadali par milijard, upro-pastil deželo.
A kaj danes, ko mora trositi milijardo za milijardo in jih bo znašalo kmalu sto in več, vse v vojne namene — a sedaj pa ni bo bankrotirala?
Sebični, od delavskega znoj i in krvi debeleči se kapitalizem, ima samo en cilj. Gre se mu edino za čimvečji profit.
Ti koristolovci ob enem mrze Rusijo in propagirajo, da se ji ne bi dalo nikakršne pomoči, a-koravno se bori na življenje in smrt ne samo zase nego tudi v korist in obrambo vseh zavezniških dežel in za svetovno demokracijo.
Pa angleški lordi, in ostala angleška aristokracija — kramarji v pravem pomenu besede, kaj so oni storili v tej vojni? Se nič drugega kot da so obvarovali tisti svoj otok, ki mu pravimo Anglija. Drugod pa samo cincanje in neodločnost. Ni Čudno, če je angleška oborožena sila posebno v Aziji tako neuspešna! Niti svoje velike pomorske baze Singapor ni mogla obvarovati, čeprav je angleška propaganda trdila, da je Singapor nepremagljiv. Samo mečkanje povsod, kjer ima jo, ali so angleški kramarji imeli glavno besedo in upravo. Japonci bi jim Singapora ne vzeli v par tednih, ako se bi Angleži re<i pripravili za boj i.i se tudi borili. Saj časa za pripravljanje so dosti imeli — nad dve leti ga je bilo.
Po padcu te največje trdnjave na daljnem vzhodu se je si tuacija za zaveznike zelo spre menila in veliko poslabšala. In "brezverska" Rusija, kakor jo označujejo, pa naj se bori in preliva kri še za te zvite kramarje po vrhu!
Verjamem v angleško delav-
sko ljudstvo, a žalibog, nima Ae odločujoče besede. Nima še potrebne moči, da bi odstranilo torije z vodilnega mesta. Sicer veliko kritizira, toda vse kritike in graje, vsi protesti v parlamentu in v časopisju ne pomagajo nič.
V Zed. državah smo lahko zadovoljni saj v tem oziru, da imamo veliko bolj čujeco vlado in predsednika, ki je ljudstvo in kongres že pred leti svaril, naj se pripravi, kajti agresorji) bodo napadli tudi nas. Bil pa Je/ vsled tega toliko napadan/v kongresu, v listih, na shodih in v radiu, da se je marsikdo vpra-ial, le kako more Roosevelt vse o prenesti? Čudno, da ni omagal in zbolel. Dasi ni propagiral odpravo kapitalizma nego e hotel z reformami ohraniti a sistem in radi tega kapitaliste imeti pod nadzorstvom in jih kontrolirati, kar je bilo tuli njim v prid. je bil ta kapitalistični svet s svojimi podrepni-d v kongresu in senatu v boju zo^-er Roosevelta najhujši in v napadih nanj najbolj brezobziren. Kooseveltu meCeJo v vseh njegovih naporih neprestano polen'* pod noge. V zadoščenje pa mu je, ker se zaveda, da je
velika večina ljudstva z njim. *
Pa naj pustim to visoko polit ko, da preide m na naše domače stvari in agitacijo. V tij delujem dalje, kolikor utegnem poleg dela. ki ga moram opravljati za svoj in svoje droržine obstanek. Ta trud sedaj sicer ni več tolikšen, kajti otroci so dorasli in že pomagajo, dokler jih ne poberejo v armado. Pomagam po stari navadi tudi v raznih kulturnih in drugih društvih, kolikor pač morem. Vi h te^a še vedno razpječavam A-meriški družinski koledar, katerega sem dosedaj, ko to pišem, prodal 337 (tri sto sedemintrideset) izvodov. Naročil sem jih še 13, da jih bo na moj račun ravno 350. Uipam. da je korenina Anton Zornik tudi še vedno v tem poslu, enako drugi.
Sodrugi in prijatelji, omenjeno število izvodov, ki sem jih razpečal je moj rekord. Mislim, da tudi nihče drugi nima večjega.
Za to razpečavanje koledarja sem moral napraviti kakih 800 peti ali obiskov. Kajti za marsikak izvod je treba napraviti dva in tudi več obiskov, posebno v teh časih, ko so ljudje tako zaposleni, da jih niti ob nedeljah in v praznikih ne dobiš doma. Seveda, ni treba to pisanje razumeti tako, kakor da le sebi dajem priznanje. Zaslužijo ga vsi, ki so razpečavali koledar. Vsem tem in drugim prijateljem moj pozdrav!
Anton Jankovich.
Slabo prerokovanje za frgovce
i Na zborovanju urednikov v CNicagu je dejal K. R. Richer, ki vodi oglaševalni oddelek velike oblačilne firme Hart, Schaffner & Marx, da bo v tej vojni moralo mnogo trgovcev zapreti vrata, bodisi ker ne bodo dobili materijala, ali pa ker jih bodo vsled pomanjkljivega oglašanja izpodrinili drugi. Ta proces se že vrši.
Odkrivanje zarot
Pred nekaj meseci se je italijanska sodna oblast po namigu od zgoraj odločila aranžirati takozvani tržaški proces, v katerem so bili obtoženi Slovenci dolženi zarote ubiti Mus-solinija. Slično odkritje se je dogodilo meseca februarja v Berlinu. To vselej pomeni, da ima oblast nekaj ljudi kar v naprej obsojenih v smrt in obravnava je zigolj formalnost.
Ako s Proletarcem »oglašate, Izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
Dramski odsek kluba št. 1 JSZ
CIIIIAOO, IL L.
vphzori
V NEDELJO, DNE 15. MARCA
v DVORANI SNPJ, 2657 SO. LAVVNDALE AVE. komedijo v treh dejanjih
POSLEDNJI =
MOZ
Vstopnice v p red p roda ji 40c.
PREBITEK V KORIST PROLETARCA PO IGRI PLESNA ZABAVA
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Dr. Fr» ijo Preveden, profesor jezikoslovja, propagator za ustanovitev hrvat-ke stoike v
univerzi Duquesne na stroAke članstva HBZ, je bil od izvršnega odbora omenjene Zajed-nice obtožen obrekovanja odbornikov in ¿čuvanja članstva proti odboru. Z obtožbo prou njemu s s peča porotni odbor HBZ. Najbolj se hudujejo sedaj na Prevedena komunisti ;n njihovi pristaši, dasi je prijel Pre »eden v Ameriko kot komunist in je bil iden glavnih urednik »v hrvatskega komunističnega glnsila v Ameriki. Vzrok zr.-mere je, ker se je z njimi spri in i >kal zaslombe za svojo "novo linijo" med cerkvenjaki.
James Debevec je izprevidel,
da niti "slovenski svetovni dnevnik" vzlic svojemu velikemu vplivu nima pravice tolmačiti zakonov drugače kot je njihov pravi pomen.
Ameriška Domovina se še ni
odvadila zmot, ali bolje, napačnih trditev. Komaj je popravila svojo zmoto glede zakona o sovražnih inozemcih, je zapisala, da se je tudi "Ena-kc| ravnost" "pridružila" njenemu apelu na jugoslovanske predstavnike kot $ta Adamič in Lau.-che v prid primorskih Slovencev, da se jih izvzame iz o-menjenega zakona. In dostavlja: "To jO prvi slovenski list, ki je zavzel isto stališče kot'ga je Ameriška Domovina . . . Pridružite se še drugi..." Well?
Newt>ur&ki župnik ima v svoji koloni v A. D. med drugim
sledečo notico:
Za detet dolarjev umik penijev, tauznt cenikov, je prinesle Mri.Jenni* ke*nik in jih podarila aa naše Breaje. Tol-ko le|a "kufra" še dol«o nisem lidcL Pr»T lepa aakvaU Mr». Re«aik za t« izredni dar. Kakor povedano se poprej, nabiramo tedaj aa krasno o-gr»jo pri Mariji na naših Brezjah. Taka zelesna ograja pa seveda stan« po tem kakršno naročimo, ali m« tri
, Izgleda, da bo kampanja za Argumenti glede
¡zbiranje vsote, ki jo je treba 0|,ramb€ Havajev
/\r\ flit l(ir>tMU'l/;i (1A- I
ka(«jo s okrasa, med tem ko ihte£« , iroli: "Pomagaj mi, Gospod. Strašno i tesko š.vljenje li mi naUiil. Maš« mi jm smrt ugrabila. Dola nimam. Otrok« irorani pr«aivljati le a tem, kar *mi j« dano v bogaim«. Ta kruh je aelo «re* nek . . ." in ad«lo s« mi j«, da slišim is šarkov, ki s« prihajali od Hoslij« mali glas: "Zaupaj hči, »• črv v prahu ne pogine bres vednosti Očetove."
Torej vse se zgodi po božji volji: bodisi smrt, lakota, voj-j na, kuga, povodnji, potresi, sploh vse. Saj niti las ne pade z glave brez Njegove vednosti. Ta župnik celo sam pravi, da "niti črv v prahu ne pogine brez vednosti Očetove . . ." Malo čudne, neprepričevalne so take tolažbe, izvirajoče iz starodavnih vraževerstev. Slabo je, da bo «premnogo ljudi še doo'verjelo to in trpelo v upanju, da bodo deležni toliko lepšega raja "onkraj groba".
