LETNO POROČILO
zasebne štirirazreDne deške šole
s pravico javnosti
Urnik s?. Cirila in Metoda pri sv. Moh y Trstn
za šolsko leto
1901.-1902.
%
Obseg: I. Šolsko poročilo: A) Šolska kronika.
B) Statistika. C) Naznanilo o začetku šolskega 1. .901-1902.
II.	Imenik.
V TRSTU.
Založilo šolsko vodstvo. — Tiskarna ,,Edinostu
Slovenska mladina!
si utrdiš v ljubezni do domovine in materinega jezika, prečitaj pazljivo kratko zgodovino slovanskih apostolov, zaščitnikov naše šolske družbe !
Soboto 5. julija je bil praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanska apostola, praznik prve vrste, na Moravskem zapovedan praznik. Rojena sta bila v Solunu v Tesaliji, nju •oče L e o je bil visok vojaški dostojanstvenik. Ciril najmlajši sedmih bratov se je rodil leta 827, bil je najumniši in globoko-misleči mladenič med svojimi tovariši v Carigradu, kjer se je šolal. Šolal se je v družbi z carjevim sinom. Učil se je pod škofom Leonom in Focijem. Sv. Metod služil je kot vojak ter je upravljal en del Macedonije, kjer se je skazal kot dobrotnik in zavetnik nižjih stanov. — Pozneje je stopil v samostan sv. Bazilija na gori Olimp v Tesaliji, kjer je bil posvečen v duhovna. — Ciril je bil tudi svečenik (850), bojeval se je proti krivovercu Janezu Gramatiku, proti Judom in Mohame-dancem ! Pozneje je obiskal brata v samostanu, ter je šel na željo carja Mihaela III. med Kazare. Pridigoval je v Krimu, kjer se je naučil hebrejski, kazarski, samaritanski, ruski in arabski jezik; tu je več knjig preložil v te jezike. — V Tavrisu je našel ostanke sv. pape Klementa, katerega so bili 400 let po Kristu vrgli v morje. — Učil je ob Volgi med Kaspiškim in črnim morjem. Krstil je annogo poganov in rešil jetnike. Pozneje se je vrnil v Carigrad in je v družbi z bratom Meto-dijem učil po Bulgariji.
Leta 863. sta se podala oba brata, na željo knezov Rastislava, Svetopluka in Kocelja na Moravsko. Posluževala
sta čisto slovansko abecedo, glagolico imenovano, katero je Ciril izumil. Na potovanju sta povsod zidala kapelice v čast sv. Klementu, tako v Bosni, na Hrvaške m in Slove n-skem. — Došedša v V e 1 e h r a d na Moravsko sta učila narod v njih slovenskem jeziku, zidala cerkve in šole. Ljudstvo ju je z radostjo sprejemalo. — S pomočjo učencev Klementa, N a u m a, A n g e 1 a r j a, Save, Gorazda in drugih so prestavljali sv. evangelije, liste in liturgiške mašne knjige. — Cerkvene molitve sta držala v staroslovenskem j e-z i k u, zato so jih nemški škofje zatožili v Rim. Papa Nikolaj
I.	(858—887) poklical je oba pred rimski stol.
Popotovala sta črez Panonijo: Koroško, Štajersko, Kranjsko v Benetke in od tam v Rim. Povsod sta ustanovljala in blagosl ovijal a cerkve in kapelice. — Med tem je umrl Nikolaj I. Naslednik njegov papa Hadrijan II. je sprejel oba brata z največjo častjo. Ko je spoznal prepirljive točke, potrdil je slovensko bogoslužje in blagoslovil slovenske mašne in druge cerkvene bukve.
Imenoval je oba sveta brata : „v e n e c vere, venec časti in krasoto cerkve.“ Oba brata sta bila posvečena v š k o f a. A Ciril je kmalu potem umrl v Rimu (dne 14. svečana 869.) v benediktinskem samostanu. Pred smrtjo je prosil brata Metoda : „N e z a p u s t i d o b r i, b 1 a g i n a r o d slovanski.“ Z veliko slavoje bil pokopan v cerkvi sv. Klementa.
