*****
<■
GfiSV*
o\®
, *j£ ^ -.
^-.ETRTEK
	Letno	polletno	četrtletno
Lir	10.40	5-20	260
»*	15-20	s-io	4-60
upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure Vo ‘vp ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene ^ne v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabita 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Is
Trst, 10. maja 1923. — Leto IV. - Štev. 170.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Čeprav je krvava pot, po kateri nastopa reakcija, vendar mora proletariat z zaupanjem gledati v bodočnost.
Reakcija žre svoje lastne otroke. Zato je nevede zaveznica revolucije.
Kaos naše domače reakcije
V fašističnih vrstah je nastala težka kriza, ki je domača vsem brez programnim strankam. Pravzaprav je to, kar se dogaja v organizaciji našega fašizma bolj podobno zmešnjavi in brezpredmetnemu kaosu. In ta kaos bode tembolj v oči v ko* likor je nastopil fašizem svojo pot do vlade v imenu najstrožje in vse* stranske discipline. Po samih šestih mesecih fašistovske vlade, je to precej nezdravo znamenje.
V teh šestih mesecih vlade se je zgodilo fašizmu marsikaj neprijet* nega. Najprej je moral spoznati, da razrednega boja ni mogoče spra* viti s sveta. S sredstvi, ki so vsem znane se mu je sicer posrečilo uni* čiti velike proletarske organizme, ki so vršili svoje delo v obrambo proletariata legalnim potom. Prole* tarskega gibanja pa fii uničil in je obratno zanetil v proletariatu do sebe tako veliko sovraštvo, da bo joj kadar se bo smelo prosto manifestirati. Organiziral je delavce v svojih sindikatih in je bil zato vča* sih prisiljen nastopiti proti deloda* jalcem, ki so dali fašizmu življenje in bojna sredstva na razpolago. Zato je zgubil pri delodajalcih ab* solutno zaupanje in je povzročil spor med poljedelskimi delavci in veleposestniki koji poslednji so si pridržali pravico nastopiti proti de* lavcem in niso hoteli priznati fa* šizmu pravice se vmešavati v raz* redne spore. V tem času ni rešil no* benega vprašanja čeprav ie trdil v začetku, ko je nastopil vlado, da bo v par mesecih naredil v državi red in mir. Vrednost lire se ni zbolj šala niti za eno samo linijo. Ko ie Mussolini prišel na vlado je veljala šterlinga 95 italijanskih lir. Danes, po šestih mesecih njeaove vlade, velja še vedno 95 lir. Kapitalisti se v takih razmerah boje založiti de* nar v industrielna podjetja tam kjer ie bila pred 22. oktobrom t. j. pred fašistovskim pohodom v Rim. Ob* ljubil je Mussolini, da bo zbolišal vpliv Italije v mednarodni politiki, pa se mednarodni politični dogodki vrste skoro v odsotnosti Italije,in ni njen vpliv na te dogodke nič večii kot je bil za časa prejšnjih vlad. Najboliše znamenje, da je ta trditev resnična'je v tem, da se je francoski frank nasproti 'nemške? mu marku zboljšal dočim je. ostala italijanska lira pri starem razmerju kljub temu, da se. Italija udinia Franciji. Obljubil je da bo prisilil Ameriko sprejeti vsako leto do 400.000 italijanskih izseljencev do* čim je Amerika odgovorila defini* tivno, da ne spre ime več nego 180 tisoč italijanskih izseljencev. Edino kar se mu je posrečilo je to, da ie pomnožil število brezposelnih in da si je ustvaril v vrstah delavstva odpor in sovraštvo. Za tako ceno na res ni bilo vredno »delati revolu* ciie.« Poleg tega je zapravil tudi so* delovanje ljudske stranke, ki se je na svojem zadnjem kongresu izrekla nroti fašizmu in išče sedaj po* moči in podpore pri liberalcih, ki mu s svojo pasivno rezistenco na finančnem polju delajo velike pre* glavice.
Vsa disciplina, v imenu katere je fašizem nastopal in je hotel usiliti vsemu narodu, se je izkazala piška* va. Prvi, ki se niso in se po njej ne_ ravnajo so ravno fašisti torej oni, ki bi morali dati tozadevno zgled. Da je to resnica je konšta* tiral sam Mussolini v svojem glasi* lu »II Popolo d’Italia«.
Ko j po fašistovski »revoluciji« so pričeli spori v fašistovskih politič* nih organizacijah. Nebroj fašistov-skih organizacjj ali skupin je bilo razpuščenih. Ustanovljenih je bilo vse polno avtonomnih fašijev, ki so napovedali boj oficielnim skupi* nam. V teh sporih so nastopili v prvi vrsti voditelji, ki so se pričeli med seboj psovati in dvobo* jevati. Mesec dni je tega kar ima* mo vsak dan par dvobojev s fašisti. Spočetka so se nasprotniki po dvo* boju poravnali, sedaj ne pride več niti do vitežke poravnave. Vsi vo* ditelii bi radi bili prvi, vsi se čutijo Dmaloževani, vsem se cede sline p o koritih. Vsak voditelj se je čutil dolžnega na shodih govoriti in sicer tte v smislu strankinih sklepov mar več kar tako proti vsem. V vseh so videli svoic sovražnike in vsem na* Povedali boi. Tako je nastopil na shodu v Turinu dne 21. aprila bivši P°dminister de Vecchi in dejal med drugim da ako bo treba bo na* povedal fašizem pol ure obsednega stanja m 5 minut pouličnega stre* ljanja. Zaradi tega govora v kate* rem ie de Vecchi razžalil enega ge* nerala je bil tudi napovedan dvo* boj med de Vecchijenr in užaljenim generalom. Osrednje strankino vodstvo je bilo prisiljeno nastopiti proti povodnji brezmiselnih govo
   _	__1 i/vm r\a cn in* —m	i
v časopisju. Pighetti se je čutil uža* ljenega in prilšo je do pol ducata napovedanih dvobojew. De Vecchi je bil prisiljen odložiti mesto pod* ministra. Na dan so prišle umazane reči in fašisti so pričel to umazano perilo kar javno prati.
V zadevo je bil prisiljen nastopiti Mussolini naj strožje. Poslal je strankinemu izvrševalnemu odboru pismo v katerem je zagrozil, da se mora takim komedijam narediti popoln konec. Zagrozil je celo re* koč, da je on, Mussolini, fašizem ustvaril in da ga zamore tudi uni* čiti ker je v stanu vladati tudi brez fašizma.
Zadeva je bila zaključena zaen* krat tako. Misuri in Pighetti sta bila izključena iz fašistovske stranke. Ker pa je Pighetti tudi oficir na* rodne milice in se ni hotel podreči ukazu komandanta te milige gene* ralu De Bono, ki mu je dvoboj pre* povedal, je bil Pighetti aretiran in poslan v trdnjavski zapor. Pri tem imamo tako*le zanimivo reč: Pi* ghetti je poslanec in kot tak uživa imuniteto. Kljub temu se ga aretira in pošlje v trdnjavo. Vse to se godi na povelje ministrskega predsedni* ka. Ako pomislimo, da so vsi fašis* ti, torej tudi poslanci člani narodne milice, bo smel jutri ministrski pred sednik, ki je obenem tudi vrhovni poglavar milice, pozapreti, ako se mu bo zljubilo vse svoje fašistovske poslance. Parlament in poslanska imuniteta nista bila še nikdar tako osmešena po nobeni stranki. Po* leg tega je za državo nevarno tudi to, da ie narodna milica sestavljena iz pristašev ene same stranke.
Takih Sporov kakršne smo prav* kar opisali je vse veliko. Fašisti čistiio svoje vrste pa jih ne morejo očistiti. Jih ne morejo, ker je stranka, ki nima programa, ker ima v njej že vsak član svoj poseben pro* gram. Jih ne morejo ščititi in jih ne bodo, ker so vanjo prišli najra* zličnejši elementi ki so irripli med seboj samo eno skupno: sovraštvo proti delavstvu in zlasti proti ko* munizmu. Kjer se je ta skupna vez pretrgala in je ibla premagana po drugih interesih, je moralo priti do sporov, do krize. In je to not, po kateri bo fašizem sedaj hodil in pri* šel gotovo v svoj prepad. Ne usta* vi ga več nihče.
Le, da se nismo nadejali, da bo nastopil proces razkrajanja tako h:>ro.
Iz strankinih fašistovskih vrst pelja kriza tudi v vrste narodne milice.^ Mussolini je imel priliko se prepričati, da je tudi v njej vse pol* no nevrednih elementov in da ie treba teh elementov jo osnažiti. V Aleksandriji je prišlo do snopada med. fašisti in narodno milico. V drugih mestih se vrše spopadi med fasisti in nacionalci, ki so se komaj združili v enotno stranko. Vse polno je komandantov, ki ukazujejo m ki opozariajo svoje Jiudi nai re* spektirajo disciplino. Ali te disci* pline se danes ne drži več nihče. Tn taka stranka, ki ne ve in ni nikdar vedela kaj pravzaprav hoče; ki hoče rešpektirati ustavo in smeši parlament in zanira danes fašistov* ske poslance kakor je včerai tepla i1} P^bivala socialistične in komu* nistične. Ta stranka, ki nima v svo* uh vrstah nobenih sposobnih lin* di in nobenih kompetenc, ki je odstranila iz uradov stare voditelje m iih nadomestila z mladimi neiz* kuseninn elementi, ki ni bila v sta* nu razrešiti nobenega problema, ki nobenega problema ne razume, ta stranka je danes na vladi.
Pot, ki je pripeljala fašiste na vlado je krvava in polna žrtev revo* lucionarnega proletariata. Ali revo* lucionarci si niso mogli želeti bolj* šega zaveznika. Njihov najhujši so* vražnik je postal njihov zaveznik. Reakcija žre svoje otroke in razkraja svoje institucije. Pri tem delu ji želimo največji uspeh.
ler ne bo tej potrebi zadoščeno, Rusija ne bo mogla pridelovati toliko živil, 'kolikor jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva. Broz vprežne živine mužiki ne morejo pridelovati zadostno količino žita. In na nesrečo ako se ne bo pridelalo žitia čez potrebo, se vprežno živino ne bo moglo nakupiti.
Ruska vlada se je odložila preskrbeti potrebno živino, pa naj stane karkoli. Z ozirom na to prizadevanje je vlada pričela izvažati žito, da za strženo vsoto nakupi vprežne živine za pridelovalce žita. Na. ta način, in edino na ta način more Rusja upati, da postavi svoje poljedelstvo na zdiravo gospodarsko podilaga.
Naravno .jp, da bedo milijoni ruskega ljudstva trpeli pomanjkanje še eno leto, ali vas kot posledica te politike. Na drugi strani je vladina taktika umerjena v doglednem času prinesti največjemu številu ruskega prebivalstva zdravo gospodarsko stanje in na ta način postaviti dežeilo na noge.
Sentknentaliaiti bedo morda na®vali ta način za brezsrčno politiko-. Ampak bila taka ali taka, diktirale so jo ra izmere. Kadar so pomisli, da so kapitalistične države blokirale in bcivale zarote zoper Rusijo, tedaj taki sentimentalni vzkliki, ki prihajajo iz njihovega .tabora, niso prav nič na mestu.
Tisti, ki so pomagali Rusiji dose-daj, naj imajo v vidiku, da ona še vedno potrebuje moči. Ni se še otresla, neprilik in zasluži, d.a ji zavedni delavci po vsemu svetu nudijo tudi v bodoče vso mogoč) pomoč.
fečiiki, poravnajte narcciino!
Konec komplota
Kake ir bo &iita.teljem In celemu svetu znano, je bil prod tremi meseci odkrit po celi Italiji grotzem kc\mpiloit. S-trakariški je bil t>a komplot. Pomislite: poglavar italijanskega fašizma ni mogel nikakor spati mirnega spanja. Cele vreče ruskega zlata,, platina ni drugih dragocenosti je plesalo pred njegovimi očmi.
Tri mesece so naši sodrugii -presedili v zaporu. Sestavili so se ceili kupi proto kttov, izpraševanja in iztikanja so se kar vrstila.
In slednjič? In slednjič so morali možje praivice priznati, da ©o bile to sanje. Izjavljeno je bilo, da se sodrugi izpustijo radi pomanjkanja dokazov, nekateri, drugi zopet radi neobstoja domnevanega zločina.
Kaj linč e te še jasnejšega dcikam, da so ti konapioti -sam-o halucinacije?!
Izpuščeni &o biO-i sodrugi: Polano, Giar-dina, Pertot, Marini in Cilla.