"Nova linija", k^jd na shodih svoje stranke sedaj ozna-njuje W. Z. Foster, nalaga o-nim, ki mu slede, umik od vseh delavskih zahtev. Dotično navodilo (prevod citiran iz uredniškega članka v Prosveti) se glasi;
"Delavci •• smejo v tem ¿asu sta-viti sahtev, kater« bi vsn«miril« far-mar j«, profesionalce in celo kapitaU* •t«. Delavci ne smejo sahtevati, naj
vlada prevsame industHje! Delavci m; j ne J)reti	državam nikaka i pravijo, da se je ta nesreča do-
^mejo	"J^Z*0:? [nevarnost. In še veliko druge-' godila po vednosti Očetovi. To-
odvianu jo vsa dobički med vojno, niti	"	. . .
n« «m« jo sahtevati popolne saprte ga Jim Petrak O bilja V spomin, lavnice! Socialisem ne sme biti vpra- ! Tudi Ofl je bil VČasi lia njihovi
šanje te vojneT*	strani in ve, da to m bil prvi
Unije AFL in CIO se nočejo} njihov skok iz enega ekstre ravnati po teh navodilih, če ma v drugega. "Namen posvečuje sredstva'* je staro pravilo.
Avstralske čete so bile v početku tedanje	vojn« ->od aastavo Velike Britanij« % «činom« na afriških bojiščih. Pot«m so se boril« na Malajih in v Singaporu. Sedaj se bore s sovražno silo na otokih in na svojem kontinentu, ki ga napadajo japonski letalci.
~ I	' " ===
prav so delovale za zmago zaveznikov dokaj prej ne#o je začel v ta namen propagirati Foster. Hočejo zmago, nočejo pa, da bi izkoriščevalci in drugi sebičneži pod masko vojne in uaporov za zmago pohodili njihove interese. Fosterjevo na-
Radnička Borba se kar po
starem ukvarja s samimi teorijami. Ponatinkuje venomer tudi take, ki so se že davno preživele. Svet se menja. Tudi takozva* ne znanstvene teorije niso večne.
rej nevtibunški župnik ni v takih pridigah nikakršna izjema.
vodilo velja pravzaprav komunistom, da jih javnost ne bi gie- i Sovjetalca Unija je v svojih dala v prejšnji luči. Smatra, da P^ih letih in še dolgo poten, ako se obsovraženje do ameri- res potrebovala prijateljev.
Vojna vrže vse življenje z ravnotežja. Pozna se vsled ne-brzdanosti med dorasčajoco mladino, gospodinje jo čutijo v naraščajoči draginji, in prizadeva težkoče tudi našim kulturnim društvom. To jemlje marsikje pogum onim, ki so o-stali osamljeni pri tem delu. Pomislimo na vojake in na to, kaj vsemu so izpostavljeni, pa bomo tudi tisti, ki smo ostali doma, laglje vztrajali.
madno službo. Bil je vpisan v mornarično rezervo.
Njegov korak, o katerem baje ni povedal drugim kot staršem, je vzbudil še večjo senzacijo, kakor pa njegova zmagi nad prejšnjim županom D. VV. Hoanom, katerega je porazil aprila 1940, dasi se je v kampanji proti njemu posluževal večinoma petja. Hoan, ki je v svojem županovanju 24. let na-
imeti .skupaj do določenega da turna, ako hočemo, da bo S3T dvorana postala sloven-ki narodni dom, uspela. Vsega skupaj je treoa imeti do dogovorjenega roka kakih $10,000 gotovine, katere je nad polovico že skupaj, t nabiranju doneskov in v prodajanju delnic pridno pomagajo tudi tukaj rojeni na*i fantje in nekaj žensk se v tem delu zelo odlikuje, poleg drugih seveda, ki so v te j akciji
že dalj časa aktivni.
*
Društvo Balkan je predlagalo združenje treh društev S. N. P. J., namreč poleg omenjenega še Vijolice in Bratoljuba, v eno društvo. Prvi odziv ni bil nič kaj povoljen, a prej ali slej se bodo morala dru&tva starsj-še generacije le združevati. V marsikaki naselbini se to že storila. Druš. Balkan je pripadalo bivši SRPE.
♦
V Milwaukee ju menda še ni bilo tolikšne zaposlenosti v industriji kot jo je sedaj, čeprav so n3katera podjetja v stiski za materijal, ker imajo prednost dobiti potrebne kovine in blago tiste tovarne, ki imajo vladua naročila.
Ko sem to pisal, smo se pripravljali na shod v dvorano Eagle. Vršil se je 1. marca in glavni govornik je bil minister Franc Snoj. — Poročevalec.
Občni zbor JHPD zelo dobro uspel
Društvo Sosedje SNPJ prire.
di zabavo v soboto 7. man a
Cicero, lil. — Pearl .farho:
je še vedno predmet rapr^rav. Kako se bo stvar iztekla napram dvema generaloma, ki >h nista zavedala od govor ost i?
Človek pride v dotiko z mnogimi ljudmi, ki imajo vsake vr ste argumentov. Nekateri pravijo, da napada sploh niso pričakovali, drugi, da je bila ki i-da tolikšnih izgub brezbrižno t in malomarnost. Eni pa celo tr dijo, da je kriv America First Committee, ki je takrat obstojal.
Ti ljudje se niti malo ne vprašajo, Čemu je imela ta dežela armado in mornarico na Hava jih? Ali sta 'bili poslani tja zato, da se kratkočasita, in da vojaki in mornarji love ribe? Ali pa so bili poslani na te otoke zato, da jih varujejo pred napadalci?
Dolgo časa pred napadom časopisi pisali, da je vojna med Ameriko in Japonsko neizogibna. Torej smo vsi pričakovali, da pride napad, le general in admiral na Havajih nista nit vedela o tem.
Ni čudno, da sta presenečena takoj zahtevala, da se ju odpusti rz "službe" s penzijo po $6,000 na leto, da se bosta p > vojni zopet lahko šla senčiti na Havajske otoke. Lahko si mislimo, kakšen "penzjon" bi na primer prejela v Nemčiji ali na v Rusiji za tako zvesto službovanje.
Zdi se mi, da bodo tudi zavezniki morali z generali drugače postopati, ako bodo hoteli biti kos v vojni s fašizmom.
Ker sem že pri pisanju, na i
rto dele rje v — prav slaba, ali pa *a ških komunistov odpravi, bo to tisoč dolarjev — prav krasna in u- pripomoglo dO Večje podpore Kar bodo prijatelji Marijini R^jjj Vredna j0 j* ¡n dobila
jo bo, toda ne po zaslugi Fo-. terjevega novega evangelija.
metna.
rekli, to bomo končno naročili.
Torej imajo naše Brezje *priority'? Vlada pa pravi, da ima prednost za dobivanje potrebnih kovin le municijska industrija, vsi drugi naj čakajo, ako jih nji kaj ostane. Ako ne, tedaj kovin .- pjoh ne dobe. Železa še posebno man.ika. Tudi
Imela jih je v tej deželi med Zt\&\tT, Slovenski dam delavstvom m liberalci. Bilo pr* . .
m drugo
Milwaukee,
Narodni Glasnik naziva urednika Zajedničara za zavednega ali nezavednega služabnika fašističnih agentov in pritiska mrj celo pečat nelojalnosti do te dežele. Pa se je Milan Petrak
bi jih v onih dneh še veliko več. ako bi njeni Zinovjevi ne imeli za smoter in cilj svojih nagnjenj razbitje tistega delavskega gibanja, ki ni bilo pod njihovo kontrolo. Pa so ustvarja
Wia. — Zupan CarI Zeidler, star 34 let, samsKi in podvržen obvezni vojaški službi, se je 16/ aprila prosto-
Chicago, 111. — Prošlo sobo-tose je vršil v Slovenskem delavskem centru občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega dru&va. Bil je to prvi občni zbor te ustanove, kolikor je piscu tega poročila zna-1 še omenim, da bo naše društvo pravil temu mestu večji sloves no, ki je minil brez vsakršnega Sosedje št. 449 SNPJ priredilo kakor so mu ga tukajšnje pivo- prerekanja. Podlage za kritizi-jv »ohoto 7. marca v jednotini
ranja ni več, in to bo kajpada temeljni vzrok čemu ni bilo sporekov kakor nekoč.
Zborovanje je vodil predsednik J oš k o Oven. Tajnik DonaLl J. Lotrich je poročal o finančnem stanju, o težavah, ki jih je
varne, se je nad porazom bržkone toliko čudil, kakor so se čudili drugi Zeidlerjevi zmagi.