Papa Hadrijan II. imenoval je na to Metoda — nad-škofom sedanjih slovenskih pokrajin in ga priklopil neposredno rimskemu stolu.
Zdaj je sv. Metod upravljal cerkve po Štajerskem,. Koroške m, po Slavoniji, Hrvaškem in Bosni — in sicer v s 1 o v a n s k e 111 obredu; — v tem času so pa na Moravskem (868 - 873.) bili hudi boji med Rastislavom, Sveto-plukom in Nemci.
Leta 871. je bil Metod po zapovedi nemških škofov djan v zapor in trpinčen ; na povelje pape Ivana VIII. pa leta 874. zopet oproščen. (Papež je vsled tega posavskega škofa Her-manrika in nadškofa Solnograškega Adaliana odstavil).
Leta 874. se je Metod vrnil na Moravsko in je tam deloval kot slovanski apostol; krstil je tudi kneza Bofivoja na Velehradu ter je na Češkem posvetil več cerkva in kapel.
Njegovo delovanje je segalo tudi na Poljsko. — Leta 879. je bil v drugič povabljen v Rim, da se opraviči obtožb, ki so mu jih naperili nemški škofje. — Papa Ivan VIII. je zopet potrdil slovanske cerkvene obrede in slovanski jezik v cerkvi. Toda sovražniki Metodovi niso mirovali.
Sveti apostol utrujen od dela in starosti, zdihnil je svojo slovansko dušo 6. aprila leta 885. v Velehradu na Moravskem. Čehi, Rusi, Hrvatje, Slovenci in Srbi imajo oba brata za svoje apostole, od njih so podedovali „azbuko“, več pisem, knjig in pesni („Gospodi, pomiluj ny“).
Sv. Ciril in Metod sta Slovanom priborila slovansko bogoslužje ; največjo dobroto, katero sta zamogla zapustiti ljubljenemu narodu. Večna slava sv. Cirilu in Metodu!
.
T.
Šolsko poročilo.
A)	Kronika.
Šolsko leto 1901-1902 je pričelo 17. septembra m. 1. se sv. mašo v župnij cerkvi sv. Jakoba.
Početkom šolskega leta je vodstvo vpisalo v prvi razred 73, v drugi 68, v tretji 64, in v četrti 87 učencev.
Po odhodu gosp. V. Krek-a je družbeno vodstvo imenovalo voditeljem šole gospoda M. Kamuščič-a; izpraznjeno mesto učitelja je dobila g.ca M. Kovač izprašana učitelj, kand.
Krščanski nauk je učil č. gosp. V. Dolenec.
V	prvem razredu je poučevala M. Kovač po 20 ur na teden, v drugem g.čna J. D e 1 k i n 23 ur na teden. Poučevanje v tretjem razredu je prevzela g.čna L j. Reich-111 a n n 24 ur na teden. V četrtem razredu je podučeval v dveh oddelkih gosp. M. K a m u š č i č po 27 ur na teden.
4. oktobra m. 1. praznovala je šola imendan Njeg. Veličanstva cesarja Fran J o ž e f a I. s sv. mašo.
19. novembra se je udeležila šolska mladina zadušnice v spomin pokojne cesarice Elizabete.
Za božične praznike je sl. ženska podružnica sv. Cirila in Metoda nakupila nad 100 parov obuval, katere je učiteljstvo razdelilo med revne učence.
Blagim zastopnicam ženske podružnice izrečena bodi na požrtvovalnem trudu topla zalivala.
C. kr. okrajni nadzornik gosp. Ivan Nekerman je med letom šestkrat nadzoroval šolski pouk.
22. junija se je vršilo prvo sv. obhajilo.