To glede »komplota« v Trstu. Pa tudi v. drugih krajih se sodrugi izpuščajta
•Seveda se povrnejo v'maše virste in jim želimo najboljšega uspeha pri n-aida.ljne-mu delovanju!
Jovo življenje" se nadaljuje
V eni zadnjih številk smo nekoliko o-menrlli o »-gospodarskem preporodu« Italije, To je o gospodarskem preporodu ki g.a vrši neva vlada, po navodilih glavnega »rekonsiiruktorjia«. Citirali smo nekoliko dokazov kako da je novo življenje v pel nem teku. Sedaj -pa. imamo zopet nove dokaze o cbucivlbvenem delu. Razveslji-vo je videti, da so skrbi posebno za nei-m-ovite sloje...
Stvar obstoji v sledečem:
Uradni list »Gazzetta Ufjicialen objavlja dva dekreta, ki ata prav karakteristična. Evo njih vsebino:
Dekret št. 885 določa sledeče spremembo v proračunu stroškov. In sicer po višanja: L. 15.000 za potovalne odškodnine kabinetnim na.stavljencem; za izredna dela 20.000; izredna dela itičoča, se zakonodajnih mer glede agrarnega kredita 10.000; odškodnine za spremembe 6.000; podpore uradnikom, sprejemnikom itd. 15.000; inšpekcije in misije v notranjosti in -v inozemstvu 450.000; uradni stroški 200.000; za pa.pir in pisa,miške potrebščine 120.000; razni stroški 5.000; upeiljova in vzdrževanja manjših uradov 30.000; za centralni moteorologični urad 30.000; Skupno povišanje stroškov L. 90L000.
ZMANJŠANJA:
Nakup žrebcev L. 70.000; prispevanje za boj proti malariji 40.000; prispevanje za stroške poljskega namakanja 1.000.000 prispevki za ribol>ov)s>tfvo 5.000.000; skupno zmanjšanje stroškov: 6.110.000 (šest milijonov in stadesettisoč lir).
*
Drugi dekret št 881 se nanaša na proračun stroškov za industrijo in trgovino. Skupni povišek stroškov, ki so vsi birokratičnega značaja, to je, ki služijo raznim faivorMizmom znašajo L. 723.000.
Isti dekret predvidja tudi znižanje izdatkov in sicer L. 20,000.000 za podpore za gradnjo ljudskih bivališč.
Tako so vrši torej obnovitveno delo! Ki obstoji v tem, da se bogato zalagajo žepi visokih birokratov, na drugi strani pa zmanjšujejo prispevki za najnujnejšo naprave.
Le tako naprej!
Probujenje delavskega gibanja v Jugoslaviji
Zakaj
izvaža Rusija žito?
11 ^ testih tednih je sovjetska vlada izvo-z'da H,(H)n,ooo ton žita v inozemslvo.it — Sovražniki sovjetske Rusije, ki ji ne morejo odpustiti strmoglavljenje izkoriščevalcev delavskega in kmečkega ljud stva, se sedaj zgražajo nad dejstvom, da Rusija izraža žito. Kor Rusija še vedno sprejema pomoč iz drugih diežel za svoje bedno prebivalstvo in po au,ši prizadetih krajih, se ta fakt zdi ljudem, ki ne poznajo razmer, nerazumljiv. Ker sovražniki Rusije to dejstvo pridno izrabljajo, da oblatijo sovjetske uradnike in rusko vlado sploh, sc nam zdi potrebno pojasniti, kaj so razlogi, da Rusija izvaža žito.
Posledice lakote, povzročene od suše, se v Rusiji še vedno čutijo. Da Rusija iz-
r.v.v. ,......  -	.	-..............  važa	žito,	kljub	-temu	da	ga ji primanj-
ranc. Med tem pa se ie zgodjj0( (ja kuje za lastne potrebe, je tudi resnica
hočejo
Janu.	•	i	~	J ; ^ ‘lu, ua J	°‘u”	pvireDe,	je	iuui
je izroči! de v ecchi tašistovskemu i'1 'vzrok izvažanja je v tem, da Ivo poslancu Misuri sklep, ki sta ga na* »a ta način odpomoči pomanjkanju, redila de Vecchi in major Terruzzi ~ v svoječasnem sporu med Misuri*
jem in fašistovskim poslancem Pi* ----------------------------- JU	najououuiej-
ghettijem. Sklep je bil razžaljiv za ša v krajih, kjer so prišli kmetje v času poslednjega. Misuri ie sklep objavil suše tudi ob vso živino. Toliko časa, dok-
Posebno potrebujejo -ruski kmetje najnujnejše vprežno živino, če hočejo obdelovati polje. Ta potreba jo najobčutnej
Ko se je pojavil po koncu svetov* ne vojnp vsesplošen naval proletar* ske ofenzive, je ta naval poplavil tudi balkanske državice, kjer se pa vsled pomanjkanja subjektivnih predpogojev, razen na Bolgarskem, ni tnegel dobiti tako trdne podlage da bi mogel kljubovati nastopu buržoazne reakcije. Ta pojav vidi* mo posebno v Jugoslaviji, kjer se je naš pokret tako naglo in s tako ve* hemenco razvil, da ni imel niti časa ustvariti si svoje trdne hrbte* nice, revolucionarne, življenjazmož ne komunistične stranke, ki bi znala zajeti ves tedanji spontani na* val delavskih, kmetskih in tudi ma* lomeščanskih mas pod našo zasta* vo, jih organizatorično strniti v bojno četo in jih voditi y zmago* nosen pohod proti kapitalizmu. V sosednji Bolgariji pa je proletarska ofenziva našla trših tal — proletar* ska razredno*bojna stranka ie tam nod ruskim vplivom že eksistirala in znala uvrstiti široke mase delovnega ljudstva, ki so takrat prihite* le nod njeno zastavo v trdno bojno falango in je na ta način danes v stanu usnešno kljubovati navalu kapitalistične ofenzive, Jugoslovan* ski proletariat je pa moral doživeti tragedijo, ki jo je moral in jo še preživlja ves zapadno evropski proletariat. Ko je bil nestrpni naval množic že tu, ni bilo še sposobne stranke, ki bi te množice vodila v boj za zmago. Treba bi jo bilo te* daj šele organizirati, a meščanstvo i e bilo hitrejše — organiziralo je takoj protinapad, ki se je v vsej svoji brutalnost pokazal pri uvedbi »Obznane« in »Zakona o zaščiti države«, odredbi« ki sta bili v sta* nu takoj razpustiti stotisočglave množice naših pristašev, ki bi organizirane — takrat zamogle že v kali uničiti šibki jugoslovanski ka nitalizem Od tedaj ie šlo navzdol. Pridobitev za pridobitvijo je mogel jugoslovanski kapital neodvisno tr* gati iz rok delavstva, ki je doživlja* lo poraz za porazom. In ponrej po* nosna in navidezno trdna Komuni* stična stranka ni bila v stanu iz* vesti niti najmanjše obrambne ak* cije, kljub vsem svojim 59 manda* tom v. beogradskem parlamentu. Žalostna konstatacija, a resnična, poiav ki so ga mogli zasledovati tudi pri nas v Italiji, kier je ponosna socialistična stranka, kljub svoiim 156 mandatom v rimskem parlamentu, brez moči stala in pu* stila nemoteno buržoaziji, da jeuve ljavljala svojo krvavo fašistovsko reakcijo, ki ie na koncu tudi zrna* gala Kaj ie bil rezultat?
Proletarske mase, ki so bile po* prej pripravljene stopiti v obeh de* želah v revolucionarno borbo proti kapitalu, so izgubile vero v svojo silo in v svojo zmago; postale so malodušne, če niso že celo podlegle nasprotniški demagogiji Doba takoj po »Obznani« in po zakonu o zaščiti države« pomenja za proletariat Jugoslavije dobo naj, trših izkušenj in naj hujšega trplje* nja. Stranka razpršena, strokovne organizacije razpuščene, delavske mase desorientirane, časopisje u-niceno, zbirališča zaprta, delavski voditelji v ječah, od koder niso še do danes zagledali belega dne — to so najvidnejši znaki te dobe, Vsak poskus dovoljenja strokovnih or* ganizacij ie začetka bil takoj v kali zadušen. V obnavljanju poli*
lične tranke pa ni niti misliti. Širo* ke plasti delovnega ljudstva so se začele udajati raznim iluzijam. 'Na* stopati je začelo zaupanje v opozi* cionalne stranke, zaupanje, ki je še danes precej ukoreninjeno v delav* skih vrstah, kar je jasno pakazal re sultat zadnjih volitev v Jugoslaviji. Radič, Korošec in Spaho se imajo zahvaliti za svoje velike volilne u-spehe edino le meščanski reakciji, ki je bila v stanu mase desorienti* rati, potem ko je razpršila mlado Komunistično stranko.
A. v najzavednejšem in najinteli-gentnejšem delu proletariata, v a* vangardi, je tlelo. Vse te izkušnje niso šle kar tako mimo teh vrst, ampak so jim utisnile globok bojni značaj, jim razširile obzorje, poglo* bile razredno zavest, utrdile bojno energijo. Posebno nova generacija mladinske avangarde ki se je rodi* la in zrekrutirala v tej dobi se je mnogo naučila iz teh. izkušenj in stopa danes na plan, prinašajoč no* vih sil v delavsko gibanje. Kdor je živel v tej črni dobi med mladinsko proletarsko avangardo v Jugo* slaviji, kdor je od blizu gledal in pozna njeno stremljenje, ni eno re* volucionarno energijo in odločnost ter njeno popolno predanost pokre* tu, kdor je videl njeno podzemsko delovanje, njeno metodično, po stepno nrodiranie, študiranie in lju* to borbo z reakcionarnimi silami ter njeno vstrajnost, kljub prega nianjem, in zanorom, ie lahko brez skrbi za bodočnot delavkega giba-nia v Jugoslaviji. Ta naraščaj ob stoieč iz študentov in delavcev tvori danes granitno oporo komunis* tičnega pokreta.
Lansko leto je stopilo zopet na plan strokovno gibanje delavstva v Jugoslaviji. Kapitalistična špeku* lacija, nestalnost valute in splošna gospodarska kriza so poslabšale že itak bedni položaj delavstva. In te* mu ie stopala še kapitalistična d fenziva, ki je s povečano silo go* spodarsko pritisnila na delovne slo* je Vse to je dalo povod, da se je delavstvo začelo znova strokovno organizirati. Ponekod je stopilo že v stavko, drugod je bilo v mezdnem gibanju Sploh so se začele lansko leto množiti razne stavke, ki so po večini —j razumljivo — imele nega* tiven usneh. A kar je glavno, boji so. bili zopet tu. Organizacije so vstajale znova kljub vsem oviram, večkratnim razpustom s strani vladnih organov itd. Ustanovil se ie: »Medjusavezni sindikalni od* bor«, nekaka »Splošna delovna zve* „za« ki ima namen združevati razne sindikate in začel takoj z delom. Ni se mu sicer še posrečilo zbrati pod svojim okriljem četrt milijona članov, Število, ki so ga dosegle razredno strokovne organizacije pred »Obznano«, a predstavlja da* nes v Jugoslaviji najmogočnejšo proletarsko organizacijo, kljub vsem mahinacijam vlade in refor* mističnih ter nacionalističnih (Ra* dič) sindikatov, ki jih vlada direkt* no in indirektno podpira. »Medju* savezni sindikalni odbor« ima poleg strokovnega tudi prosveten značaj, ker skrbi za kulturno in politično razredno vzgojo proletariata. Izda* ja več čdsopisov in sicer: »Organi* zovani Radnik« (Beograd), »Rad* nička štampa« (Zagrebi, »Radnič* ko jedinstvo« (Sarajevo) in »Stro-
kovna borba« (Ljubljana), v skupni nakladi okrog 25.000 izvodov.
Proletarski pokret na političnem polju se je pa začel obnavljati z letošnjim letom, to pa na pobudo skupine beogradskih sodrugov, ki so se začeli zbirati spočetka okrog »Slobodne reči«, pozneje okrog »Radničkega dnevnika«, ki 6e je iz* menil v zadnjem času v »Radnika«. Istočasno se je pojavila y Zagrebu »Borba», ki je pa bila kmalu udu* šena ter je zopet vstala v zadnjem času in pa v Ljubljani »Delavkse novice«, ki so pa kaj kmalu prešle v oportunistične roke in na oportu* nistično pot. Po mnogih težkočah je vendar prišlo do ustanovitve Nezavisne proletarske stranke, re* volucionarne bojne organizacije jugoslovanske proletarske avangar*, de. ki ima namen znova zbrati raz* nršene vrste jugoslovanskega proletariata v pravcu enotne fronte, or* ganizirati uspešno obrambo dose* žen‘ih pravic, voditi trdno in odloč* no borbo proti režimu belega teror* ia, proti »zakonu za zaščito drža* ve«, »Obznani«, ter pripraviti pot prihodnji proletarski ofenzivi.