Že prve dni Zeidlerjeve prijave za službovan je v mornarici je bilo očividno, da ne bo on kak navaden mornar ali vojak,
marca v
spodnji dvorani na S. Lavvndale Ave. veselico, na katero se vljudno vabi vse prijatelje in znance iz Chieaga in okolice, da na-posetijo. Posebno se pa opozarja članstvo društva, da se te za bave gotovo udeleži, ker čisti
li zmedo vsekrižem, v nadi. da vo\jno javil. Na prvem "draf
se v nji dogodi svetovna revolucija. Namesto nje smo dobili fašizem in pogaženje svobod-
ie nevarno sedaj trošiti bodisi	ujezil in priobčuje po cele ko- j nih delavskih organizacij. Zi-
tri ?to ali pa tisoč dolarjev za	Ione napadov na Roosevelta,
železno ograjo. Kajti če bo voj-	fanatičnih napadov, ki jih je
na trajala dolgo, bodo vse take	do 22. junija lani sipal nanj in
ograje vzeli, ne da bi jih plača-	na druze "war mongerje" Na-
li. Pa tudi zvonove, če bo sila.	rodni Glasnik. Roosevelt mu je
Ker smo že pri nevvburškem	bfl do takrat "imperialistični
župniku, naj citiramo iz iste	sluga", agent Wall Streeta, člo-
koione še eno njegovo notico:	vek, ki je pozabil na vse svoje
_ ... . . LJ - -	obljube, nasilnik, ki peha ame-
Tam « b «tram za stebrom kleči a«-	. V .... . . . ^ . •
na z malim otrck-'im ob seli. Solze ji	rJko ljudstvo v Klavnico, uasi
pokličejo, višjo službo v nji s plačo okrog $3.000 na leto. Kot župan je prejema $12,300 letno.
Fant je tu popularen in naši listi pravijo, da je s tem svojim tu" so ga vsled njegove visoke j korakom dobil veliko publici-
ampak da dobi v slučaju, da ga 1 to društvo imelo, pa jih je pre- dobiček gre v društveno bla
magaio in postalo toliko trdno, gajno, torej v korist vsega
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI


USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Zdruiene driave (izven CHlcaga) In Kanado $«.00 na leto; $3 OO za pol leta; $1.80 za čotr« lata; aa CMca«o la Cícera $7.SO za celo leto; $3.75 za pol letai za laosomstvo $$.00.
Noslov zc list in tajništvo je: .
20.17 Ko. Laitndale Avenue Chicago* Illinois

i «
!
novjev je bil sicer šiloma
spravljen na "drugi »vet", ne
pa škoda, ki jo je storil.
a
USSR je končno dobila prija tel je brez sodelovanja kom interne. Zgolj s svojo notranjo silo. Sedaj v tej deželi, in v Angliji, in bržkone še kje, nastopajo na slavjih Sovjetske Unije celo taki visoki ljudje, ki so jo najbolj mrzeli, in ji danes voščijo uspeh.
Rooaevelt je bil prvi vodilni prvak v politiki te dežele, ki je zahteval, da se Sovjetsko Unijo prizna, ker je res na zemljevidu. In ko je to dosegel, ji je pošiljal čestitke do avgusta 19*9. Sedaj z njim tekmuje mnogo drugih buržujev. Kar pač le dokazuje, da je vse do-Miopno **iiniliranju, kar spada j skupaj, ali pa ako je primora-i no skupaj živeti.
Čemu ne omenite novega "slovenskega" lista v Milvvau keeju, nas vprašuje nekdo. Dopisnica brez podpisa in brez naslova. Odigovor: Zato, ker ga prejeli nismo.
Johnu Trčku v New Yorku: Citatelji Glasa Naroda te pogrešajo, ker ni več v njemu Petra Zgage. Mi pa ti želimo, da kljub veliki nesreči, ki te je doletela z odrezanjem noge, res toliko okreva*, da postaneš stari Peter Zgaga. Tako nekako pravi pisemce, ki smo ga prejeli od čitatelja Glasa Naroda tebi v pozdrav. Se pridružujemo.
V nekem mestu v Južni Italiji se je v nedeljo 22. fehmiarja podrla katedrala. Poročilo pove, da je bilo mnogo ljudi, ki so bili pri maši, ubitih, še več pa ranjenih, župniki v Italiji
službe za šest mesecev "odložili" in bržkone bi bil obveznosti popolnoma oproščen, a je smatral, da bi to za tako močnega, zdravega človeka ne bilo lepo, pa je storil dramatično potezo s tem, da se je stricu Sani u prostovoljno ponudil v ar-
tete v vsem ameriškem tisku. "Jaz spadam stricu SAmu," je rekel, ko so ga prijatelji nagovarjali, naj ostane v županski službi, "pa naj me »porabi kjer hoče ali kjer me bolj potrebuje."
SPOROČILO DRUŠTVOM IN KLUBOM PROSVETNE MATICE V ČIKASKEM-MILWAUŠKEM OKROŽJU
Na zadnji konferenci klubov, društev in drugih organizacij, ki so pridružene Prosvetni matici v čikaškem-milvvauškein okrožju, je hilo sklenjeno, da ker je blagajna okrožne organizacije P. M. izčrpana, se naj kaj podvzame, da se dobi potrebna gmotna sredstva. Navzoči so se odločili, da se v ta namen izda knjižice, ki so po dolar.
Na prihodnji konferenci bo oznanjeno, koliko teh knjižic se je razrpečalo. Tudi druge podrobnosti bodo naznanjene na zborovanju, nekaj o tem pa je sporočil tajnik -že društvom ;n j klubom.
V zaključnem stavku svojega pisma pravi tajnik Anton Garden na naslov društev, klubov in posameznikov sledeče: M/ŠT
"V imenu okrožne organizacije Prosvetne matice vat ulju-dno prosim in urgiram, da razprodaate priložene knjižice in tako pripomorete konferenčni blagajni, da bo zopet oživela. Vam je dobro znano, da brez blagajne ne more živeti nobena c rganizacija. To je prvič, da te obračamo do vaše organizacije za nekoliko finančne pomoči in upamo, da ta apel ne bo oatal — glas vpijočega v puščavi."
H koncu pojasnuje, da naj oni, ki bodo šli v to akcijo, knjižice poravnajo v Ghicagu Antonu Gardniu, v VVaukeganu Martinu Jud niču. in v Milwaukeeju tajnici federacije SNPJ, Mrs.
Jessie Chuck.	: *** ~ '^J^HMI
Vsote lahko prinesejo zastopniki tudi na konierenco Prosvetne matice za to okrožje, ki se bo vršila meseca maja. Točen datum in kraj »bo sporočen pozneje.
Upamo, da bo odziv dober, kajti kot poudarja tajnik Garden, je to prvič, da se Prosvetna matica tega okrožja obrača na društv a za sodelovanje v namenu, da se ji dobi nekoliko gmotne pomoči. V razpečavanju teh knjižic lahko pomaga vsak član in Članica.
da je dobilo zavarovanje svojih vlog pri tozadevni zavaroval-ninsJti ustanovi «vezne vlade. Vsaka vloga je zavarovana do vsote pet tisoč dolarjev. Tudi to pojasni, čemu se člani za svoj denar v JHPD več ne boje. Je varno investiran, zavarovan in dobro obrestovan.
Dalje je tajnik Lotrich poročal, da je to društvo kupilo poslopje, ki se ga sedaj predelju-ie za urad in privatna stanovanja. Je na S. Lavvndale Ave. nekaj korakov južno od 26. ceste.
Društvo je gospodarsko zelo napredovalo. Onim, ki so vloge za h te vali, so jim bile izplačane in marsikdo jo je potem vložil nazaj, ko se je uveril o varnosti te hranilne ustanove.
Dalje so bili poročevalci na
članstva. Igral bo znani orkester Gradišek-Omerza, in za prigrizek bodo servirane najboljše kranjske klobase in tudi okusne potice ne bo manjkalo. Tako so nam kuharice obljubile. Torej ne pozabite! V soboto večer 7. marca se vidimo ni Lawndalu. — John Thaler.
Louis Adamič pripravijo film o industriji in priseljencih
Louis Adamič je bil "drai-tan". da ipomaga King Vidoriu od filmske družbe M-G-M pripraviti film, ki bo predstavljal razvoj ameriške industrije in vlogo imigrantov v nji. Film je
naročila vlada v svoje kam-tem občnem zbom blagajnik Panjske namene tu in v latinski Anton Troj ar, v imenu nadzor- j Ameriki. Vidor in Adamič sta nega odbora Math Kure in pa 19 P° tem naročilu podala na pravnik John Setecka.	potovanje, da dobita vtise v a
Zapisnikar je bil Jacob Zu- neriiki municijski in drugi Kr-
pan.
V sedanjem direktoriju so Joško Oven, Donald J. Lotrich, Anton Trojar, Vinko Ločniškar, Jacob Zupan, Frank Grower, Chas. Pogorelec, John Rodman in Frank Zaitz. Trojar j«. Rod manu In LoČniškarju je s 1. januarjem termin potekel. Bili so znova soglasno izvoljeni. V novem nad »ornem odboru so Math Kure, Frank Omahen In John Olip.
dustriji, ki služi oboroževalni produkciji, potem pa napišeta besedilo za scene.