God slovanskih blagovestnikov se je obhajalo dne 5. julija s sveto mašo.
Učiteljstvo je obdržavalo med letom mesečne konferencije, v katerih so se razpravljala razna šolska vprašanja.
Glede zdravstvenega stanja ni imela šola posebnih ne-prilik ; vsekako so se javile nalezljive bolezni v vseh razredih toda le sporadično.
V	viših oddelkih so učenci, radi prebirali knjige iz šolarske knjižnice.
Gospod Anton Godec učitelj v Lembahu daroval je deški šoli 15 našopanih ptičev za nazorni pouk. Vodstvo se blagemu darovatelju tem potom zahvaljuje.
Vslefl premnogih društvenih zabav se letos ni priredila šolska veselica.
Šolsko leto se je zaključilo z mašo zahvalnico v soboto dne 13. julija 1902.
B)	Statistika Deške šole za leta 1901-1902.
I. razred: Ostali od lanskega leta n, letos upisani 62, med letom umrlo 1, prestopili na drugo šolo 2, izstopili iz drugih uzrokov 1, bili navzoči koncem leta 69, redovani 66, neredovani 3, sposobni za vstop v višji razred 52, zaostali 17.
II. razred: Ostali od lanskega leta 10, letos upisani 58, izstopili iz drugih vzrokov 1, bili navzoči koncem leta 67, redovani 67, sposobni za vstop v višji razred 49, zaostali 18.
III. razred: Ostali od lanskega leta 12, letos upisani 52, prestopili na drugo šolo 1, izstopili iz drugih vzrokov 4, bili navzoči koncem leta 59, redovani 58, neredovani 1, sposobni za vstop v višji razred 41, zaostali 18.
IV. razred: I. oddelek: ostali od lanskega leta 2, letos vpisani 61, prestopili na drugo šolo 2, izstopili iz drugih vzrokov 6, bili navzoči koncem leta 55, redovani 55, sposobni za vstop v višji razred 42, zaostali 12. — II. oddelek: Letos vpisani 26, izstopili iz drugih vzrokov 6, bili navzoči koncem leta 20, redovani 20, sposobni za vstop v višji razred 20.
Skupaj: V vseh štirih razredih ostali od lanskega leta 35, letos vpisani 259, med letom umrlo 1, prestopili na drugo šolo 5, izstopili iz drugih uzrokov 18, bili navzoči koncem leta 270, redovani 266, neredovani 4, sposobni za vstop v višji razred 208, zaostali 62.
C)	jtaznanilo o začetku šolskega leta 1902-1903.
Na deški šoli bode začelo šolsko leto 1902/1903. dne 16. septembra se sveto mašo.
Vpisovanje novih učencev se bode vršilo 12., 13. in 14. septembra od g—n. ure predpoludne.
Otroci, ki žele vstopiti v tukajšnjo šolo, zglasijo se naj v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Seboj naj prinesö zadnje šolsko naznanilo; na novo vstopivši pa še krstni list in dokazila da imajo cepljene koze in zdrave oči. .
Na one, ki se pravočasno ne zglase, ali pri vpisovanju ne predlože zgoraj omenjenih listin, se vodstvo ne bode oziralo.
Učenci pa, ki so že obiskovali to šolo, zbero naj se 16. septembra ob 8. uri zjutraj v učnih sobah.
V	TRSTU, dne 13. julija 1902.
Vodstvo.
II.
Imenik ueeneev.
IV.	UAZIIEI)
I.	oddelek.
iz Trsta »
iz Stranje iz Trsta
Odličnjaki.
Karg Rudolf Kariž Anton Magajna Fran Trampuš Josip Trampuš Rudolf Trampuš Fran Slamič Anton Sešek Robert Zorn Humbert
Z dobrim uspehom zvršili.