To delo srbskega in hrvatskega zavednega proletariata pa je bilo sabotirano od ljubljanske skupine okrog »Delavskih novic«, organizi* rane v zadnjem času skupno z naj* bolj desničarskimi socialpatrioti v Socialistični stranki delovnega ljudstva, kier se je posrečilo raznim o* portunističnim elementom slepiti in varati zavedni proletariat Sloveni* ie pod krinko enotne fronte. A kaj kmalu so zavedni proletarci Slove* nije uvideli svoje zmote in svoja napačna pota. hitreje, nego smo mi to pričakovali, ko smo vodili »Delu» kampanijo. 2e na ustano* vitveni konferenci S S D L — kon* glomerata se je pojavila opozicija s strani s Žorge, ki je že takrat ostro nastopil proti nameravani družitvi s socialpatrioti. Kmalu je uvidelo tudi ostalo delavstvo svoje zmote in se mu pridružilo. Pred par tedni se je sklicala konferenca S S D L kier je komunistični proletariat skoro enoglasno, edino proti glaso* vom 0. Klemenčiča in Fabjančiča sklenil likvidaciio tega konglome rata in priključitev k Nezavisni proletarski stranki Jugoslavije. Li kvidirale so se tudi zloglasne »De* lavske novice« in mesto njih nasto* pa »Glas, svobode« z novo, čilo močjo kot glasnik razrednozaved* nega delavstva Slovenije. Tako je ujedinjenie revolucionarnih prole* tarskih sil Jugoslavije končno izvr* šeno in mislim, da mi ni treba pri tem poudarjati še posebej vodilne uloge, ki io je igrala v Sloveniji na* ša mladina pri razčiščenju po* ložaja.
Proletarsko mladinsko gibanje je stopilo v Jugoslaviji na plan naprej v Sloveniji z ustanovitvijo »Iskre«, mladinskega izobraževalnega društva, ki je začelo izdajati svoj list »Proletarska mladina«, ki je znan tudi v Julijski Krajini našim mla* dim sodrugom. List izhaja v vedno lepši obliki dalje, dočim je pa druš? tvo prepovedano. Na znamenitem celjskem procesu so prišli pred po* roto sodrugi iz »Iskre«, izmed ka* trih je s. Manfreda bil obsojen na 2<letno ječo. Danes tičijo v ljub* ljanskih zaporih štirje novi sodru* gi, ki so obtoženi komunistične pro pagando med mladino, med kateri-
mi je s. Klopčič, dijak po niti dve tedenski prostosti že drugič v za* P°ru. Tako skuša jugoslovanska buržoazija uničiti naše gibanje; a ji ne bo šlo, ker je že preveč zasi* drano. Mladinsko gibanje v ostalih pokrajinah Jugoslavije se je tudi obnovilo v »Savezu mladih radni* ka«, ki izdaja v Beogradu svoj list »Mladi radnik«. Te mladinske or* ganizacije grejo predvsem za tem, da strokovno organizirajo mlade delavce in vajence in jih potem raz* redno vzgojujejo. Na tem polju so se dosegli že mnogi uspehi, kljub vsem težkočam in oviram, ki jih stavi na pot režim belega terorja.
Trpke besede je izrekel IV. kon* gres Komunistične Internacionale skozi usta starega ruskega sodruga Feliksa Kona k organizaciji Komunističnega gibanja v Jugošlavi* ii. Ostra je bila kritika a resnična in potrebna. Sedaj se je pa v Jugo* slaviji začelo delati. Trda je še pot šele do prvega cilja, raz-hitja belega terorja, ki ima biti potem izhodišče za nadaljne borbe. A ta pot je si* gurna, Naše gibanje je sedaj zado* bilo značaj trdne isklesanosti in resnosti. Dveletne izkušnje režima belega terorja so zelo mnogo nau* čile naše jugoslovan. sodruge in iz lastnih in mednarodnih izkušenj si klešejo pot v ^bodočnost. Človek, ki pride danes v Jugoslavijo, odne* se najboljše utise o našem pokretu. Slovenija, kot pokrajina z vsemi za to danimi predpogoji s svojo viso* ko industrialno in kulturno razvojno stopnjo, postaja bolj in bolj te* žiščfj vsega našega pokreta v Jugo* slaviji in kot taka poraja polno no* vih sil, udejstvujočih se v delav* skem gibanju. Zato morajo naši sodrugi predvsem gibanju v Slove* niji posvetiti naj večjo pažnjo. »Or* iunske« organizacije nosijo v sebi kali širšega fašističnega pokreta, ki bi se utegnil v Jugoslaviji spričo današnjega položaja razviti. Nalo* ga naših sodrugov je, da vsako gibanje že v kali zadušijo. Sicer je pa tudi v tem oziru že precej ukre* njenega, tako da od te strani ni pri* čakovati več prevelike nevarnosti. Temelj k zonetnemu oživljenju proletarskega gibania je postavljen, sedaj treba posvetiti vse sile na* tančnemu upeljanju in konsolida* ciii strankinega aparata/ kar je prvi pogoj vsake uspešne akcije.
Peter Razbojnik -
let liski (in rnf Ii I10M
NAČRT ZA' PET DNEVNI TEDEN V UKRAJINI. —• Ukrajinska Sov. vlada pro učti-j-B naiiirt, na padltesi taitorog-a M eo od pravil isedeno-dncivni teden tel uvedel petdnevni. Od teh petah dni bi biilo štiri delavnih tn eden p;naani'i5n.i
Ta piiwsnava v koledairjn hi imela namen zmmtnjša-ti tratenje fizii&na ailie delavcev. Ker je n-a podlagi %k.ušenj d-ika-zanci, d>a trpi v potom tn š-reitem dnevu proizvodnja, kor je manjša kinik-cir v prvih štirih dnevih.
Tako dokazujejo ruski, boljševiki še enkrat, da so pmvi pronicali »barbcrrjiti. Pomislite vendar! Imajo celo pogum razdreti vse to, kar spominja na biblijsko pripovedovanje, glasom katerega je bog ustvaril svet v šestih dneh in da je na sedmi dan počival. Seveda se bo marsikomu zdelo s početka to čudno, ker so stare tradicije dokaj ukoreninjene Posebno so ukoreninjene v mpadna-evro-pejskih in drugih burivjih, seveda, ker jim je mogoče izkoriščati delavca skozi šest dni v tednu.
Pa ni jim to zadosti. Ako bi mogli, bi prisilili delati delavca tudi cel sedmi dan, celih štiriindvajset ur.
Stana tradicija bo odpravljena. Delavcem pa ne bo nič žal, ker bo njih delo olajšano.
Bialnca vsega tega: ker hočejo komunisti kolikor je le mogoče olajšati proiz-vajočemu človeku dela, rtm dati bolj prostega časa, preprečili tudi s lem razna ponesrečenja, ki so v industriji na dnevnem redu tudi vsled prekomernega dela, vsled utnejenosti in ker hočejo poleg tega tudi izboljšati proizvodnjo, so — bar-barji.
In evropski kapitalisti, njih branitelji, njih zagovorniki? Ti so civilizirani ljudje Civilizirani so, ker izmozgavajo delavca. Ker mu podaljšajo delovni čas, ker ga telesno in duševno zastrupljajo, ker pov-zročujejo hiranje in umiranje proletarske dece. Oni so civilizirani.
Živela civilizacija!
Gibanje za obratne srete
na Francoskem
Dne 29. aprila je bil otvarjen drugi kongires pariških obratnih svetov -v tocvi-neirski industriji. Nasproti prvemu kongresu je bilo opažati znaten napredek. Bilo je zastopanih 250 obratov. Misel o gibanju za obratno sveto prodira tudi v druge province. V severnih okrajih, kjer je najbolj razvita tkalna industrija, pripravljajo taimošnjii delavci, ki ae nahajajo iravno v stavki, 'kongres tvomniških svetov itklane industrije. Razven tega se bodo vršila dva druga kongresa to sicaT eden v kotlini Donai-Demain (v kovinarski industriji), drugi pa na severu, v Pas de Caloia-u (rudarski, Gibanje aa konference obratnih svetov vodijo revolucionarno zveze, kar pripomore k njih krepitvi.
Teorija enotne fronte proletariata
3. Očitki Kominterni radi enotne fronte proletariata
Katar leži potreba omotene fronte pro-tetairteiia na dlani in čeprav je prote 'tairlait to potrebo že saim instinktivno za čuTil ter te tata! ko kot nekaj naravnega tudi hitro razumel, je naletela na strani Kornimističnih voditeljev na precejšnje nezaupanje- Zlesti »o nekateri francoski sodmiigi očitali Koanumistični interaacio-mali, da 'izrablja svojo aivtoriteto izkjjuč no v korist politiki Rusija 'iin da zahteva ©notno fronte proletariata samo radi po treb rusko sovjetsko politike.