Zadnja knjiga pisatelja A-damiča je "Two-\Vay Passag» ". ki je dobila v ameriškem tisku veliko publicitete. Naročite si jo iz knjigarne Proletarca. Stane $2.50 s poštnino vred.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nekaj dopisov ni dobilo p '<'-
—--štora v tej številki, polet? njih
Naročita ai Ameriška družin- i oni ne, ki smo jih prejeli v pon-•ki koledar, letnik 1942. Stane deljek. (Pridejo na vrsto v pri-
' hodnji izdaji.
i +
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, II
Tok MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
v f
ZVON KO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
Po v
SLOVENCI
XIV, <eh priznanih
slance tjakaj 8 prošnjo, naj pride Metod poučevat njegovo
1 presojanje dogodkov
(Nadaljevanje h 1. strani.) DOMA IN PO S VETU
W m. Green in Philip Murray (Nadaljevanje s 1. strani.\ izrazila tvoje stališče	. . . .
'	ča«opls hoče povedati s tem je
Prav tako nemudoma je bil to, da si Rusija in Anglija xm na po iori&u ■ ■ U ^^ ŠM
....	■	-I - .	* svojimi dooro i preveč zaupno Aepečetl, kako
ljudstvo, lo se je tudi zgodilo treniranimi lobisti predsednik Mttj ,« povojni uredi vprašanje virih, ki in tedanji papež je.Metoda ime- AFL William Green, ki je de- i>al \Hnt\t ki <o vrata v Crro jih imam pri rokah za podaja-1 » oVal za panonskima nadAkofa, jal, da je vsakemu takemu po- ¡n u iTnega morja. Sedaj jih inuO^godovine, sta'slovanska kar je neznansko raztogotilol kusu absolutno naspreten in zapiia Turčija komur hoče. Rušo že izte-, zoper je tudi vse ameriško de- 8jjj g0 v sedanji vojni zaprta.
apostola' brata Ciril in Metod	¿kofe,
pSf tvovalne strpnosti z neie-IMof Hermanrich so <e 1. 8^0. j le NEORGANIZIRANE delav-bično l juoeznijo do ljudstva, s , 2 brali na posvet, poklk-ali nanj ce, katerih je okrc.gr TRI PESKI katero so pisane tudi te vrsti-, Metoda ter tega posadili na za- milijonov. Kar se unij tiče, ima-ce, oznanjevala novo besedo, j t jžno klop. Zborovan ja se ie jo z družbami POGODBE, in ker sta bila prepričana, da sta j udeležil tudi kralj Ludvik ter dokler ne bo faAizma. se mora-bratftvo in strpnost edina por, po frankovski navadi in oholo- jo kompanije ravnati po njih. po kateri se more človeštvo do- sti zasmehoval slovanskpga a- tudi če bi bil omenjeni zakon ki >ati do j rave sreče in blagi- p°*tola. Pasov?ki ikof pa se ji j odpravljen.
t.j.« m tem svetu In čeprav *o v svoji , veti jezi in nemški na- Tako\(, je kon res v dc..,rt>m „ _ .............vlnun ,,„
|l«m«l« v» uspehe njunega ko- (lutosti rpaMfcii ttko d.ie . d« „ Kmlti„ „, MV)I] ., ,„, ,,. l)u tud (.„ri.mik , p )h ,.,,„„. hi ne/a delovanja na Morav- je zaror.nel nad obtožencem'	i
nemška posest, kakor je sedaj na primer Bolgarija.
Delavci v novi municijski industriji, ki je bila zgrajena na raznih prerijah in kjer že je bila boljša ugodnost, so dobili najprvo le zasilna stanovanja, nato so jim bila dograjena dokaj boljša. In zvezna vlada iih
log za razveljavljenje prejšnje Okrog 90,000 ima V ta na
njuno d?lo vendarle položilo t«meli slovanski narodni izobrazbi, ker sta s svojo vero prinesla v deželo tudi pismenke in kri j' re obenem.
ga. Le javnega škandala so bali, pa niso marali, da bi se škofje pretepali s konjskimi bi-ii. Metod je bil kajpak ob o-
"»delavci, najbolj izkorUJani. j 2ma doživeli na svojih begun-najmanj zaščiteni, bi se moraii; skih |)otih že mn01C0 tr« ?edlj.| vrniti v delovne razmere, v ka- Tj in tam te> ob V8e 0P0p-aiUf
kitnih o bili v prejšnji krUi. Roosevelt pa ima zaslugo, da je dem« krate na jugu posvaril
ljudi, italože na ladjo, o kater! coljfcst dotičnma pristanišča ve,' da je past za potnike in mornarje. Tako je bilo tudi z ladj) j "Struma", ki so jo nekje v Bol
len, čeprav niso imeli ti iti Ak » Rojena >ta bila v macedon- fje nobene pravice do obsoja-1H Tla tu ne jrre"za^ kem mestu Solunu, kjer je bila nja. Obsojenca so pustili na na eni strani za koristi onih ki
'pretežna večina prebivalstva mrazu in dežju ter ga pridržali de|aj in na dr j 2a dcbiike	,.. , „ židoi.8kimi ^
gr.a, a okolica pa popolnoma pri sebi na Nemškem zaprtaga t.lkih ki hi%ateti od de	/ *.*,amsKimi
dovanska. To slednia ¡p Hnln pcltretje leto. L, h	*U™1 ™ ?5° *ld°V *MlU
ia cirugin.	j vanjo, in kapitanu ukazali, da
Toda to jim še ni bilo dovolj.! Torij i in burbonci so se vsled	naj jih odpelje. Ti begunci niso
Se dolgo so ruvali proti njemu teh pritiskov * etrani unij in ad-	imeli nikako&ne pravice kam
lovanska. To slednje je dalo j pcltretje leto. povod temu, da je bila Cirilu in Metodu kakor vsem drugim solunskim prebivalcem slovenščina drugi materini jezik.
Oba brata sta bila zelo nadarjena, posebno pa še Ciril, ki je bil najmlajši med ssdme-rimi otroci tiste družine. Luč sveta je zagledal okoli 1. 827. Krstili so ga za Konstantina, a ime Ciril je dobil šele »pozneje. Metod je bit starejši od njega.
Da bi se izpopolnila v znanju , sta šla v Carigrad. Tu sta se naučila raznih jezikov, Ciril
tisti cerkveni poglavarji. Odnehali niso prej, dokler niso postavili Metoda v slabo luč in izpodrinili slovenske govorice iz terkvene" liturgije. Papež Štefan VI. je prepovedal rabiti slovenski jezik pri cerkvenih o-pravilih.
ministracije začasno umaknili! odpotovati, to je, ni jim bilo do-z ofenzive. Ne bodo pa odneha-' voljeno nikjer izkrcati se. A so li. Oim spet di-be priložnost, bo- vzlic vsemu morali na morje, j do znova udarili.	i četudi je kapitan ladje "Stru-'
Književno delovanje Cirila in Metoda je sila važno za razvoj slovanske izobrazbe, dasi se ne da prav ugotoviti, koliko
celo kazarskega in hebrejske-1 je naredil Ciril in koliko Me-g*. Prvotno nista bila odmenje- tod, niti ni degnano, kaj je bilo
KDO B0 NAS "POSLEDNJI MOŽ"?
Chicago. 111. — Na gornje ¡na. Žena Petelinova pa jamra vprašanje naj vam zaupamo, in jamra.
da bo naš "Poslednji mož" v j Helena (Alice Artach) sej veselnprri enakega Imena treh počuti v tej družbi najbolj ne-dejanj, ki bo vprizorjena v ne- srečno. Oče ji je Izbral fanta, j deljo 15. marca v dvorani S. K. ki je tak in takB. V nobenem ozi-P. J., nihče drugi kot vam vsem ru If .; aH prikupen, ampak le '
iluzbo je kmalu zapustil, stopil j ter v samostan ter se v njemu pri
Prevod sv. pisma stare zave-
vpije, narekuje in ukazuje, da komu ukaže: "Teci!" pa se poni temu ne konca ne kraja. žene v dir bodisi ¿ena. sm Ja
ma" oblastim dokazoval, da njegova ladja ne bo prenesla bremena. In ga res ni. Bila je težka le 400 ton. Na morju je eksplodirala in ves njen tovor je utonil.
V	Južni in Centralni Amer.ki
hitlerska propaganda sijajno deluje. Kriva temu sta v veliki meri amer lki in angleški kapitalizem, ki sta v o proilo t mi-slila v izkorbVanju ljudi in njihovih prirednih bogastev v tv*h krajih edino na dobiček, namesto da bi kaj popustila v prid domačinov, ki so garali in se jezili nad "bledoličnimi" tujci. Rsvolta nacijfke sorte v Ui«j-guavju je bila koncem febru arja ncer zadušena in Zed. državam prijateljska vlada je u-trjena v sedlu. V republiki Cile je zmagal za predsednika v volilni borbi, ki *e je zavrSila pr?d neka i tedni, prijatelj delavstva Rooaeieltove sorte in s tem prijatelj Zed. držav. Kandidat, ki ga je podpiralo osi&ie in tedanja čiltnska vlada, je bil poražen. Argentina še flirta z Berlinom. tudi v, Braziliji ima jo Hitler, Mussolini inymikado ve-liko ristašev. Za enkrat v deželah centralne in Južne Amerike se prevladuje Roo.*e^eltov vpliv, toda Zed. države bodo moraie kuj kmalu pokazati, '.a zmagujejo, drugače se bodo ia-šistič. li elementi na jugu tega kontinenti preveč utrdili in jih bo z vlad, ako se jih polaste. težko izriniti.