Babič Marijan Barič Anton Bizjak Marijan Cijak Marijan Čopič Pravoslav Furlan Matija Grbec Anton Gregorčič Ivan Kumar Marijan Hvastja Dragotin Janežič Roman Jež Albin Kariž Fran Katalan Josip Kogoj Romej Kovačič Anton Kovačič Dominik
iz
Trsta
iz Skedenj iz Trsta
Sveto pri Komnu
Kerhin Miroslav
K oršič Rudolf Krpan Fran Lah Vekoslav Lozar Ivan Lulek Anton Male Marijan Mihel Just Mihalič Anton Petaros Fran Pečenko Josip iz Pošega Dragotin Posega Dragotin Rep Rudolf Vidmar Rudolf Vovk Ivan Tominec Fran
Zaostali.
Barič Josip Brezovec F ran Durnik Rado Fabjančič Rudolf Kočevar Stanko Merlak Ernest i Riubar Rudolf Skert Josip Strubelj Ivan iz Strubelj Fran Vatovec Josip
Sv. Ivan pri Trstu Pasjavas iz Rocola
iz Trsta
\7, Rocola iz Trsta iz Katinare Tomaže vice iz K atinare iz Katinare iz Trsta
iz Trsta
v. Skedenja iz Trsta
»
Višnjegore
n
iz Trsta
Odličnjaki.
Babič Fran (st.)	iz Trsta
Babič Fran (ml.)	»
Kumer Ivan	»
Jt ršek Fran	»
Kožuh Fran	»
Kriščjak Fran	»
Makor Marij	»
Polis Jakob	»
Rešaver Jakob iz Zagorje
Z dobrim vspehom vršili.
Alberti Zmagoslav	iz	Trsta
Boštjančič Ivan	iz	Trsta
Brezovec Marijan	»
Furlan Alojzij	»
Kos Vekoslav	»
Klun Fran	»
Maborčič Zorko	»
Požar Anton	»
Šafhalter F ran	»
Velušček Ciril
Vovk Josip	iz	Trsta
III.	RAZ1IKD.
Odličnjaki.
Kumar Josip	iz Trsta
Meršek Rado	»
Štefančič Fran	»
Tratnik Ferdo	>
Ukovič Ivan	»
Uršič Ernest	»
Vovk Ivan	»
Z dobrim vspehom zvršili:
Barič Mate	iz Skopo
Bavcon Emil	iz Trsta
Bavčer Zmagoslav	»
Benko Josip	>
Berce Josip	»
Bizjak Josip	»
Čeč Fran	»
Furlan Vekoslav
Granduc Josip Jurjevič Ivan Klun Anton Klun Josip Klun Josip Knafelc Josip Kobav Vekoslav Kodrič Vekoslav Kuferzin Marijan Margon Rudolf Miklavčič Miroslav
iz
Sv. Ivan pri Trstu iz Trsta Katinare iz Trsta iz Rocola iz Trsta »
iz Roj h na iz Trsta
iz Skedenj;
Možanič Josip Pelicon Rado Piciga Avgust Polis Josip Pižent Dragotin Rončelj Ivan
iz Kopra iz Trsta iz Doline iz Trsta iz Kozine Sv. Ivan pri Trstu iz Trsta
Simonič Ivan Sluga Josip	»
Sosič Makso	*
Štolfa Marijan Terkovič Zmagoslav	»
Trebše Ernest iz Feldkirchen Vatovec Just	iz	Trsta
Velušček Metod	>
Ženko Marijan	»
Zaostali.
Breme Fran Cijak Anton Čehovin Ljubomir Flego Lovro Gorjanc Dragotin Kariž Rado Kogovšek Ivan iz Lovšin Anton Mešek Adolf Mislej Fran Pleteršek Mate Pahor Josip
iz Trsta
iz Skednja iz Trsta iz Trsta Hotedršice iz Trsta
iz Mihovce iz Trsta
Pfihor Rado Pahor Rudolf Požar Josip
iz Rocola
Smrdelj Stanko Tominec Lovro Verbič Fran
iz Trsta
II.	IJAZRED.
Odličnjaki.
iz Trsta
(Je-ar Fran Gombač Vekoslav	»
Gorjup Marijan	*
Krpan Peter	»
K umer Ivan	»
Leban Bogoljub	»
Officia Ivan	>
Prešeren Josip	>
Z dobrim vspehom zvršili.
