191
Dopis iz Gorenskiga.
Na Gorenskim seje letašnja letina srednje obnesla. Že pozimi so jo ljudje prerokvali, de bojo žita pod sneg^am po^njile; ker zemlja celo zimo ni zmerz-nila. Kar so prerokvali, se je res zg-odilo. Ozimna rež je po nekterih krajih popolnama, po nekterih pa le nekoliko pozebla. Ravno taka se je zgodila tudi s šent-elensko pšenico. Navadna pšenica je spomladi še dosti lepo kazala; tode jo je potlej červsemtertje močno spodjedal. — Kdor je revno ozimino podoral, je nar boljši opravil; ker je letaš jarina sploh bolji obrodila kakor ozimina. — Posebno dobro sta se skazala oves in turšica. Okoli Radoljce, po Ble'du v Dolini i. t. d. že od nekdaj poprecej turšice sejejo. Letaš so jo pa tudi po tacih krajih poskusili, kjer je morebiti še nikoli nobeden ni sejal. Tako se mi je prav novo zdelo, de pim je pogostama kakošen jezik vsejane vidil; postavim per Medvodah, okoli Loke, v Sevški in Ljuški dolini. Se clo v Sevskih hribih sim na njo zadel. Povsod je prav lepo rasla, in slišim, de je tudi tako fco^ato obrodila, de se je bojo po teh krajih gfotovo poprijel!. — Lanu ljudje niso veliko pridelali. — Proso je bilo srednje. — Ajda je zavoljo strašnima deževja med šmarnimi mašami slabo obrodila. — Cbele so zlo rojile. Na ajdi pa niso skoraj nic dobile. — Krompirja so ljudje ietas veliko manj sadili , kakor je bila drug-e leta navada; nekaj zato, ke'r niso semena imeli, nekaj pa zato, ker 80 se lani opekli. Celo poletje je bil prav lep; vsaki jse je tolažil, de g-a bo spet veliko pridelal. Kar začne mesca veliciga serpana na enkrat čern prihajati in trohneti. Venderso ga sploh več pridelali, kot lanjskiga le'ta, ke'r je enmalo pozneje čern postal kakor lani. Kar krompir zadene, so si skušnje tako naskriž, de nihče g-otovo ne ve, ^^'^O kako de je bolj prav z njim ravnati.
**) Res je, de še iiihcc praviga vzroka pa tudi praviga pomočka zoper to bolezin ne ve; to pa je vunder gotovo, de tudi krompir, kakor vsak drug sadež, mora svoje posebno obdelovanje imeti, ktero je že po mnogih skušnjah poterjeno. Težka ilovnata zemlja mu nikdar ne tekne, tako tudi novo gnojena njiva ne, i. t. d. akoravno ga tudi pesen a zemlja vselej gnjilobe ne obvarje. i. t. d,
VredništvOt
Le'ta8 so ^a nekteri zgodaj pokopali, in jim malo g:nji-je; dru^i so ^a tudi zgodaj spravili, pa jim hoče vea sognjiti. Nekteri so ^a dolgo v zemlji pustili, ter se hvalijo, de jim malo ^njije; drugim, ki so ravno tako delali z njim, bo malo dobrig-a ostalo. Temu je na pe-eenki zdrav zrastel, unimu je pa na ravno taki zemlji sognjil. i. t. d. Tudi s prerojenjem krompirja iz semena si ne bomo nič pomagali. Na Gorenskim so ^a letaš v več krajih sejali, pa jim je ravno tako čern postal in sognjil, kakor uni iz krompirja. Ravno tako je tudi bosa, de iz semena že pervo leto debel krompir zraste, če se presadi. Na grof Turno vi m vertu v Rad olje i je bil letaš prav zgodaj presajen, pa je vender prav ma-lokteri tako debel zrastel, de bi ga bilo vredno jesti. — De ognjiti krompir živini n^ škodje, so pri nas veliko skušinj storili. Lani je bilo potlej marsikterimu žal, de ga je na njivi sognjiti pustil. — Repe letaš ne bo treba jesti, ker so jo gosence pokončale. — Zelniki so imeli večidel malo g-lav. — Sadja, zlasti jabelk, je lo leto na Gorenskim take sile, de g"a nar starji ljudje več ne pomnijo. Vem za kmeta v Loškim kantonu, kteri bi ne bil dal za 200 goldinarjev svojiga verta otre'sti. Nar lepših cesarjev se je lahko verhan mernik za 30 kr. kupil. Slabših jabelk se je dobil mernik tudi za 10 kr. in še boljši kup. Zavoljo nizke cene in zavoljo strahu pred lakoto so si vsi pametniši kmetje veliko sadja nasušili. Najdejo se kraji na Gorenskim, posebno po gorah, kjer bi bili mogli ljudje letašnje leto pomanjkanja terpeti, ko bi jim ljubi Bog sadja na kupe ne bil dal. Lešani, Podgorci, Begunci, Mošnjani i. t. d. g"rejo nar bolj za tepkami in rumenkami, ter delajo iz njih, pa tudi iz druziga sadja, dober mošt, kteri jim per delu žejo hladi. 300 bokalov se ga dobi za^ 10 gold. — Klaje je letaš veliko manj kakor lani. Živinska cena vidama pada. — Hude ure jeBo^ to le'to g-orensko stran obvaroval. Vročine nismo terpeli. Na mali šmarni dan je v Kranjski Gpri sneg" šel. Zadnje dni mesca kozo-perska je dva dni okoli Radoljce tak veter razgrajal, de je več kozelcov poderl, in nekiga g-ospoda z vozam vred v graben prevernil. 26. dan pretečeniga mesca je neka jeseničanka iz Koroškig-a ^rede na visoki gori Rožici v snegu zmerznila.                           Selčan.