V	Nemčiji se ne sme nihčo več voziti v svojem avtu, razen le vllji vladni ljudje. Taksiji so Se dovoljeni, toda le ob delavnikih. Ob nedeljah in praznikih morajo počivati.
Mri. Roctevelt je bila posebno zadnjih nekaj mesecev toliko napadana v politični javnosti. da je odstopila iz domobranskega odbora (Office ot* Civilian Defense). Potožila se je. da je veliko mižnje proti nji ne zato ker je svoje delo slabo opravljala, nego ker *o se opo-zicionalci znašali nad njo vsled sovraštva do njenega moža. Ne-¡iede na pomote—dela jih pač vsakdo, ki dela — je bila res tarča rapadov in bo tudi v bo-drč?,.rcprav ni več v OCD.
Rusiji med Reko Donom in po-. -	.	.. - ...iw „i	^-4-.
goriem Kavkazom Njuno de- I življenjepise cerkvenih očetov I haja za prazen nič. Mar naj bi ; zdravo je piti vodo, ga zv<-
lovanje je bilo med temi divja-	govorov, ki jih je imel 1 ^ — --- — -«---—	•	1 iih
ki zelo uspešno in domala celo kupno pleme je bilo pridobljeno za novo vero.
Dokončavši svoje poslanstvo tamka i sta se vrnila v Carigrad. Bas tedaj pa se je obrnil mora vs k i knez Rastislav do grškega cesarja Mihajla s prošnjo, naj nui «pošlje misijonarja, ki bi bil vešč slovenščine. Cesar ie
Oiril proti mohamedancem v obrambo katoliške vere. Natančne jezikoslovne preiskave pa io v protislovju s to trditvijo. One kažejo, da so bili p^eved?-ni in prirejeni le tisti odlomki, ki so bili potrebni za liturgijo.
Cas v letih od 863. do 927. je tvoril zlato dobo za cerkveno-
kaj prcducirala taka sila, na mesto da le robanti, razgraja
in tako dalje ter tirani vso družino.
Vlogo Soda rja, ki spravi Petelina in njegovo družino na "«pravo pot znosnosti", bo igral Louis Beniger. Vlego Zdenke ima Marya Omahen.
Petelinovo ženo bo predstav-
slovenski jezik. Nato pa so ve Ijala Angela Zaitz. Včasi je
ustregel Rastislavovi želji ter karantan?ki kakor tudi panon- imela gospa Petelinova kaj vo-
poslal Cirila in Metoda na Mo- ski Slovenci prepustili mrtvilu, ravsko, kjer sta se z vso vnemo iz katerega so vzdramili šele v
lotila svojega dela.
Tedanji Slovani še ntao poznali črk. pa so posamezne glasove označevali s črtami in razami. Sicer so poskusili pisati svojo govorico z grškimi rn la-tin k.m pismenkami, pa ni šlo, ker pač niso mogli najti prave smeri v tem prizadevanju. Ciril
16. stoletju — v reformaciji.
Miklošič je naslanjajo se na podatke Prokopija in Jornanda razdelil Slovence v karantan-. ke, panonske, dacijske in bolgarske Slovence. V dobi od 9. do 16. stoletja se ni ime Sloven omejevalo le na prednike Slovencev in Bolgarov, nego je bi-
lje. Pa ji jo mož zlomil docela, kakor otrokom. Sicer pa boste videli v nedeljo 15. marca sami. kako se razvija ta stvar.
Razen Zdenke so njuni otro-
sto poslušajo, a preseneti pa jih nato z navodilom, da mora vsa-1 kdo použiti "žličko vode" vsake pol ure. In ubijajo, kajti j vodo jim uliva v usta on sam. Si [ ne morejo pomagati.
Vlogo sluikinje Barice ima v tej igri Mildred Simcich, njen fant pa je zal soldat. Igral ga bo bo Darwin Taschwer.
Na klavir bo igrala "»polke in valčke" Mitzi Oven.
Se to vam že sedaj lahko za-1 upamo: "poslednji ttiož" Se koncem konca pretvori s Sodft*--jevim posredovanjem v "naga-čeno lutko". Tak sedi, kakor
ci Alice Artach v vlogi Helene, ! kttr\izno strašilo, v sredi svoje
|jim je po svoje uredil pravopis,; lo znano tudi še drugod in vsi pn vedel z bratom razne »knji- i ztfcdovinski podatki nam pri-
gf na slovenski jezik ter si s tem stekel za vse Slovane neiz-meme zasluge. Ta zaslužni in po-teni mož je umrl v 42. letu >voje starosti kot škof rimske cerkve.
Po njegovi smrti je odšel Metod v Rim. TAčas je poslal pa-nr»n ki knez Kocelj svoje po-
čajO, da izvirajo Srbi, Hrvatje in Slovenci iz tistega slovane-ke-
in Johnny Rak v vlogi Jarosla-va. To je zelo drzen sinko, a očeta se vendarle silno boji.
Zaljubljenca dr. GabrŠčka bo predstavljal Jack Groser, izredno korajžno Tončko, ki jo ima Jaroslav rad, pa Elaine Turpin. Pije vino in pripoveduje, da je njen oče krojač, da je
ga plemena, ki mu je bilo ims v družini sedem otrok, ki krič« Sloveni, čeprav je res, da je bi- od sile, ona pa jih pretepa to-la njihna govorica po različnih liko, da je "vse veselo". Njen
krajih celo bistveno različna.] Slovenščina se je n. pr. v 9. sto-letu domala tako razločevala od bolgar&čine kakor zdaj.
fant Jaroslav se jI divi ob njenem pripovedovanju ter vzklika: "Kolosalno!" Ob enem jo svari, da naj ne pije toliko vi-

v*
lir tis t volit i« KI ii boni
f
Za čimboijši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
"PttOLETAHCU"
družine, ki raja, pleše, poje kriči in vriska, češ, sedaj pa imamo tu našega tirana takega, v kakršni obliki se ga prav nič ne bojimo. Mislili so pač, da ni živ, pa so mu pravili vse Sorte I reči. A ta "nagačena ltitka" končno v razkačenju le rrživi in kaj se zgodi potem, boste videli 15. marca v dvorani SNPJ. Predstava se prične ob 3. pop. Vstopnice v predprodaji so jSo 40c, pri blagajni pa 50c.
Po predstavi bo plesna in prosta zabava. V spodnji dvorani bo igral naš znani Gradi-Skov-Omerzov orkester. In čc se dogodi, da Še pred tem časom koga izmed n>u pokličejo v armado, bomo plesali vseeno, kajti tudi za "rezervo" je po skrbi j eno.
Vabimo v,se prijatelje slovenske dramatike ne saibo, da pridejo na to predstavo, nego tudi. da nam pomagajo pri raz-pečavanju vstopnic, če bo dvorana |>olna — in ta iisrra je vredna, da bi bila, bo dramski odsek kluba št. 1 kmalu na razpolago s kako drugo predstavo.
Avtor veseloigre "^osledhjl mož" je čejki pisatelj F. X. Svoboda, V slovenščino pa jo je prevol znani gojltelj naš<» dra matike Frank Oovekar.
Ali smo v stanju kaj storiti tudi za Sovjetsko Rusijo? •
Chicago, VII. — Na zadnji soji kluba št. 1 JSZ je Josko Oven nsčel \ prašanje, kako to, da ne bi tUdi mi kot organizacija kaj Izdatnega podvzeli v pomoč Sovjetski Uniji. Njena ofenzi\a pfreti Hitlerjevi vbjni mašini je vzhičiia ves svet. Ker je bil velik del USSR in vadi ran, in vsled tega veliko industrije in potrebščin uničenih, primanjkuje ljudstvu posebno zdravstvenih potrebščin. V ta namen se vrši v Zed. državah že dolgo akcija, katere smoter je zbrati čim več za pošiljanje potrebnih reči v Sovjetsko Unijo. Na zadnjem velikem shodu v Chicagu v pomoč Sovjetski Uniji se je zbralo okrog $40,000. Ko je bila v Rusiji katastrofalna suša, je posegla v pomožno akcijo tudi na-Sa JSZ, ie dejal Oven, in zbrala precej dolarjev, da se pomaga prizadetim ljudem. Naj torej pomagamo tudi sedaj. Njegov predlog je bil sprejet in izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so Joško Oven, Louis Beniger, John Rak in Frank Zait/.
O sklepih in načrtih tega odbora bo poročano čim bo kaj določnega ukrenjeno.
INDIJA HLADNA NA APELE ANGLIJE ZA SODELOVANJE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
cem v prvi svetovni vojni za njihovo «zvesto sodelovanje, in bi reftila ta četudi zelo težaven problem, predno je nastala sedanja vojna, bi bil morda Singapore ohranjen in Mala j i ne bi bili pogaženi kar tako kol sedaj, ko ¿o jih vzeli Japonci brt z velikih težav.