Artiko Josip	iz	Trsta
Batagelj Marijan	»
BavcoD Fran	»
Berce Marijan	»
Blažič Rudolf	»
Bokalič Emilij	»
Božič Dragotin	»
Brajkovič Josip	»
Fidel Leopold iz staresnšice prilošani
Fonda Fran Fornazarič Hektor Frank Anton Gašperšič Ivan Godnič Dragotin Greser Fran Gustinčič Marijan Janežič Fran Kariž Fran Kervin Anton Kocjančič Maks Kocijančič Vilko Kovačič Josip Kramer Bruno Leban Rihard Lubič Marijan
iz Trsta
Luksa Angelj Može Dragotin Müller Ignacij Muravec Ivan Nimelli Erminij Pečar Ivan Povh Josip Sluga ZmagosLv Stanič Fran Starc Ivan Steiner Fran Vatovec Fran Vatovec Josip Zadnik Ivan Zidarič Ivan Žužek Fran
Zaostali.
Babič Peter Brezovec Marijan Gustinčič Josip Janežič Ivan Jazbec Josip Katalan Ivan Klacar Dragotin Klun Anton Kus Marko Mezgec Anton Počkaj Josip Sanabor Ivan Segulin Radoslav Vidic Rudolf Vidmar Hrabroslav Vitez Mihael Zidar Josip Zadnik Mihael
iz Proseka iz Trsta »
iz Divače iz Trsta
Trsta
I. RAZRED.
Odličnjaki.	Kral	Emil	iz	Trsta
Čretnik Dragotin iz Abacije i Lužar Ervin	»
Gombač Anton iz Podgrada ]' Panič Valentin	iz	Hraše
Prašelj Jakob Rancigaj Fran Rolih Josip Saražin Ciril Turk Vinko Marcel
iz Katinare iz Celja iz Trsta
Z dobrim vspehom zvršili.
Artiko Ivan	iz	Trsta
Baša Emil	»
Batagel Ernest	»
Bezek Anton	»
Bratina Bogomil	>
Ceč Ivan	iz	Postojne
Dodič Ivan	iz	Trsta
I)urnik Ivan	»
Glavič Dragotin	»
Gombač Ivan
Gombač Dragotin
Otok iz Trsta Gregorič Anton	»
Gruden Mirko	»
Hrovatin Josip	»
Jazbec Fran	»
Kaluža Dragotin	»
Kiitalan Dragotin iz Skedenja Koderman Anton	iz Trsta
Kodrič Fran	»
Kodrič Mil an	»
Koršič Andrej	iz Dekani
Kogovšek Alojzij v/. Hotedršice Kovač ivan	iz Trsta
Lorenzutti Avguštin	»
Milič Miha	»
Mave Fran	»
Peroša Rudolf Prinčič Valentin Sega Fran Selan Anton Siberna Josip Stule Jakob Sturm Josip Valentič Marijan Vescovo Just Vidmar Ivan Vidmar Marjan Vovk Dragotin Zabukovec Rudolf Zadnik Josip
Zaostali. Bačer Rudolf Cok Dragotin Družina Fran Družina Rok Fonda Josip Gregorčič Josip Greser Marijan Gustinčič Fran Klobučar Andrej Kjuder Ivan Markuza Josip Pahor Hrabroslav Pahor Julij Skaber Ivan '1 rojar Ivan Velušček Fr. n Zadnik Dragotin
iz Pomjana iz Dekani iz 1 rsta
iz Sovinjaka iz Trsta
Katinare Reke
iz
iz
Trsta
iz
iz
Trsta
iz Vrhnike iz Trsta