Na te kratkovidna očitanja jo sodrug Ztnavjjev v svojem govoru prod Sirte ek sekutivo Kominterne., dne 24. in 28. feb ruarjia lanskega leta zelo dobro odgovoril in kar se je i z tega govora prav Je po vidi pravi cilj enotne fronte 'proletariata no bo odveč, a,ko citiramo na tem mestu nekoliko njegovih misli »Gotovo —- pravi Zimovjev — težkoče ruske sovjetske republike, prve proletarske države na tem svetu, so vplivate na vse diruge dežele, na vse druge stranke Splošni osvobodilni boj delavstva mora vplivati tudi na rusko politika V tem smislu stoji kajpada III. kongres in teze o enotni fronti prcletainiata v zvezt s po-JcSaijieim sovjetske Rusije. Nam ni treba prav nič skrivati., mi lahko priznamo 'brez bojazni, da je naletela prva proletarska vlada na zapreke. To pa te nikakor ne pomeni, da hoče ruska Komunistična stranka, ki ima vodilno vlogo v Komunistični 'internacionali, le-to zlorabiti v fcakioršnesibolilbcdi egoistične nar mene. Kdor to trdi, skruni Komunistično internacionalo vdbče. Nemogoče je, da- bi se ne v jemali interesi svetovne -pro Ie-tarske vlade z interesi vsega proletariate, Jaz govorim o splošnem razvoju. Kdor trdi, d® odločuje v delovanju Komunistične internacionale položaj sovjetske Rusije, kna prav. Toda bolje bi se reklo: na nov položaj vpliva položaj ruske revolucije ravno teko/katar vplivajo boji nemških, angleških 'in francoskih delavcev, samo v večji meri, zakaj pomen boja ruskih proletarcev v zadnjih letih ‘je bil večji, kaitar boj v drugih državah. To je jasno ko beli dan. Gotovo sta položaj prve proletarske revolucije in splošni boj komunistične predstraže vsega sveta v najožljti medsebojni izvezi. Kdor pa iz tegm zaključuje, da tifii v tem zloraba Komunistične internacionale v egoistične namene prve delavske vlade, ta se postavlja na stališče Druge in Poltretje internacionale, te ne razume, da se globlji zgodovinski interesi prve zmagovite proletarske države krijejo z delavskimi interesi vsega sveta.«
In dalje:
»Mi se nahajamo sdda-j v stadiju zidanja: ‘Komunističnih strank, ki naj bi se približale masam. In tu se kažejo prav posebni pojavi v n&jmižjih masah delavskega razreda. 'Masa je zahrepenela po miru in kruhu. Nam, zavednim reveilu-cionairjem je to lahko tudi neprijetno^ da masa delavskega razreda, ki jo mi toliko proslavljamo, ne sili vedno ina ba-rtiikade in da ni vedno pripravljena zaviti buržoazijii vrat!], da je prišla ta masa po štirih letih lakote in -razpadanja v popolnoma novo razpoloženje. Ona pi hotela nekalj časa nič vedeti o novih boji tj, o novih nemirih in novih nevarnostih. Ona je stremela z vsemi močmi samo po miru in kcau kruha. Kdor je sledil gibanju mas v Nemčiji in v drugih deželah, kdor je v zvezi z delavskimi masami, -ta se spominja, kako se je delavec naučil ceniti kos kruha in kos -mesa,
kako je po- štirih letih boja začutil potrebo miru, da se ne zaplete zopet v nove nevarnosti in boje, da se ne pahne v dr žajviljansko vojno. To je bilo in je deloma še sedaj 1) razpoloženje mase. To je bilo tudi neizogibno.«
»Na teh tleh — izvaja sodr. Ziraovjev dalije —, je bil izveste« irazoviit reforizma mogoč. Kar smo videli 1920. in stare vse loto 1921., je bilo ravno to dejstvo! Iz tega se je bila ravno razvila neka zadušljiva nevolja proti 'komunistom, tat proti oni stranki, ki vedno kliče v boj in ki potrebe po miru noče razumeti. To so posledice prve svetovne imperialistične vojno in njene likvidacijo. Prijavil se je raze vit -refevrmizma, naraščanje nemške socialne demokracije in drugih socialnih demokracij. Ta po-jav pa bi bal lahiko postal zelo opasen; če kapitalizem ne bi hil ravno kapitalizem, bi bil moral ravno •to potrebo po -miru izkoristiti, Teda ka pitallzem je — kapital; ko je videl, da se je t,a potreba v delavstvu pojavila in da je reifcirmizem zopet pridobil del zaostalih delavskih mas, je pričel z ctonzi-o. Kapitalizem je takoj izkoristil slabosti delavskega gibanja in prešel k napadu. Mi vsi smo žive priče, da je taka o-fonziva v vseh deželah pričela. Pričel se je daljšati delovni dan in krajšati zaslužek. Kapital ‘je torej na .potu, da povzroči na vsem svetu poslabšanje maj enostavnejših delovnih pogojev. Na te način pa nastaja nova kriza in nov preobrat v delavskem gibanju. Tako je prišlo novo razpoloženje v delavsko maso; v pr-."em čaisu pridušljivo nezaupanje do reformistov. Presti delavec uviderva zopet, da se brez boja ne da d c,seča miru. Vsa o-betanj-a s strani socialne demokracije, Druge in Poltretje amternaetemate ostarijo neizpolnjene in to na vsej črti, ker je kapital v ofenzivi in ker sa živi jenski pogoji slabšajo. Mi -se nahajamo sedaj na pragu tega preobrata, tega novega razpoloženja, ki ga opažamo v delavskem razredu.«
In iz te situacije je Zincvjeva -logični Sklep:
»Mi bi morali biti naravnost gluhi in slepi, da ne bi tega razumeli in izvajali iz tega (logičnih sklepov. Ofenziva je u-s tvorila v masah novo razpoloženje. Delavska masa, ki je prej .stremela le za miretm, ki se ni hotela boriti, začenja razumevala, da brez boja ne pojde, da bo brez boja vse izgubljeno. Ali ako hočemo tem boju' zmiaiga.ti, Je treba nastopiti enotno. Delavci .so dosti razmišljali o vojni. Delavski razred na splošno prav dobro razume izdajstvo, ki se ie izvršil-o nad njira med vojno. Toda kakor išče prosti delavec po vzrokih, zakaj je bilo izdajstvo mogoče, zakaj je bilo prišlo do takega položaja, pride do enostavnega skle-pa: zato, ker ni bil delavski razred edin, ker fe bil -razcepljen.- Delavski razred je bil ra-vno zato premagan, ker pa e bila socialna demokracija razbil«,ker ni bil edtn med vojno. In ko prihaja sedaj do novih bojev, ima prosti delavec občutek: ata stopim ponovi v bo(j\, bn-m zopet tepen, če ne bom edin. Jaz hočem enotnosti!«
Iz tega sledi 'jasno, kako smešni in malenkostni so bili očitki Komunistični internacionali, da hoče izkoristita enotno fronto proletariata satoo za rusko politiko, obenem pa tudi to, da je enotna, fronta nujna in krvava potreba proletariata v njegovih neizogibnih bodočih bojih proti kapitalu.
D. Anin (Dalje prihodnjič).
Po kaki pravici?
Po kakšni pravici smejo samo nekateri ljudje lastovali vse zaklade olja v zemlji in jih izkoriščati sebi v prid? Kje je naraven zakon, da so rude in premog v zemlji zato, da se jih polasta nekateri, ki jih ne kopljejo, ne tope, ne proizvajajo v porabne predmete?
deli boi ja postava, da smejo nekateri la st ovci ti tisoče in tisoče akrov zemlje, listi, ki jo obdelujejo pa je nimajo niti toliko, da bi si hišico postavili nanjo?
Privatna svojina! Ti, sveta beseda! O, kako sveta je privatna lastnina! Armade jo čuvajo, mornarice, sodišča, policija, orožniki, biriči, governerji, parlamenti, vsi čuvarji svetosti privatne lastnine. In drug drugemu jo kradejo, legalno in nelegalno.
Kdo čuva tebe, ti, revež! Kruha zahtevaš, malo večji kos, in glej, že so tukaj sodišča, policaji, biriči, da, tudi rablji! Proti svetosti privatne lastnine si se pregrešil! Pojdi, vrni se nazaj v rov, v tovarno, na polje, in bodi zadovoljen s kosom, ki ti ga daje gospodar! Ne upiraj sc mu, ker bi grešil proti božji in posvetni postavi!
Govoriš, da je krivično, ker ti, ki u-stvarjaš bogastva, koplješ premog, ga nalagaš na voze, mečeš v peči velikih plavžev, elektrarn, parnikov itd.; da ti, ki koplješ železno rudo in jo v dolgem procesu s težkim delom spreminjaš v tračnice, parnike, lokomotive, stroje velikanske stavbe itd.; da ti, ki delaš in delaš od rane mladosti do trenotka, ko se onemogel zgrudiš, nimaš ničesar od življenja, medtem ko tisti, za katere delaš,
ki so ti dali delo, žive v izobilju, se koplje jo v zlatu, žive v palačah katere si jim ti zgradil, zahajajo v letovišča, katera si jim ti naredil, se vozijo v razkošnih po sebnili vlakih, ki so tvoje delo, se zabavajo na vožnji preko širnih oceanov parnikih, sad tvojega dela; se sprehajajo v vrtovih in parkih v najboljšem ozračju daleč od tovarniškega dima in prahu, ki so stvarstvo tvojega dela in uma.
In ker trdiš, da je vse to krivično, si izdajalec domovine, prijatelj, si upornik, nevaren miru. in redu! Če se ne upiraš, če si zadovoljen, če si poslušen gospodarjem, si dober, vzor državljan!
Ti si izdajalec, nevaren družbi, nevaren vladi, nevaren miru in redu, ker ne odobravaš privatne lastnine. Danes še nisi v večini, kajti veliko je še tvojih tovarišev, ki so pripravljeni boriti prot tebi za privatno svojino —- drugih. Zato je pot v bolji družabni red tako težka, tako brutalna, rcfditcga drži preko trupel, stoti-sočerih trupel, preko vdov in sirot, preko sužnjev, milijonov sužnejv, ki hočejo biti sužnji! Ne vedo še, da je mogoč boljši svet od današnjega, brez sužnjev, brez privatne lastnine nekaterih. Ne vedo, da bo življenje prijetnejše, kadar postane vse zemeljsko bogastvo, vsi izumi, vsa pata, vse dobrote, last vsega človeštva. Spoznanje prihaja, ne nenadoma, ampak počasi, kakor je zapisano v razvoju človeka. Predrto bo preželo vsa ljudstva, vse narode in vsa plemena, bo treba iti še dolgo.— par korakov naprej, enega nazaj. Kajti, predno bomo imeli družbo, v kateri bo človek delal za druge kakor za sebe, bo maral dozoreti za takega človeka..
Četrtek, 10. maja V).
Zakonitost in nezakonitost
Proletariat ima v boju z,a svoj obstanek in za svoje osvobojenje v svojih rokah dragocen duševni zaklad, ki tvori v prvi vrsti idejng podlago temu njegovemu boju in mu daje na drugi strani ■ključ za natančno razumevanje vseh zgodovinskih, socialnih, političnih in kulturnih pojavov — marvistično zgodovinsko nazimnje, ustvarjeno na filozofični podlagi Heglove dialektike, darminizma materialističnega relativizma in determinizma. Moderni komunizem, ki si je po vseh teoretičnih zmotah socialne demokracije zopet prisvojil marristično metodo, ima v vseh svo>jih pojavih in v vseh svojih praktičnih akcijah vsled tega ono sigurnost in jasnost pred seboj, ki so jo doslej vsa gibanja pogrešala. V za-pad. Evropi, kjer je vpliv socialne demokracije tako globoko zastrupil vse gibanje delavskega razreda, so komunistične stranke seveda precej sodelovale na socialno demokratičnih ideologijah. Videli smo, da so si morale in si še morajo svojo ideologijo šele izčistiti in da je doslej zal prečesto teoretična nesigurnost vplivala uničujoče na praktične akcije. Nasprotno pa smo imeli na Ruskem pojav, ki je bil globoko različen z zapadneev-
1) Začet tam leta 1922, a velja še vedno.
Maraova metoda
Kdor hoče razumeti Mantova dela, kdor hoče razumeti socializem, kdor se hoče pravilno orientira,tl v danem položaju, mora poznali takotzvamo materialistično dialektiko, mora poznati materialistično pojmovanje zgodovine.
Marx -je bil pnvi dosledni materialist na polju nararvdsloivruih ved kot na ipoiljij človeške družbe in njene zgodovine. To mu je omogočila -po njem usdvamjena materialistična dialektika.
Do Manca je obstojala H ege lova — idealistična — dialektika, o kateri pravi Manc: »Hegel je dal prvi izčrpno in spoznavno sliko splošnih in razvojnih oblik. I‘ri Hegelu stoji dialektika na glavi. Treba. jo je postaviti na noge, da sc odkrije racionalno jedro, skrito pod. vtapističnno mpinOM
Temeljna, osnovna misel dialektične metode je v tem, da svet ne obstoja iz gotovih, dovršeni h predm etov, ampak da predstavlja svet, celokupnost procesov (razvojnih gibanj). In v tej celokupnosti procesov se stvari tat misli stalno izpre-minjajo — se porajajo lin uničujejo.
Torej ako si hočemo biti nw jasnem o katerikoli stvari, o katuivdukoli dogodku, moramo:
1. Proučili 1-n preglodati vse strani dso-fsičnega predmeta, ■Vse njegove zveze.
2. drugič zahteva dialektična metoda, da^vzamemo predmet v njegovem razvoju- ali kakor pravu IIogel v njegovem
topremiinjanju:
8. vsa človeška, praksa mora popolnoma opredeliti predmet n®prana tonu, kaj je koristimo človeku.
4. fetattič uči dialektična inetadla, da »abstraktno resnice ni, ampak da je resnica vedno konkretna.« Kajti kor se j« zdelo včeraj 'resnica, vidimo danes d* ni-
Ata »e 1«rej hočemo izučiti v dialektični metodi, moramo zlasti obrniti paž-njo mn, sledeče -točke:
1. Dva osnovna naičatta dialektike »ta, da se vse razvija in da je vse v tem -reg voju tesno zvezano med seboj.
2. Vsaka stvar Ima svojo ^d-obro in slabo stran, — ali zapomnimo si «& to znanstveni izraz — lina »voj-o pozitivno in svojo negativno stran. Pozitivna stran prehaja v nasprotni. Oho strani ato tesno zvezani med seboj. N. pr. kapital ima svojo drugo stran. — Delo, kapitalizem — proletariat. Oba 'ta dva stŠ tesno zvezana mod seboj. Rtez kapi tu la ni proletariata in obratno.
3. Zanikanje ali tuji izraz —• negacija negacije. N. pr. Jajce je pozitivno, v njem se razvija negacija — pišče. — Ko -ono prebije jajčno lupino, zanika (uniči) ali negira, jajce ne sebe samo. Kajti sedaj nimamo več niti jajca, niti one kali, ki se jo razvijala -v jajcu, aimpnk popolnejšo stvar — pišče. Pm tem torej vidimo, da K negacijo nastopi popolnejši predmet, stvair, bitje. N. pr. kapitalizem je pozitivno, v njem se razvija negacija — proletariat, — ta se proletariat popolnoma osvobodi, negira (uniči) on kapital ih sebe samega. Kajti pro-lelanoc je oni človek, ki prodaja svojo delovno Silo, za katero dobi gotovo mezdo. Socialistična družba pa -ne .pozna več kapitala in mezdnih sužnjev-proiletareev, ampak socialistična družba je delom« družba — ljudi. Torej s tam ko proletariat negira kapitalizem in sebe. ustvari obenem popolnejšo družabno oblita.
4. Prehod kvantitete (količine) v kvaliteto (kakovost). Na primer mehanična Bila (ata tremo n. pr. drva kosa lesa) preide v -toploto, tjopdota v plamen, plamen v kemično energijo, to v električno om ta v maginetiizem. Ti prehodi se la-liko vrše naprej din nazaj.