V Londonu na to niso mislili. Ko je prišel na vlado v imenu delavske ¿tranke pokojni Ramsay MacDonald, se je takoj lotil tudi indijskega problema. Toda angleški torizem in angleške imperialistične tradicije so bile jačje nego on. Indijci sami v svojem razočaranju takrat niso kazali kaj posebne volje za {.pravo. Vrh te«a «x> Oili izigravani drug proti drugemu po kastah, po veri, po raideitlvi Indije v razne kneževine itd., pa je iz male zme i ; nastajala Se večja.
Vse to je imelo za posledico, da je nezaupanje Indijcev » Anglijo raslo, in po svojem voditelju Gandhiju so se naučili, da se politiki torijev v Londonu lahko najbolj škoduje s pa.siv-no re-istenco in ne^ .delovanjem.
Churchill in Indija
Kakorkoli je sedanji angleški premier Churchill popjla-ren v Angliji, v Kanadi in še marsikje, v Indiji ni. Predstavniki borbe za neodvisnost Indije ga smatrajo za svojega na sprotnika zaradi izjav, ki jih je dal ne sicer letos, nego po prejšnji vojni in ob marsikaki priložnosti. Njegov ai^iument je bil, da je Indija na boljšem, ako jo upravljajo Angleži, kakor pa če se bi upravljala sama. In da Če kdaj dobi statut dominjona, bo to zgolj na papirju.	v*
Churchill še misli, da ako ho če Anglija Indijo izgubiti, stori to najlaglje. ako jo prepusti samo sebi. Pa naj se potem začno klati hindustanci. mohame-danci, dalje v razlikah med kastami in se ponašati, da je svobodna početi vse to. A Churchill ni za sentimentalnosti. Indija po njegovem še ni niti z daleč zrela za tako avtonomijo, kakor jo imajo drugi angleški dominjoni, ki zares stoje na nojih nogah. Indijo mora nekdo komandirati. In komandi-ral jo bo, pravijo Angleži, bo-lisi London kakor dožlej, ali Tokio, ki si jo hoče podvreči, ali pa Berlin, če zmaga v tej vojni, ali Moskva, ako bo ona postala dominantna svetovna sila.
Indija je torej žoga v vsem tem. Je velika dežela, kakor rečeno, ima do 400,000,000 ljudi, kar je velikanski trg, ima delovno silo, prirodne vire in še mar.-ikaj. Ako Anglija izgubi ta dragulj iz "ivoje krone", bo imperij V elike Britanije v Aziji doigral. Angleži liberalnih idej tega nočejo, pa iskreno žele, da postane Indija svoboden del svobodnega občestva dežel in teritorijev Velike Britanje.
tem združenim društvom, ker nimam novega imenika. Na to sejo je vabljen tudi vsak posameznik, ki je pripravljen z nami sodelovati. Prosim, da ste vsi zastopniki točni, da bo seja kmalu končana in bo mogoče oddaljenim priti domov =pra\o-č&sno. — John Gotftlieb, tajnik.
Italija se ne boji "zamere"
Iz Berna poročajo, da je ita lijan.ska vlada končno zasegla tudi imovino Western Kleetri: kompanijo, in pa imovino ameriških filskih družb. Dru*ga a-meriška podvzetja je zasegla že prej.
Pitni i:i)Hi:
KLUBOV
J* /a*
MAREC
CHICAGO. ILL. - 7 nedeljo 19. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarca v dvorani SNPJ.
APRIL
BRIDGEPORT. O. — Majaka pro. • lava kluba Naprej it. 11 JSZ v «o-boto 2$. aprila na Škofovi farmi na Bartonu.
MAJ ,
CHICAGO, 1LL. -Koncert "Save" v nedeljo 3. maja v dvorani SNPJ.
! CHICAGO, ILL.- M.j.k« »lavno.t kluba št. 1 JSZ v petek 1. maja v Slov. del. centru.
JUNIJ
i CHICAGO, ILL.—Piknik v korut Proletarca v nedeljo 14. junija pri
I Kef lu v Willow Springau.
NOVEMBER
CHICAGO, ILL. — Koncert Savo v nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ.
j DRUGE PRIREDITVE IN SEJE CHICAGO, ILL. — V soboto 28. februarja občni sbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva I v Slovenskem del. centru.
LUten to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP
1520 kilocycle* (Top of the Dial)
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
..................
Vabilo na sejo postojanke |št. 8,JPO:SS
Chicago, III. — Prihodnja seja postojanke št. 8, Jugoslovanskega portioižnega odbora. Slovenska sekeija, se bo vršila v pondeljek 9. marca ob pol osmi uri zvečer, v dvorani SNPJ. 2657 So. I«awndale A ve. Prosim, da vzamejo to na znanje in pošljejo svoje zastopnike na tO sejo vsa druAtva, organizacije, klubi in slovenski časopisi. Vsled združitve SSPZ s SNPJ mi je nemogoče poslati vabila
PRISTOPAJTE K
;; SLOVENSKI NARODNI
; PODPORNI JEDNOTI
<»
1 ! NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA'
< Stane aa celo leto $6.00. pol leta $3.00
|) Ustanavljajte nova drufttva. i <' Deset ilanov(ic) je treba za \ ,, novo druitvo. Naslov za list in za tajniitvo je:
I! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
IHUMMIMIM ♦♦♦
I NEED YOUR HELP!
WHAT TO DO
Co-operate in war regulations made by the authorities.
Invest in defense Bonds and Stamps
Support the Red Cross.
Work at your job—whatever you do—with your mind set ^on one aim: To Help Yout Country tt> Win!
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
3724 West 26th Street Tol. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8 30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
R<-*. 2219 So. Ridf«w«y Avo. Tol. Crawford 6440 If ao antwor — Call Austin 5700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra* dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postajr) WGES, 1360 kilocyclev I Vodi jo George Marchotv
À Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL OHC.AN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1799.
Published Weekly el 2301 So. Lew.,d-le Ave.
CHICAGO, ILL., March 4, 1942.
VOL XXXVII.
MAKE "OPULENT OKIES" GO HOME!
President Roosevelt . tariled Washington the other day by annunucii g at a presi confeience that it may be neccf uiy t> foicc "parasites" out of the capital in order to -make room for war worker*. He specifically mentioned "society leaders" who occupy isiomy mansions and stage costly "»parties."
Cyrus Eaten, a Cleveland industrialist and banker, who ha been ardently . jpporting the President, has a counter pio-ai. Instead of chasimr out society leaders, he would "decentralize the war production program."
"The summons to defense jobs in Washington of swarnm of people—many of them political and financial dillctantcs who know nothing about industry—has increased, rather than lc-soned, lhe difficulty of delivering tin» good V says Mr. Eaton.
"It is time to stop suppressing geography. End the pnrush of 'opulent okies' to Washington and send home those who ar * already there. Keep only a skeleton staff in the capital to sty what things are needed. Leave the rest of the j« b to regional authorities."
That sounds like a good idea. If put over, it would quickly relieve the strain on Washington office .-pace and housing facilities.—Labor.
tri« MARCH OF LABUft
A Trial In France I DON'T HOARD
NOT ALL BAD
It would be a mistake to conclude that all Japanese people are dasta« illy miscreants, as their militarists are,
!$oiue of the Japanese people just do noi know what is going on. While they have a high rate of literacy, and could understand, they arc not permitted to got a truthful picture. They have been told, for example- that China attacked Japan and brought on the war in China. And they have beeii told that England and the United States wt re trying to "encircl»" Japan and ruin it.
The newspapers perpetuate these idiotic notions. There were about 1,200 daily newspupers in Japan when that country assaulted Chine in 19,'17. The hardships of war caused about 100 of them to go under during the following year, and we do not know how many have gone under sine.», but there are «till plenty of them to keep the people posted if they were interested in doing so — but they are interested in misleading; ihe peoole instead.
However, there are lots of liberal-minded people in Japan who are not fooled. They have opposed the military clique for years. They formerly controlled the government. They lost control of it, about a decade ago, partly because the militarists — dastardly at home as well as abroad — inserted to assassination to gain pibwer.
These liberals probably did not know when or where the m
Union LAto* fo«** m
OauANIZtP MARKST iMAHiSO . IT COM?*»«* OVta 1 {,000.000 MIKAMO womin with an awhual PuacHAtlN6 Powrj* or mori wan 14,000,000,000.
UNION M IM Bits CAN MAKS T*f I® PURCHASE* PO'.NtR A iRIMlHOOOS
soc »At FORCt. av M srsrma oh UH ION
l ABCl fROPUCTJ. tHlS us rul lacsl vwhicm
iPfNftFNLSA UNION'
MAOC NAT*
I r h man lleporl Slamls ip I nder Sniping
(From The Progressive)
IV ith some of the American eorrcs-. I»»n U'Hti- birred from the courtroo.il, Ihe trial of former Premier l<oo*i Blum, former Premier KduarI DaU-dier, former A<r Minister Guy la Chambre, (»en. Maurice iiustave (• «• iiM'lin, iiml Pierre Jaconiet, former I h Irninist rator of defense industries, got under way.
Ilium and Dsladicr attacked the* constitutionality of the court, cdn-temling that the republic still legally ( exists and the pr«»ent court Ivjs no legal standing. This contention is un* doubtedly correct from a legal point | of view, no mutter how the court* under pressure from its master in Rorlin, decides the point. The cou l is not only illegal but it is acting I under duress. If it should sustain the I objection made by Hlum ami Dila-; dler. and set the defendants free, I ^ on Id thereby indicate I hat it tit least 1 has courage.
That some of the defendants, alone with innumerable others who are not being tried, are (tartly guilty of bringing on the debacle, can hardly be doubted.
As for Blum, he did everything in his power, under the restriction.« which restrained him while premier, U» i»revt nt the catastrophe. He wn* limited on all sides and could not,<ic-] cotnplivh mu h. (Capitalists, Communists ami Naxis, all put obstacles in hi* l»ath. The |>olicics being followed t*t 1 that time by England and the United States also made it difficult for him' to do anything.
It hah been fashionable in this country for conservatives and leact-ionaries to blame Blumc for all of France's troubles. Wendel Willkie re-! peated these criticisms during his campaign for president. The American people undoubtedly have a very false impression on the subject. The exact opposite of these ^riticteau is the truth, in so far as geting prepared for wars was concerned. The social advances made during his administration, which made conservatives and reactionaries in this country red,!
Despite a great deal of sniping by the daily press, the facts and conclusions of the Truman Committee which investigated the nation's rearmament prugram stand virtually unchallenged a month after they were submitted to a shocked public. Press sniping is understandable: many of ihe j although they were in fact very mild lilitansts i newspapers and magaxines have been favored with full-page advertisements raised the morale of the French peo-were going to strike, but they know that there was no excuse for them! from munitions corporations announcing how well they have done by the pie: but they were kicked over by his to strike at all, and they know that the militarists are committing national | rearmament program. successors.—Milwaukee Post, suicide.	Patient examination of the pages oi the sensational report of »he '	11 —:-■—
Not rationing, but non-rationing is to be fearej at Urn time.
We are not likely to suffer serious »hot'tages in any field of \*i';»l importance to the population. Uut the confusion arising out of hystern, leading to selfish bearding may put a strain ujnjii facilities of diatributie t and supplies immediately available in so;nc categories. h'ugur is one of fiist commodities to feel such a strain. Itcports of housewives hoarding on» >r more hundred of pounds of sugar in their homes for their families m-a shameful manifestation of thoughtlessness and selfishness. Hysterical buying has created aitificial shortage!« in communities in different par*a of the country, making it difficult for the colifci citizen to purchase even >nc or two pounds of sugar at times.
Such a situation could not continue uncuibcd and uncontrolled without affecting the morale of the civilian imputation and placing a strain upon transportation and distribution. Rationing sill correct this.
As we have seen in the case of sugar, rationing i* not sytionynioa > vith »carcity. The authorities state that we will be rationed to the extent of one |*>und per person per week for all uses, which makes a average .f u-'Uhs of a pound per person per week at home. The average household does not and cannot consume that much sugar. Thi* is only one insl juc Our country ia and has been for decades the richest country in (lie world in terms of its resources and goods at our disposal. Surely this is not Ji • time lor fear to take hold. We ¡have confidence in ourselves and in our country. We sec no pjuce in such a set-up for those who, because they have moiv money at their dis|>osal, buy up supplies of every type including focd, clothing and household goods, in great quantities, making it hard for the averag -consumer to purchase as he requires, the supplies that are necessary.
Montana Labor News.
Foi that is what they are doing, despite their initial gsins. When 'he Truman 1'oinniittee on defense activities reveals a numbci of shocking du- JJ^J^ TAG
final reckoning comes, it should be possible to put the militarists down com- ; closures which escaped mention or emphasis in the early reports. Here ire i pletely and permanently, and let the liberals set up a stable an 1 ilec.*nt!	0
government. By that time the country will have become a fourth-rate	Concentration of aircraft production in 19 large favored companies
power. —Milwaukee Post.
which have facilities for turning out 2,000 military planes a month
New Archbishop of Canterbury
In this country we have .separation of church and state, and we lik' that plan. In Kngland they have a state church. The head of it is the Archbishop of Canterbury. To that position King George has appointet Dr. William Temple, who has U.011 Archbishop of York.
I)r. Temple is reputed to be a Socialist.
A while ago we commented upon the piogram for social justice and economic reconstruction adopted by all the Protestant denominations of Kngland. The conference at which the program was adopted was held undei the leadership of Dr. Temple. It chided some of its members, saying, "Christian people . . . have been too ready to resent the application of a Christian critique to their social standards and practices."
Among the things the conference came out for were production for use, the abolition of the*profit motive, common ownership of the means of production, especially of the natural resources "as a storehouse of divine bounty on which all utterly depend," and a co-operative commonwealth of Europe».
The appointment of Dr. Temple as primate will encourage the Labor-ttes of England to hope that their after-the-war program may be carried ou*.
Ernest Bevm, Herbert Morrison, Clement Attlcc and the rest of them have no intention of going back to the old style of poverty in the midst of plenty if they can help it.
Indeed, no really thinking person anywhere—thinking person as distinguished from persons who merely emote with their prejudices—believes that the world can ever be the same again.	0
The king does not make such appointments of his own initiative. He
Sobriety, courage, and industry' are charecteristics of thosj people who believe they know where they are going and why life h worth while at all. — C. A. Dykstra, president, University j of Wisconsin.
Comriesman Stephen A. Day wrote
ha. recalled in ike placing of only a few contract, witk 60 .mnller concern. , ^wSTs ^UkTRepUE lt '! ai ,>!,' Wl uM n0t **** madc this.appointment without the advice and consent of
lished by the Flanders Hall Company
the top-ranking officials of the empire.
That fact is significant. It makes the appointment of far greater im
* * *	! of Scotch Plains. N. J., an outfit that ,
It took eight day. for one OPM official to notify another OPM official »as subsequently revealed to have 1 P°,Unce than the news ,tem indicates. Knowing somehing of the bsek-that an aluminum .hortage existed, or as long a. it take, "to produce the been subsidised by C.eoi*e Sylvester I giound, one can read between the lines.—Milwaukee Post.
LOOKING AHEAD
LEN DE CAUX
amount of aluminum collected in ike entire pot.-«nd-p«n. program."
• * •
Any e.timate that $100.000,000 wa. wasted in ike construction of Army camp, would be very "conservative."
• » e
One year after Je»»e H. Jones, Federal Loan Administrator, wa. ' signed to direct the procurement of strategic material., it had ta ke ss-
=3=
Viereck, head of the Nasi propaganda bureau in the United States. In Washington the other day, Sigfried Hnuck. president of the Flandern Hall Company, testifying in the trial of Vier-,	. . . ^ . . .. o.k. said that he and Viereck had Control and Standard of Life I Tr***	Csecho.lovak.a
FROM VARIOUS COUNTRIES
made changes in the Day manuscript »■ Rumania	| (IFTU) The bloody political terror
By LEN DE CAUX	«igned to direct the procurement of strategic material., it had to ke ax- before it was published. He testified (IFTU) The Government has ,s-1 soemH 10 be scaling the fate
7	j plained to him that aluminum is made from alumina, and alumina from further that he hud received a check | Kued 11 decree for the reorganization |	un^n8; The government
When you take your car to a , the War Production Board, is an eye- kauxite. Kiiraife, it is usual to pay attention *,o opener.	e * •
the recommendations of the median,; It indicts inefficiency of manage- j	The "Big Tkree" of tke automokile indu.lry-Gener.l Motor,
who does the actual work on it. ¡meat and lack od industry-wide co- , _L , '	. ,	^ , . .
America's industrial machine »| ordination for the failure to achicc -nd Chry.l*r-~dohvered only $26b.b03.(M>0 of combatant product, to tke ,	^ ^ ^ ^^^ ,|My h<,u|. workimr wcrk wr lhp hwu.
now being given an overhauling for total steel production. It points out «o**r«ment in the 15 month, ^betweea Sep«. 1939. and the end 0» 1941. hc ,.xl.mp|jfi<M| by rrmmrk» he made dsy is introduced throughout the war oui poses. But the advice of the that there is no real scrap shortage,	* *	in a ia<lio address on the night of whole industrial system. All vital war
men wh< do the real work is ignored.	that a "shortage scare" was Je-	The government i. paying "astronomical" price, for military aircraft June IK, 1941. Among the pearls of! industri es arc under military control
The managers, the salesmen, the | libcrately promoted in an attempt to «nd the cost, are often di.gui.ed kecause tke plane, are not purcka.ed com. ; wisdom that dropped from his lips | ind must introduce for a first period bookkccj»ers and the like sit around hreak the maximum price callings and p|cte from the manufacturers. Tke Committee found tkat four-engine	| of 3 months the 12 hour day with at
deciding what should be done; while for other profiteering purposes.	bombers cost from $477.000 to $1.161.000 each. Tke price of pursuit ship,
the pi act real mechanics air told to It disc loses that scrap is being range, a. kigk as $120,000 apiece, keep their mouths shut and do what hoarded by some companies while	e # •
thOV ,C t0M'	others cannot produce for lack of it—	Rrf.rdinf defente housing, tke Committoe found "many mistake.,
gro.« waste, eatravagance, inefficiency, and, strange to say. p«tty jealousies on tke part of tke administrative keads of tke program.