5. Da je dialektika dosledna, mara. biti materialistična, se mera naslanjati na konkretnost.
6. Idealizem [je reakcionaren. Idealizem. uči, da je bila prva ideja (misel) — bog, dia je izvor vsega ideja — bog, da vila da ideja. S -tem da vladajoči razred utrjuje prepričanje v gospoda Ivo duha n«d materijo (snov), utrjuje prepričanje o neobhodni potrebi, da vladajo izkoriščevalca nad miasapii. Idea,Ližem jian je potreben, da obvladajo mase ddlcunega ljud stva. Brez osvobojenja izpod 'idejnega vpliva burStcazije (buržoazna ideologije) jc nemogočo osvobojenje izpod izkoriščanja po kapitalističnem ra Kredu.
7. Bletvo materi« listič-neg a pojmovanja. — Mi moramo gledati na reemičjji »vet (na prirodo in zgodovino) brez klon-liatfčnlh očak Ml moramo glodati in videti v »vetu -samo to, kar on -res predstavlja, Trc-ba gledati svet popolnoma razumno- brez vseh fantazij.
Obstoja samo narava in človeška družba, ki je del narave. Ničesar drugega ne obstoja. Ne obstoja noben bog.
Materij«, (snov) obstoja nezavisno od naših predate v o njej- brez ozira na to, kaj mislimo o njej. Ona. nasprotno vpliva na naše mišljenje in razpoložorijo.
rapskim. Marxizam. s svojo javnostjo in preciznostjo je prevladoval v delavskem gibanju od svojega začetka pa do dandanes. Ruski kapitalizem, ki je v svojem razvoju (taelč izostal za zapadnoevrop-skim, ni več utegnil razvili moderne-ga monopolističnega, gospodarstva in tako prihmnil delavskemu razredu, svojo iluzionistično socialdemokratsko fazo, ki gre vsporedno z modernim razvojem kapitalističnega gospodarstva. Objektivnih. predpogojev za proletarsko revolucijo v Rusiji ni ustvarila, toliko kriza ruskega kapitalizma, kakor kriza z a,pa dno evro p-skega, ki je s svojo uničevalnostjo tako 1 azorala tamošnji gospodarski in politični red. Komunistična stranka s svojo precizno izdelano in izpopolnjeno mar-xistično teoretično podlago jc bila gotovo kos položaju, kajti razumela je do dna analizirati potek dogodkov in si jc iz te analize natančno ustvarila sintetičen načrt, po katerem si. jc stavljal neposredne točke z ozirom na končni cilj jasno pred oči V tam je tičala njena moč in iz lega je sledila njena zmaga.
1 zappulni Evropi vidimo, da si morajo komunistične stranke šele prisvojiti teoretično podlago. Povsod sc niti ne razu-■mem njene nujnosti in potrebe. Današnja perioda kapitalistične reakcije nam nudi priliko, da spoznamo to potrebo in da se ravno danes duševno pripravimo na oni jutri, ko bomo zopet poklicani, da stopimo na čelo ofenzive delavskega razreda. Reakcija mora razčistili do dna našo ideologijo, pregnati iz nje šc vse, kar je ostalo socmldehnokraličncga, doti mora poivod, da. si ustvarimo predvsem toetno teoretično podlago iz katere bomo pozneje zajemali kriterjev za naše praktične akcije. Ako sc to ne stori, bamo morali konstatirati, da jc. šla vsa ta težka. perioda mirno tras, ne da bi se iz nje kaj naučili. Danes je Komunistična stranka elita iz elite delavskega razreda, obsega torej najinteligentnejši del njegov, ima torej možnost, da si ustvari svoj sistem, ki naj jo vodi v njenih poznejših akti-jah, ako noče pripraviti delavskemu razredu novih porazov. Naša parola bi morala. danes biti Leninove besede: Učitii se! In zopet, učiti se!,,,
Prevedel sem tu sledeči članek sodruga Stalina, ki podaja nazorno marxistično dialektiko, aplicirano po ruskh Komunistični stranki, iz katerega, mislim, da se bodo tudi naši sodrugi mnogo naučili. Avtor pripominja k članku, da naj se ne smatra lega, osnutka kot njegovo originalnost, ampak le. izbrano in shematično ponazoritev temeljnih načel sodr. Le nina. Isto velja tudi za bodoče, členke, ki jih avtor obljublja, in ki jih bomo po možnosti podali tudi našim čttateljem.
PETER RAZBOJNIK &
I.
Temeljni pojmi 1. Dve strani delavskega gibanja .
PoJitt iičma »tre legiji«, kaknr tudii taki tik« »e bovi z delavskim, gibanjem. A delavsko gibanja obstaja samo iz dtvoh sestavnih deflov, iz objttktiivneg« ali elementarnega in ta subjelktknegia ali zaaestnaga dela. Objektivni, eJemeotoirni sestavni del je o-n-a skupim pojavov, ki se ivnstijo neodvisno od zavestno ,1-n umvnajoče volje proletariata, (iosjKKterski -razvoj deželo, razvoj kapitoJ-izm«, razpad stare sito, elements-mn gibanje proletariata in chkražirjeočih ga razredov, razredni boj i-td, — vee to so pojavi, katerih razvoj
ne za-viisi od -vdlje preleta-rtiata. To je ctb-je&ttvna stira-n g:ihr-;nij,a. Strategij® nima ni-česar cpna-vi-ti s ‘torni procesi, kc-r jih no more‘ne usiivsaijači, ne izpretatajiati. Ona i-ahta s teimi procesi Je računa in j,ih naproivi za izhodišče. T-o polje spada k študiju miaraizma in m-airxističnogia programa.
A gubanje imia tudi svojo 'subjektivno, zavestno stran. Subjektivna stran gibanja 'je zrcaljenje clam-enternih procesov v glavah d©laiv;c®v, je zaivestno in metodično gibaraljc v surtoo dosege gotovih ciljev. Ta stran gubanj® stoji, kar nas posebno zanSma, v nasprotju dio uj©g,a cfo-jriktovno strani, v polni meri -p-od1 uravnavajočim vplivom strategije in taktike. Ako strategija ni v stanu -izpremeni-ti kar kefli v -teku ebliielktivmiih procesov gibanja, je tu, na podili subjektivne, zavestne stra ni gibanja delokrog sirategčSje širok in raznovrsten, tar (more -strategija gibanja pospešiti ali zavleči, dati mu najkrajšo ali pa- težijo pot, pdlmo' žrtev, to -pa po po-pcto-cistij ali pomanjkljivtoisti strategije same.
Gibanje pospešiti ali zavlačevati, olajšati ali c-tsStačiti — to. je pelje,so -meje uv-eljav-Ujianj-a politične strategije in 'taktike.
2. Teorija in program marxizma
Strategiji sami pa ne stoji nas-proti študij objektivnih procesov giibianja. Nič manj ni primorana poznali jih in 'jih pravilno jemra-ti v poštev, ata noče pri-pu-sfitf.i najtežjih naipak v vtd.stv-u grba-nia. V študiju objektivnih procesov gibanji® se hfiivi v prati vrsti teorfjia tmnTciz-m®, petero pa program marstem®. Vsled tega se mera strategija opirati .popolmo-'tna na dane teorije in programe mar-xizma.
Mamrisfičinia teorija prihaja na podlagi študijo, objektivnih procesov kapitalizma protoesa njegovega razvoja in -cd-minami;®., do zaključka, da je neizogiben padec burž'oa®lje in zavdjeva-nj-a oblasti po prdteiairiaitu, likvidacija kapitalizma •po socializmu.
Prolcftainsika strategija more biti ime-ncvn-n-ni -maraističmia le v slučaju, ata ima z® podlago ta glavni zakjluček mnac-xist:čne teorije.
Program ma-reizma, ki izbe(,a i-z damih teorij, določa cilje proletarskega gibanja, ki so v proig-raomih teč.ka/h znanstveno fcrimuJirani. Program -mfora veljati za črte -pnrtodo kapitalističnega razne-.)«,, imajteč pred cčmii -padec kapitalizma, in orglami za ©rjo stori® ,11 stične produkcijo, ali pa ile z«, določeno fazo v razvoju kiipl-itakizim«,, n. pr. zia uničenj o ostankov fev-dataiaabisolutisitiiičnegia reda in ustvaritev prcdpogolicv za prosti razvoj 'kapitalizmu. Skladno s ‘tem more obstajati ta pro gram -iz dveh delov: iz maksimalnega in minimaifneKa. Umevno miora biti -strategija', ki izhaja iz nunintalnega dela pr-o-graina naz-li-fna od sltrafegnje, ki sdetni na uiaksimalnom delu; ttnaincističn/a- 'pa, se tntero i mene vati strategija, le 'v slučaju, ako stoji njem delokrog pod vplivom in vodkivran cdJj-ev »itoa-nja, fo-rmulirainiJi v programu miairxizmia,
(Dalje prihodnjič).
Ena izmed raznovrstnih delavno* ''ti, ki j*h lahko razvita zavedni de* (avec, tovarniški ali kmetski ie, da obvsahem trenutku Siri delavski
Kjerkoli se nahajaš, lahko razvi* Jaš tvoje delovanje v tej smeri. V tovarni, v delavnici, na poiju, doma, ko se srečaš s tvojimi sotrpini v prostem času, vedno in povsod zna tvoja vspodbujevalna beseda obilo žaleči.
Dopovej torej tvojemu tovarišu, knj mu pripravlja še nadaljni ob* stoj te gnjusne kapitalistične druž* be. In dokaži mu tudi, kakšno vred* nost ima časopisjo ki zagovarja njegove interese in ki mu daja smernice za uspešno borbo proti iz« koriščevalcem.
Pripravi ga do tega, da bo čital »Delo«, da se bo nanj naročil ali ga odjemal pri poverjeniku.
Nešfevilo imamo dokazen’, da jc beseda »legalnost« (zakonitost), ©no izmed tolikih mašil, a katerimi se polnijo slovarji; da ne prettatvalja n-i-č sf-varnoga -razim st.a,re„ obrabljene pasti, ki ne -vabi več nobenega, niti še tako naivnega človeka, da bi se dal vjeti.
Legalnost (zakonitost) gre roko -v roko s svojo sestro —■ »-pravico«, drugim podobnim nestvorom. Praivzaipraiv ne greste roko v roki, ampak ste skupaj znaščeni.
Torej nestvor ~ sijamski dvojčki, kii ju je -porodila meščanska družba.
Njihova mati ju je nekoliko časa uporabljala za to, d-a j,ih je kazala publiki •in da je s takimi predstavami, pcieg d-ru gih, skušala overiti ljudstvo, da je vse prav in dobro. Skušala je dati razumeti, da je legalnost (zakonitost) povsem normalen stvor in d® j® tudi ona, meščanska družba-, popolnoma normalna-.
Legalnost s-e je vedno uporabljalo, kadar se je h-citelo prikriti 'ka-ta lumparijo, kadar so hoteli z lahkoto, brez posebnih težav odreti na meh sočloveka.
Kadar se je -ta pritoževal, se mu je kraitktomaJ-o pckaaa-la legalnost: le k njej se zateči, ona ti zna pomagati ata se ti godi kaka krivica. Le nikar ne s poti legalnosti, ke:r to bi bilo protin-airodno, pro-tivarsta, bogokletno, nemoralno.
Nekoliko časa 'je že šlo. Dobršen del ljudi je verovalo še v legalnost. Imel® je svoje zagovornike, svoje sveče-nita. In verst-e teh je pristopilo tudi precejšnje število rdeče -pobarvanih. To so bili so-cialiati-refcirmiB-frL Učili so in učijo še danes, seveda z veliko zmanjšanim uspe hom, evangelij Ilegalnosti. Učili »o, da si je troba vsako stvar priboriti pcitom zakonitosti, pa-rla-micnta itd.
Vsaka stvar do gotovega časa. Kor 6a.s spreminja marsikatero stvar, kor poJ-ago-mia u-ničujo staro in poraja nevo. Uničuje pa posebno to, kar je protinaravnega, In tata je čas tudi pričel rušiti tempelj legalnosti in zadaja smrtne udarce nestvoru,
Buržciazij-a prispeva tudi samm rušiti te tempelj in ubij-a sijamski hčerki, legalnost in pravico. Ubija ju radi tega, tar ji nista več potrebni, ker se tnoira posluževati drugega sredstva, da se vzdrži pri življenju.
Iin zaman se mučijo meščanski kirurgi in zdravniki, da. bi podaljšali življenje nestvoru — legalnosti.
Pravzaprav se ja meščanska družba po služeivala vedno drugega -sredstva, ka-dair je hotela doseči svoj namen. Posluževala se je on se poslužuje — sile.
Kdaj smo videli, da bi se pesiuževala burž-n-azi-ia v dosego svojih čilijev diruge-gg. sredstva katar sile? Nikdar! No more se posluževati drugega ‘sredstva^ keir je -njen obstoj) ohst-oj -vladajioičega razreda odvisen od moči.
Saj nam zgodovinske beležke najjasnejše gonorejo, da je rešitev' vsakega spornega vprašanj® problem moči in nikakor ne legalnosti.
Meščanstvo samo je prišlo na vladajoče 'mesto pc-t-nm site. Kapitalisti ene gosp,'idiarake cn-ote zavladajo s silo tržišča.
S silo se idk-lepa-jo ljudstva v kalonijah, da- morajo služiti zavo-jevalelju.
Kljub r.eštevilnim dokazom o neobhod-nosti uporaba sile, na zamujajo meščanski predstavniki J n zagovorniki sploh nebene prilika d® ne bi obsojali sile, ‘ki je no-n-bhodno potrebna tedaj, kadar hoče delavski razred -izpreimeniti 'svoj -po-1-cSaj.
Delavstvo pa je -razumelo In -razumeva vsnk dan bolj in boli, d,a je legalnost le slepilo, le pp.sek v oči. Da se skuša z njo odvrniti ljud-stv-o -cd odločilnih dejanj, ■od uporabe »’le, ustvarjajoče, oživljajoče site, vse tiste, ki m najbolj izkoriščani.
• Nam se govori, d-a so naša početja pro tizakčrnita, barbarska. Zakaj pa. ni bu-r-že®zija to ali druge nerodnosti nikdar dp-'®,- vzgleda-, d® je treba iti po -poti legalnosti?
Ravno te dni s-ern čital v -nekem tržaškem nuoščanskem listu beležka o italijanskem iredentističnem gibanju pod biivši.m aiv&irijskim reži mam.
Zanimivo je, kako so citirajo doku menti tedanjih pcliiciijski-h in sodnih blssti, o katerih (dokumentih) se omenja da so verni opis tedanjega, političnega ozračja.
Pripoveduje se, ‘ka-ta »o obstajala tajna 'iTcdml.isti-čna društva, katerih cilj je bilo nasilno odlaganje »neodrešeniih de žel -od Avstrije. Nadalje, kata da so se v 'teroristična namene meit-ale bombe itd Iz vsega pripovedovanja se stresli po •vriičevanjc nasilstv-a, ki je sploh glaivnl predmet vse narodne frazeologije vseh buržoazij.
Smotra, to je odtrganjo »nood-rešenih« dežel od A-vstrije, sicer ni dosegla Italijanska -buržoazij® potonf zarotniškega snovanja, ampak vsled 'vojnih za-pleltlja,-jev. Vendar nam je iredentistično gibanje z vsemi zairo-tam! itd. dokaz, kako la se vse buržc-azi-je izžvižgajo na vso Me gnlm-nst in kako da pripnnočajo ilegalnost, nasilje to tedaj, kadar so gre za »rešiti kak narod« (či-taj; osamosvojitev gotove kapitalistične skupine, privilegij za izkoriščanje tega ali. onega delovnega ljudstva).
Zaman se bo pripovcd-c-valo delavstvu o 'legalnosti, ko vidi vsepovsod, okrog sobe ilegalnost, Posebno v sedanjem mo-mnntu, ko buržoaizija. krši tiste sakoma, ki jih je sama postavila.
Mednarodni proleteirlaf, -tb> veliki mu-cenik, ta veliki, resnični‘ neodrošctii narod, se zaveda sv-o-jegn j>oloža|a in stopa krepko, s trdnimi koraki po poti ilegalnosti. To ije, krši postaivo, ki jo jo stava-1« buržoazij«. Postavo, ki ivrepoveduje izkoriščanemu utevn-ti sadove svojega 'astnegm dela, kil mu prepoveduje se svobodno kiretatl in vladati samma sebe.
On ruši to postavo, to žično ograjo, s katero je ml »IH a hurtoajija, d® si bo z® večno osigural® »voj olvstoj.
Legalnost, pravic«, demokracija itd., vso tn so mirtive besedo, »tara šara., ki spada v arhiv. Pravzaprav jih je spravila 'V arhiv buržoazij® sama.
In mi -naj bi spoštovali te preperele malike? Mi naj bi so klanjali legalnosti? Mi naj bi se pustili izkoriščati, -tlačiti in pobijati?!
Tega nikdar! Tako ne utoni vendar nismo!
Ako dokazuje buržoazij® 'samai, s svojimi doj-anji, koliko ceni legalnost, 'ji tudi mi damg postano brco in j-o vržem-o na gn-ojišče.
Torej s-ila. proti sili, nepomirljivi razredni boj, proletarska 'revolucija!
Fedja Krasng
Mimogrede
V Rimu bodo imeli bikoborbo. Nikar ne gledajte debelo. V letu 1923. kričan-ske ali v prvem letu fašistovske dobe bodo imeli v Rimu bikoborbo: pravo prav ca to bikoborbo. Tozadevno se že delajo velike priprave in vlada je že dala potrebno privoljenje. Iz Španske so že prišli najslavnejši bikoborci in so pripeljali seboj za take igre nalašč izrojene bike.
Rimljani so fantje od fare. Ne poznajo šale. Vtepli so si v glavo da morajo biti prvi v vseh ozirih in še posebej na trnjevi poti napredka. Zato hočejo posnemati Španjolce. Poleg tega so si vtepli v glavo, da morajo oživeti tudi slavo starega cesarskega Rima z vsemi njegovimi igrami. Za vsa,ko ceno. Ker pa nimajo še dovolj sužnjev, ki bi bili pripravljeni igrati vlogo gladiatorjev in ne še cesarjev pred katerimi naj bi se gladiatorji pobijali in nimajo več niti kristjanov, ki bi se yali mdovoljno požirati od zverin, so sl izposodili iz Španske bike in bikoborce. Ljudstvo, ki. zahteva kruha in iger, bo dobilo zaenkrat igre in bo prepričano, da je zašlo na pot resničnega napredka. Kruh pride kasneje ali pa ga ne j,0_ p0 pa ni poglavitno. Prva in najbolj potrebna reč so igre.
Da smo odkriti moramo priznati, 'do bikoborbe ne bodo oživele še popolnoma, slave starega cesarskega Rima. Ali to je zaenkrat prvi korak. Drugo lahko še pride. Gladiatorje bomo dobili, le sedaj imaimo vse polno ljudi, ki so prisiljeni od revščine in gladu izvršiti nad seboj samomor. Zbrali bomo po vsem svetu ljudi, ki imajo samomorilne namene, pripeljali jih borna v Rim in jim rekli: mesto, da, bi se mmomorili na tihem in brez slave in ne da, bi imel od tega kdo posebno korist, oborožile se in pobijajte se in sc morite drug drugega v cirkusu v zabavo in razvedrilo drugim in v svojo večno slavo. Zverine bamo tudi dobili. Dovolj jih je v zverinjakih in menažeri-jah in sploh povsod kjer žive ljudje. Ako ni kristjanov kojim, bi se smelo naprtiti vse zločine in vse zlo kcsr ga je med nami, imamo komuniste. Ti so krivi vsegh -'m C c. niso krivi se jih lahko vseeno obdolži in se jih izroči zverinam noj jih razmesarijo in naj jih požro. Ljudstvo sc bo zabavalo in domovine bodo rešene svojih največjih sovražnikov. Tudi cesarje bomo dobili, ki. bodo takim igram načelovali in jim dajali s sirojim sijajem u-glcd in potrebno vrednost.
Oj zlati vek... Zares se bližajo zlati časi. Pesniki bodo hodili ovenčani in s h ar po pod pazduho po mestnih ulicah. Možje sc bomo oblačili v bele rimske halje in si bomo v senci nebeških dreves prepovedovali o srečnih časih, ki jih živimo.
In glejte. Kljub temu, da. se nam obetajo taki viitki imamo med nami, nezadovoljneže. Med tem ko se v Rimu bikoborci tr enim jo in dražijo svoje šiviljske bike, so ljudje, ki pravijo, ,,da. 'je mizerija. Prosim vas. Kaj zato če se na Nemškem samomori tisakih 24 ur zaradi mizerije komaj 20 oseb? Kaj zato če se pri nas v Trstu vsak dan obesi komaj po en berač, ki ni imel kaj jesti. Kaj zato, ako se profesorji teologije in drugih znanosti v Jugoslaviji in drugod samomore zaradi svojega materielnega položaja? Tudi to je neumno ako si belimo glave z vprašanjem zakaj se neki v Ameriki ubiva. živino in se meso proč meče 'ko bi ga ljudje tukaj radi jedli, še manj je vredno dejstvo, da smo šli s trgovino in industrijo rakom žvižgat. Za take reči se zanimajo komaj taki, ki nimajo v svojih žilah junaške krvi, ki se delajo rahločutne, ki, govore o neki novi morali, ki je ni in ki zanjo ne mara nihče in zraven še taki, ki bi radi prepričali ves svet, da so bikoborbe, rokoborbe in druge «. irake reči. nazadnjaške, in plebejske in da ie. za civilne ljudi dober le nori teater,
Oslarije. Mi smo za igre starega slavnega ccsarsckga Rimo. in za bikoborbe. Le v skrajni sili prirejamo še dvoboje, požigamo, in tepemo ljudi s poleni.
In vse za zabavo in v imenu napredka, ki se je napotil v srednji, in stari vek.
zna
P. S-: Bikoborb® sc vršila v navzočnosti so tisoč ljudi. Govorilo se jo. da j-o predsednik prijatelj živali zm-h-tovnl naj so bikottn ovije roge z bombažem, da si jih -ne bodo pokvarili kadar bodo zba-doli bilkflbnrce. Pa ni bilo res. Res pa jo, d» jo ljudstvo zahtevalo naj »0 ©neg® bik« ubite. Pirofii temu p« Je nastopil s strogim ukazom kcmandlsint državne policije in ogradno m-i'Wcc pen er ni Do Rono. Bik« »e ne sme ubiti. Bik« -p* ne... General Do Be no -jo f n štet pa ni nikdar izdal svojilna pristašem ukaza-, d® so ne sme ubijati delavcev. Bik stane denar, delavec p« kolikor vojak v vojni.
VSERINA, PREPODAVANA V RAZ LIČNIH TEORETIČNIH ČLANKIH Ro MNOGO ZALEGLA, AKO BODO S0-DRVGI IN SOMIŠLJENIKI TAKE ZANIMIVE ŠTEVILKE SHRANILI IN OD DELAVALI SNOV V skupnih RAZ pravail TO JE način potom KA-TER EGA JIM BO POSTALO MARSIKAJ JASNO,
CcirteK, io. uitija x?*j.
Glasovi z dežele
Idrija
Zadnjo 'čase so se začeli <posrtia.vljlR.tti kot dobri državotvcroi, udani k api taliMični sluge, tukajšnji slovenski klerikalci, ki imajo med itutajfinjitai delavstivom kakih 20—30 av&jčk. Začeli so z razbijanjem enotne fronte idrijskega delavistva ter se izkazali .tako nesramno, da zaslužijo zaničevanje 'vsakega poštenega človeka, prav na dan 1. majia letošnjega leta y čemeir bo pa spadaj še govora.
Kapitalistična, ofenziva, ki nii imela tal politično, je pa a 'tem večjo silio navalila na gospodarskem polju. Tukajšnji rudarji, ki so še na vrh državni delavci — kajti rudnik jo last diržave ~ »o bili ■-^.rvlieni v popolno nemočnost uspešne otura.rrfbe proti •temu navalu, sami, izolirani niso mogli napovedati boja svo jemu delodajalcu — državi; vsled tega tej ni Mo težko udejstiviiti tu svojega načrta o obdačenjai mezd — tassa sul sala-rio. In res, pred pa:r tedni so morali tu kajšnji delavci zreti s krvavim srcem, kako jim je ta živalski buržoazni .stroj
—	države, trgal® odstotke od že itak 'tako bornih grošev, kii jih prejemajo, da je z njimi pripomogla k kritju stroškov, ki jih je toola in jiiih ima s svojimi fašis-tovskimii paradami in revolucijami. Borih 400—500 Mr mesečno dobiva poprečno rudair — družinski oče, z vsemi dokladami vred in od teih mu je bilo Odtrganih celih U p. c. to 'je okrog 60 —70 lir. Sedaj kako naj žirvi ta uboigi ičtovek, kako naj preživlja sebe in svojo .družino? In ito je šele prvi poskus — koliko jih bo pa še sledilo? In do kda,j vse to? Idrijskemu delavstvu ne preostane drugo, ne<go da se čim trdnejše oklene svc'j.9 »Federacije«, edine bojne strokbvne organizacije,, ki ga bo ščitila prod temi in drugimi navali. Ni sicer še prišel treniotek, da bo idrijsko delavstvo stopilo 'v obrambno akcijo, a pripravljali se mor® nanjo skupno z ostafokn .proletariatom države. Danes je še izolirano, v samostojni akciji bi se u-ničilo, le v skupni obrambni akciji obsegajoči celo državo, v pravcu enotne fronte, je njegova rešitev. Zatorej na delo, v organizacije!