It is decreed that the authorities onr proceed with the compulsory dissolu-ion or amalgamstion of whole unions, or the transfer of sections of th" membership. All the pro|»crty of 'hv
One of th«« results is that some 25	situation could In- remedied by
cruisers, 200 destroyers, 10.000 me a sensible system of allocations. It
ilium lunks, 15,000 li^bt tanks, J0 veals huife untapped sources of scran, •battleships and 4.000 heavy tanks aru in »«to graveyards, on the railroads, lost to 1 ur war effort, just as surely c•» v-hich are readily available, as of they were destroyed by the. All in all, the SWOC report ad-enemy.	• varices new evidence that essential
Two million tons of steel would ">e war production it lagging and victoiy enough to build the above mentioned . is delayed, because of failure to en-war equipment, it is estimated. We list labor's expert production kno*-are short that two million tons >n ledge in the planning and administra-account of an alleged sciMp shortage. , tion of the war program.
trade unions, also that transferred
"The Congress is appropriating for least 72 wot king hours a week, for | afu'j; .lst 0cU>b<,, 1931 ,WIV b" this year $10.000,000.000 for the working hours exceeding 8 daily, Army. Why such gigantic appropria- overtime rates are to be paid. Pro-tions?"	tettive provisions for young persons
Senator Walsh, and others of Mr. are lowered from 1H years of age to Day's fellow isolationists who are now 1(5. Women'in their 18th year can suggesting thst the* United States j now also be employed on night work. u> partial destruction of Chinese Navy be brought home to protect the , Only pregnant women and women 1 industry, and the complete collapse
confiscated.
Economic and Financial Situation In Ckina
(IFTU) The long struggle has M
Federal officials have paid outrageously high prices for land to be used	t of Boston, should recall M<\ | with infants are excluded from this,	of Japanese foreign trade. The one-
ousins developments. One official admitted tkat in a single case kU	i^'" am| CM,m thl ir f(*rs- I Undertaking, with more than 50 em-	1«W rx|»ort surplus of the Mnnchn
icy had paid $1,000.000 more for land than was necessary.	^^ in "" danger of an attae'e! ployes must guarantee the collective	Han provinces, consisting of metal .
1 ^ » # *	f,*P<*rtas in the Army and j food supply of their staff. When	H,,<! agricultural produce, which vent
Th e steel workers »hold know something ttimut their industry, one would assume. At any rate, they know enough to do all the work of actually producing the country's ste"l.
The ir union, the Steel Organising Committee, hss been assembling the accumulated knowledge of the country's steel workers with painstaking research and with all the expert help at its command.
About a year ago, the SWOC sub-mited u carefully prepared program to achieve total production. It was ignored, and as a result the steel industry has been operating far short of capacity.
No a the steel workers, through Charma.fi Philip Murray of SWOC, ore once more trying to inject their practical production advice into the counrils of the expert profit-makers, salesmen, dolar-s-yesr men and the like who are running the show.
They point out. with a mas« of factual evidence, that two million tons of steel 1 year is being lost on account of sn unnecessary "shortage" .if scrnp, created by brokers to drive prices upwards and by companies which are seeking to preserve mono polistic control by resisting expan-■ion.
*
The SWOC report on scrap iron and steel »ujyplies, which Murray has submited to Donald Nelson, chief of
This same point has been made again and again by CIO unions in every important industry. The men who do the actual ttork are first to see and feel what is wrong. They have advanced, and will continue to advance, their constructive proposals for increasing production, through production committees in the shops, through their unions on an industrywide basis and in every other way possible.
Now that a new War Production Board has been established, the CIO executive bosrd has resolved to resubmit the Murray industry coun:il plan and its many production programs for individual industries. It hopes that the authorities, under ihe new set-up, will have lesmed enough from the swd experience of the recent past to listen now to labor's practical advice.
in housing agency
*	M	*
Navy admit there is no «langer of <tn At the time the report was submitted, wkick wa. long after .kortage* invasion of this country by Hit|c*\
of copper, sii^c, and lead became apparent, OPM had taken no adequate J Facts and figures have been given to
steps to meet the deficiencies. Production of tkase vital materials con-1 absolutely prove this."
tinues to be "most disappointing."
•	♦ •
Tke Committee found tkat tke kulk ,of Ameriai»'pursuit planes are no ketter tkan advanced trainers. Under present plans, mere tkan 50 per cent of the pursuit production will continue to ke of "mediocre" types jntil early in 1943.
a * •
"After two year, of frantic effort, we have too few plane, to allow adequate flying time to our own pilots."
Louis Adamic Drafted By the Government
In midst of his two-month lecture tour which he began on February I, L«)Utr Adamic, author of "Two-Way Passage. ' was suddenly drafted by thf* Covernment to work with King Vidor. M-G-M director, who urgently requested his services in connection with a film dealing with American industry and immigrants.
Wamington is keenly interested in the Vidor ides for this motion picturc and wants it produced ss soon as possible for shewing in this counrty and Latin Americs.
Mr. Vidor snd Mr. Adamic now are visiting war plants; selecting scenes for the story. letter, they will go West to write the script. Mr. Adamic does not know the durstion of the assignment.
It is believed this is the first tim \ Dignity consists not in possessing j a writer was drsfted in this msnm r. honors, but in tke consciousness tkat t Meantime "Two-Way Passage" is we deserve tkem.—Aristotle.	Icreatin^ lively interest all over the
In other words, if we are to gvt enough production to win this war, it's about time that less attention be paid to the few whose chief concern is the profit position of their particular companies, and a whole lot more attention paid to the millions jf workers who do the sctusl job >f rrotfticing.
country. The White House recently released the fscts about Adamk's visit with the President snd Mr. Churchill early in January. This visit to
there aie more than 200 employe«, works canteens are to be set up. Individual or collective refusal of work and sabotage can he punished, iK OOrd-This was the kind of stuff the ing to the gravity of the case, with American Cliveden set—particularly up to 20 years' hard labor or with its "Chicagoland" chapter, of which death. Any munitions worker can be Mr. Day was a zealous member—was summoned to three years' state com-peddling before Pearl Harbor. It is pulsorv service in a suitable place, precisely the brand of poison that! The general cost of living index h*s George Sylvester Viereck wus spend- risen in the Isst 2 years by 1111^. ing large sums of Naxi cash to dis- In detail, prices of foodstuffs have trib,,tt'	-	risen 126%, for clothing 123%. Parti-
Mr. Day has protested that he did cularly big rises have occured in the not know that the Flanders Hsll Com- pi ices of poultry, which have increas-pany h*;d Nasi connections. He has ed fourfold, of shoes which are VA
protested that he never knew Viereck. He has protested that he wrote his book without aid or collaboration from anyone. He should now he given
the White House was connected witlt the opoprtunity to repeat those stato-the book, which both the President merits under oath. — The Chicago
and Mr. Churchill had read.
(Order "Two-Way Passage' Proletarec.)
Daily News.
practically all to Japan, has for long vhrunk to a minimum hardly worth, of notice. The heavy industry which was created by Japan absorbs not only the entire output of the country, but requires, over and ubove rt, 'h-Import of raw materials, machinery, and foodstuffs. The planned exploitation of the natural resources of thi> territory has been merely an addi ttonal burden for Japan. Although ¡n other parts of the country, giganlir quantities of all kinds ol goods have been requisitioned for Japanese economy, the later is suffering scverelv from the self imposed blockade.
times desrer and of butter which is 2' > times dearer. Only the total exploitation of lai>or secures the minimum of subsistence. The population had certainly imagined the blessings of the New Order to be somewhat different.
from
THE HIGHWAY
The loans to the Csntral American countries to help complete the Psti-American highway have more than one "angle" to them. Naturally they have their vslue in building good will, and the highway will stimulste growth of the tourist business, but it sill also tx an important alternative transportation route for importsnt materisls in South America that this country needs, such ss tin and rubber. Such s route csnnot be menaced hy fixed or floating mines, submarines, or enemy surfscc craft. An-tigo Journal. ,
THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS
Dig deep. Strike hard. Our boys need the plane», ships, and guns which your money will help to buy.
Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.
AID THEM NOW
At least 2V$ to 8 4 million workers
will be completely displaced as a .....
suit of priorities and plant conversion in the next few months, according to CIO estimates.
Already more thsn 450,000 ha 1 lost their jobs in the sutomobilc industry' «nd some 800,000 more in the rubber, glass, shiminum. textil steel and clectricsl Industries.
*Yet the $300,000.000 emergency 1 unemployment compensation measuiv so urgently needed to tide these ' workers over until they arc recmpl»»: • ed in war work, is still being held up in Congress.
"It I stood on my hesd. all th< blood would flow to it, wouldn't it" "Yes."
"Then how is it that when 1" , standing on my feet it doesn't rt»«k down to them?" I "Your feet aren't empty." & rimid.