Z gnevom v srcu so šli .letos na dan proletarske Velike nedelje, <1. maja id rij-t skd rudarji v jame. To pa vsled ostudnega izdajisrtwai tukajšnjih klerikalcev, ki so zlezli nia trebuh pred oblastmi, ponujajoč se jim direktno, da bodo oni privedli delavstvo na idelo, potem, ko so zavedni rudarji sklenila, da bodo 1. maj praznovali. Razumljivo, da spričo današnjega položaja delna stavka ni bila mogoča in da ao se rudarji morali omejiti le na pasivna -rezistenco. A kljub temu je 1. .maj potekel letaš mogoča bolj praznično' kloi, kdaj 'poprej, nikoli ni bil njegov pomen še tako globoko občuten v delavskih prsih, nikoli prej n'i še tel«: vi-»okto dvignil delaivske zavesti. Kaijti pokazal je tako jasno, da je bilo to tudi naj nezavednejšim razumljivo, veliki prepad med Kapitalom in Delem, razredni značaj današnje družbe, potrebo borbe, revo-lucionarne borbe na življenje in smrt med izkoriščajočimi in izkoriščanimi. Letošnji 1. maj je izvršil ogromno propagando <v delavskih vrstah, mogoče vočjo, kot da bi se praznoval in kot tak 1» ostal v (trajnem spominu tukajnjega proletariata, kakor bo ostalo v trajneni spominu ostudno efialstvo tukajšnjih klerikalcev.
Zavedni rudar
*
Kakor že naznanjeno, je priredila »Kulturna zveza« 'v nedeljo zvečer tri Gangloive enodejanke ped skupno označbo »Dolina solz.«
Igralci so imeli tokrat pri|jettno zadoščenje, da so igrali pred polnim gledališče, kar v Idriji ni ravno običajno. Dosegli so poleg popolnega moralnega, tudi lep materialni uspeh.
Izmed igralskega osebja |L 15 p0 številu — smo zapazili miočl, ki bi bil® uporabljive tudi v mnogo bolj kompliciranih vlogab. Žal le, da se pri teh Gangfavih enodejankah ubija iv igralcu vsak samostojen •razmah. Ganglcva d rama taka tehnika, je v tam slučaju zelo nesrečna. Zlasti trpita na tej hibi obe prvi igrici »Dva svetova« in »Dediščina«. Autor vrže tukaj skoro vse osebje hkiratu na po-zorišče te.r pušča posameznike, da pred-našajo svojo bolj ali manj posrečene partije z vsem neokusnim patosom, ki je lasten Cangloivi dikciji. Taka stvarca se da sicer pfrecej gladko čttati in če hočete, čitiaje eodoživljati, toda na odru je polom neizogiben. Vsak gledalec mora občutiti to dolgočasno filozdfiramje, ki hoče sugerirati nekaj ne z resničnim življenjem, ampak s sentimentalnim besedičenjem, kot insinuacijo, človeku se smilijo igralci, .ki kvarijo svojo najboljše moči, da bi Izkazali življenje .toni, kjer ga fe auitor ubil z besedami. Mnoigo boljši je v tem oziru tretji igmokaz »Trpini«. Seveda ja pripomoglo k polnemu uspehu te Igrice tudi to, da je imela glavno ulogo Kate v rokah najboljša igralska moč »Kulturna zveze«. Režiserju bi pred vsem priporočali, da se pri sestaivOjanijn repertoarja iariglbljc v bodoče takih dram. ki vplivajo z besedami mesto z življenjem. Co se micirajo igralci po poklicu držati tega pravila, jfl TK diletantske odre to naravnost conditio sinu qua tion.
Drugo občutno hibo nedeljske predstave je treba pripisati na rovaš reži-senjevo metode. Režiser mora poznaiti natančno igralsko osobje ter razdeliti ulo-ge temu primemo. p,rocI	M_
kom vaj, to se pravi, ** ^ ^miin či_ tanjeni vlog je tiroba v*»k posamezen značaj dušeslovno temeljito opredeliti. Za titul n a vaja mora poka**^ kalkl0 gQ je vsak igralec nžived trn podlagi te opredelitve v svojo ulogo. Temu »»četnemu užlivctlju mora eledlti pozneje ftisto 8a-mi^ojno ustvaritev potrebne Vostikuia-■ cije, miiniike, pozatnro in način pred naganja, ki izhajajo nujno iz poglobitve v BnaSaj osebe, ki ae ima predstavljati. Vse
to so zunanji vidni odseva notranjega življenja^ Ker ima vsak značaj v igri svo-je lastno notranje življenje — in to mora biti, ker se ravno iz teh notranjih razlik razvijajo dnamafeki izapiletki — se mora tudi v zunanjih odsevih izslediti to samosvoje notranje življenja Vsako direktno pred izvajam j e teh kretenj ed strani režiserja pomenija torej le nasilje napram doživetju igralca, ter ubija njegove zmožnosti, namesto da bi jih razvijalo. Iz tega. sledi namreč, to mora igralec uravnati s^dje nebranje življenje po kretnjah, ki mu jiih režiser predpiše. Ker pa ima tudi najboljši režiser le eno samo dušo, iz 'katere izhajajo nljegovi predpisi, prikroji na ta način vse osebje v igri po enem same vzcticu in to povzroči ono monotonijo v izvajanju igre, ki se vflega kot mora na gledalca. Na tej hibi ste trpeli v nedeljo ctoe prvi igrici »Dva ©vetoma.« in »Dedščina«.
Naloga režiseotjia tcirej' ni, natančno predpisovati vsako posamezno kretnjo, ampak pustiti osebju kolikor mogoče mnogo svobode v tem oziru. Omejiti sc mora' na estetska navodila, te,r paziti na to, da spravi celotno izvajanje v lepo bar menično celoto..
V	korist razvoja dramatičnega odseka »Kulturne zveze« bo, 'če bo režija po možnosti upoštevala 'ta navodila aikoraiv-no vemo sami, da (j.e to v teoriji mnogo lažje nego v praksi, Zlasti tam, kjer di-let.antje nimajo prilike, da bi se vzgle-dovali na mej s terskem izvajanju igralcev po poklicu.
Ker srno na eni .strani pokazali na pomanjkljivost režije, je vzgojno potrebno, da povdarimo veliko zaslugo režiserja v tem, da zna podeliti ravno tistim scenam, ki tvorijo višek dramatskega za-pletkia, in ki so vsled tega najtežavnejše, vso pJtrebno preoiznc.st in markatoost. Kdor je namreč videl že mnogo predstav po naših vaseh, ve, da se raivno v Sem o-ziru največ greši. Zlasti končna scena »Trpinoiv« je bila v tem pogledu izpeljana naravnost miojsterstoo.
Vsa čast igralcdm in režiserju!
Nedeljska scenerija ne bi delala sramote niti-večjim mestnim odrom. Domač umetnik-samouk, sedr. Kumer, je pokazal tu svoj najboljši talent; pokazal pa je tudi svojo neutrudljivo žilavost im po>-žnivovalnost, če pomislamo, da je izvršil vse to ogromno delo le v nekoliko dneh.
Maske so bafle v splošnem dobre; odgovarjala ni le ona jetičnega Petra v drugi in Pera v tretji igri.
Igra se je ponovila z dobrim vspehem v pondeljek 20. aprila. Osebje je izvajalo svoje uloge še z večjo preciznostjo krit pri primieri.
Ker upamo kmacu zopet videti naše igralce na odru, .pomuditi se hočemo pri prihodnji oceni pri posameznikih, akc-ravno bi to že sedaj radi storili; morama pa to opustiti vsled pomanjkanj a prostora v našem listu.
Bovško
Dolgotrajno aprilsko deževanje je prenehalo. Vso drevje se je nadelo kinč belega cvetja, ker prišel je prvi maj z vso svojo lepoto. Solnce je za stavo sijalo iz čisto modrega neba, na katerem se ni pokazal niti en oblak, in tako je narava najlepše praznovala prvi maj, 'proletarski praiznik. Praznovali so ga tudi vsi vsi trot je človeške družbe, kateri so se z avtomobili švigali sem in tja: tisti, ki žive od obresti proletarskih žuljev in srag!
Kaj pa. ti, moj proletariat?! Nad teboj je čuvala vsa oborožena sila vladajočega razreda in njih hlapci. Vklenjen si bil kot še nikdar do sedaj.! Manganel, revolver, ricinovo olje, in tvoja 'lastna obne-moglost, vse to te je prisililo, da se*nisi mogel niti ganiti.
Nad tvojo glaitjo se vzlic lepemu vremenu zbirajo še nad vse .grozeči oblaki, preti še hujše neurje, kot do sedaj, neurje grozne 'reakcije, ki mori vse, kar se imenuje komunist. Proletariat, pripravi se! Kolo zgodovine se suče, to je samo predhodna doba proletarskega pohoda do njeigove zmage in svobode. Potem to tebi proletarec, zasijal pravi prvi maj, ki pa bo odet iv 'rdečo o vet jo namesto belega! In ta p n vi maj naj ti jo siguren, kot ti ni sigurno danes ali boš jedel jutri ali ne! Proletariat pa se mara na to delo pripravit^ da ga z vso častjo sprejme! Tudi pri nas je delal proletariat po večini a ne ves! Manjšina se je vzdržala dela na prvi maj. Vzlic različnim grožnjami nekaterih!
Slovenski proletariat, zakaj biješ boj proti tvojim gospodarjem? To ni umestno in ne narodno, ker slovenske buržoa-zije sploh ni! A še sedaj nc morejo ljudje in proletarci tega razumeti! Veš da slovanski mali in veliki kapitalisti niso buržoazij«, ampak — narodnjak1). Oni so »narod« in zato jo neumno zatrjevati, da se bije boj proti buržoaziji ki je sploh m. Podjetniki vaši vas ne izmozgavajo, m pri istih živite dobro. Oni vas ne edi-lajo, oni delijo pomanjkanje in preganjanje k vami vred s pravo soiutmstijo! Samo vi potrpite in spravljajte skup! Ker se s spravljanjem našega .krvavega denarja imajo zadosti opravka! Pomislite malo na njih trud in odnehajte enkrat od gonje proti nedolžnim jagnjetom! Pro-letar razumi vendar enkrat tol Narod jo
v	nevarnosti!
»Goriška straža« je enkrat vzklikala: »stavbinsko zadruge so na robu propada in «a bodo enkrt razsule!« To bode spet sreča, 'ko bodo kmete porušenih domov oaroftaivali podjetniki sami! Kmetje so i-mcli pri nae žn r-adositne dokaze o tem! In sedaj je maj! v resnici so nikjer še ni č ne dela! Večina Kad ru g se je presel ila ali se še misli presedli v Francijo! Po vsi naši kotlini vlada strašna brezposelnost in povsSfl povprašujejo kda.j so začno delati, namreč zadruge! In sedaj •o vidi ko se stoitdna ljudi proletarcev zo-
pet, odpravlja v Francijo, da 'kaj bo večina našiih ljudi po končanih stavbah morala storiti.
Proletariat, ali veš 6edaj kje je tvoja domovina? Povsod in nikjer! Domovina te vabi kadar je treba da te zanjo pobijejo! A ko si onemogel te ne pozna več! Zatorej ima proletariat največ vzroka za peti: »Domovina mili limj!« — Kadar si doma imaš žuljavr, roke, ravno tako kot
v	tujini!« To naj si vsak zapomni! Da bo vedel o sravem asu skušnjave!
Proletariat si mara biti zvest, da se vlast današnjega družabnega reda bliža koncu! Isto se povsod bije ljuti boj za obstanek! Seveda, nobeden ne da rad iz rok vajeti, s katerimi lahko vlada devjt desetn-i večini proletariata. Proletariat se ne smo pustiti slepiti z obljubami, diplomi, medaljami! On mora nevzdržno naprej po revolucionarni stezi do vrhunca! čeravno bomo prišli razcapani in o-praskani od trnja, dosegli bclmo vendarle svobodo! Svobodo proletariata in njegovo diktaturo! če ne mi, bodo naši potomci uživali sad našega truda.
Živela proletarska svoboda in diktatura!
Delavec
Opaijeselo
Kakor vsako leto, tako je tudi letos proletariat praznoval svoj praznik, prvi majnik.
Tukaj pri nas se je še precej dobro praznoval. Delavci smo zaprli delavnice, kmetje odložili orodje.
Le nekaj nezavedgežev je bilo, kateri so se podali na delo.
Napravili smo propagandni majniški sestanek, katerega se je vdeležilo precejšnjo število sodrugov in sodružic.
Scdrugi so opisali prvi majnik in njegov pomen. Nato je izrazil vsaki svoje želje z trdnim prepričanjem, da* zmaga ne more in ne sme izostati. Tako smo obnovili prisego da ostanemo zvesti udje proletarska družine. Našim’ aretiranim sobojevnikom pošiljamo najsrčnejša pozdrave.
Nabralo se je tudi nekaj za Tajni sklad »Dela«.
Zaključilo se je z klici: Živio prvi maj, praznik prisege in proletarskega pobrat imstiva!
Živio proletarska revolucija! in s petjem »Internacionale«.
*
trakovna organizirane delavce opominjamo, da se požurijo spraviti svoje ■članske izkaznice v red, ker je skrajni čas. Vsakdo naj si da napraviti pri gospodarju kjer je delal ali je bil zaposlen potrdilo, da so mu bili pridržani tedenski prispevki za socialno zavarovanje do 31. marca, čas je še sa.mo do 15. t. m.
Naj se nihče potem ne izgovarja da ni vedel.
_______________________ ODBOR
ličiti se!
Čitatcljairt, posebno sodrugom priporočamo, da pazljivo čitajo čla* nek sodr. Stalina:
»K vprašanju strategije in taktike ruskih komunistov«
Članek ima svoj veliki pomen zlasti danes, ko se izrazito pokazu-jejo znaki objektivnih pogojev proletarske revolucije, ki tičijo v splošni krizi, ekonomični in političs ni, svetovnega kapitala.
Misel o zavestnem pripravljanju proletarske revolucije pa mora pro* nikniti v dušo vsakega resničnega komunista, ki stremi k cilju; osvo* bojenju izpod kapitalističnega jarma.
Koristne so sicer konstatacije, namreč, da je kapitalistična družba zašla v zagato, iz katere nima iz* hoda.
Koristno, vspodbujevalno je, ako so dokazuje, da sedanja reakcija proti delavsk. razredu ne more rešiti buržoazijo pogina, ker v istem času, ko zadaja udarec proletariat tu, vzbuja v istem novi odpor.
V	tem razmotrivanju pa se ne smejo naše najboljše revolucionarne moči spozabiti, to je, da bi račtis nali na avtomatični razpad bur* žoaznega režima. S tem bi napravil naravnost neodpustno napako!
Naši sodrugi morajo dobro pre* udariti, da je potrebno zavestno delovanje: pripravljanje naših boj* nih vrst, v moralnem in tehničnem pogledu.
Naj se torej nikakor ne sklicuje* jo na sedanjo reakcijo čes: da je delo otežkočeno. Seveda ni naše delovanje lahko. Kajti buržoazija sc brani in naravno je, da postaja tembolj srdita čimbolj ji preti Pogin,
Naivne, prazne besede bi bile, ako bi se sklicevali na to, da je buržoazija podobna zverini ki si sama grize svoj rep, da bo razpadla sama od sebe.
Nasprotno je treba imeti vedno pred očmi, da se zna revolucija odgoditi v nedogleden čas, ako ne bodo proletarske predstraže z bi* strim vidom zasledovale potek dogodkov in se ne bodo temu primer* no ravnale.
Učiti se, opazovati okolščine, za* sledovati kretnje sovražnika, izko* ristiti ugoden trenutek za naskok, zavestno prispevati k revoluciji — to je parola, katere se moramo dr* zatj, ako hočemo zmagati. Le tako bomo zmagali!
Ljudski oder
Osrednje vodstvo Ljudskega c* dra ima v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v navadnih prostorih v Gorici važno sejo. Odborniki vsi so vabljeni, da se udeleže te seje polnoštevilno.
PREDSEDNIK
Eacmanje
Tudi tukaj smo osrečeni po sekciji »fašjia«. Ista je imela pnošlo nedeljo, dne 6. t. m. razvitje zatetave.
Tržaški »Popolo di Triesle« trobi na vso moč, da je bila slavnost sijajna ter da je bila udeležba naravnost ogromna.
Rako pa je bilja ogromna, znajo povedati tisti, ki s.o mogli stvar opazovati. Imoli pa so tudi priliko opazovati nekaj drugega, kar menda spada k podobnim »slavnostim«.
Kar se tiče udeležbe, jih je bilo okolu 100 oseb in »e te sa prišle iz Trsta in drugih krajev.
Glede druge »pritikline« pa, ki neob-hicidno sptada k takim Slavnostim, kjer vlad« »največ j o navdušenje za narodno stvar«, navdušenje ki ga vzdržuje kakor omenjeno, komaj 100 oseb prišlih iz drugih krajev, pa bodi povedano to, da je po-sbajenai&elnik Carusi naročil nekemu malemu gostilničar j.u, da naj pripravi jedače za 200 oseb. Mož je sicer napravil, ampak samo za 120 oseb, ker ga je ta gospoda že drugekrart na podoben »način nabrisala.
Tudi 'tega mi ra-zprodal, ampak samo 10 kosov kruha, — Razum® se, da je pn tem trpel občutno škoda.
Neki ženski so naročili, da naj pripra-
vi	za 200 oseb kruha 'in jedalče. Tudi' tej se je godilo kakcir prvemu.
In s takimi »slavnostmi« je rešena »narodna ekonomija«!
V«ak Mtatelj delavskega glasila, pro-poveduiofiega razredni boj, Je Han no-Številno vojsko ra*iedno*avednih »rolo-tarcev, ki s vsakim dnem *ada)ajo večje odarce sistemu suženjstva m zasebne lastnine.
SjMaše Ijasdstv®*4
Solze ginjenja so me oblile oni dan, ko sem bral v naši mili »Edinosti« o »našem ljudstvu«. Saj ste že poskušali, kako je s takimi rečmi. Vzamete v roke časnik in zagledate naslov, ki vas naenkrat zanima. ,Nekaj posebnega! Začnete čitati in kar lepo se vam zdi. Take prijetne besede, tako sladke kakor jih šepeta skrtačeni infanterist svo* ji izvoljenki v nedeljo vzečer v ka* kem zaljubljenem kotičku! Kar ščegeta vas, da sami nc veste zakaj! Pač, zato vas šegeče, ker je nekaj o vas, nekaj prijaznega kakor se ne čuje vsak dan, ampak samo o po* sebno slovesnih prilikah. Sami sebi se zdite imenitni, zakaj glej čudesa, naenkrat se vam začnejo odpirati očii, da ste vendar toliko in toliko vredni, da si že misliti niste mogli kdaj prej, dokler ni »Edinost« spre* govorila o »našem ljudstvu«, torei tudi o vas, ki ste del »našega ljud* stva« in najbrže prav posebne po* hvale in časti vredni deli
Berete dalje in razumete in veste, da je tak le list vreden že vse česa drugega vreden kakor tistih 20 sto* tink, pa če ga je makar samo polovica, to se pravi dve strani, vštev* ši inserate. Navdušite se, mehko vam postaja okoli srca, nekaj u* triplje v njem, sladka blaženost vas obliva. In he samo »naše ljudstvo«, čitate, »naše trezno, zrelo, nad vse prsteno, zdravo, krasno ljudstvo«, tako, da ne veste več, kje pobira peresar svoje izraze, svoje ljubezni* vesti in prijaznosti, ki vam kar mravljince dramijo po hrbtu.
Čitate in se sami prepričate, da je tako in nič drugače. V grlu se vam nekaj zbira, tišči vas, očesne trepalnice se vam hitreje premika* jo, naposled — lop — kakor bi vas po glavi udaril: to ljudstvo, to zlato (itd.) ljudstvo, to naše ljudstvo za* služi več spoštovanja, več ljubezni, več vsega — vsega!
Res je, do pičiče res! Kako da nismo že prej vedeli, že davno prej? Kako, da smo šele zdaj prišli na to, da je draga »Edinost« komaj danes odkrila te važne reči?! Nič več se ne morete premagati, prev* zame vas in solze se vam ulijejo po licih in. duška morate dati svoii radosti in svoji bolesti, da še brati ne morete naprej! O, zlata naša »Edinost«!
Vidite, kako se vam godi in sami nc veste, kdaj brišete svoje vroče solze. In nič boljše se ni godilo meni. ki sem se oni dan sam razjo* kal, in so mi drle solze, rečem vam, debele kakor lešniki, po licu in po nosu! Ali pozneje, ko sem odložil »Edinost, in sem si solze nekoliko obrisal, sem nogledal nekoliko oko* li in pomislil, kako in kaj je prav* zaprav z vsem tem »našim ljud* stvom«, z »našim lepim, zlatim ljudstvom in tako naprej«.
Stvar je taka: najprej pove »Edi* nost«, potem pa gre naprej kakbr rožni venec in se ne ustavi več, da bi mogli reči, tam in tam je konec. Pridite na shod, kaj slišite? Gospod poslanec vam razlaga s sladko, prisrčno besedo o ... »našem dobrem, zrelem ludstvu« in vi se otresete vse čemernosti radi vsakdanjih skrbi in pritrjate bolj in boli. se smehljate in nazadnje ploskate! Pridete k veseli* ci, pogledate okoi, pa ga že vidite! Rodo* in domoljub, znameniti sin naroda našega, (sicer še ne posla* nec, _ a vendar že nrezaslužen na* rodni voditelj), oklakan in ofrakan, je blagohotno izvolit posetiti to našo slavnost, slavnost naše narod* no*zavedne občino in je z belimi rokavicami začel razlagati položaj, žalostni položaj »našega ... skrom* nega, a poštenega liudstva«, ki ga žal tako radi vlečejo ... Poslušaš, strmiš, vedno lepše se ti zdi, poza* biš na davke in slabo letino in na* nosled ploskaš in si brišeš solze, ve* like. debele solle, sam sebi vesel.
To je mož, 4» je glava, takih se nam hoče, živio!
Na lastna ušesa si vse slišal in ra* zumel kot razume poštenjak. Toda kolikokrat se govori o tebi, ko sc ti niti jie sanja, da se zate navdu* sujeio. Blagor ti, da vsega ne sli* šiš! Tudi kadar si daleč proč, se ne morejo dovolj ogreli za vse tvoje vrline in za vrline »našega zlatega ljudstva« sploh. Takrat je šele prav ognjevito, kar pojejo tebi v slavo, ti naše ljudstvo! Kadar sedijo pri rujfiem vincu in jim do dobra ogrc* je žile i^ glavo, tedaj šele prav vedo, kaj si, ti »naše ljudstvo«. Ka* kor hitrq so vsaj nekoliko ginjeni, na se ti spomnijo, zakaj vredno si, bolj ko vsako drugo ljudstvo, da
te počastijo, prepolnih src, in da zvrnejo kakšen kozarček v tvoj prospeh. Včasi so že kar neutrudlji* vi pri tem delu in kako bi tudi nc bili! Naše dobro ljudstvo, ki toliko trpi, ki tako tiho, pa vendar vse tako junaško prenaša, ali ni to naše veliko, krasno ljudstvo vredno bolj še usode, boljšega življenja, ali nc zasluži več negovanja, več spošto* vanja? A kaj vidimo? Vse ga zati* ra, mu ne privošči ničesar, tepta ga in tako dalje!
Grlo jim zapre, tvojim slavite-Ijcm, mehko jim postane pri srcu, tudi njim, še en kozarec na vso to bridko, grenko žalost, in solze jih polijejo, najlepše, najplemenitejše solze, debele solze za ... naše zla* to ljudstvo! Če bi jih kdo opazoval, bi se mu zdelo vse skupaj skoro ve* selo, ampak stvar je resna. Vsakdo ima po navadi svoj ideal, tak ali drugačen, in nekaterim je ideal »naše ljudstvo«. Če bi tega ideala ne imeli, bi še živeti ne mogli sredi vsakdanje puščobe. Zakaj vse je lepo in prav, posebno, če nimaš po* manjkanja, ampak potrebna je tudi dušna hrana, potrebn je, nujno po* treben poleg polnega — oprostite prozaično, nepesniško besedo — želodca tudi vzvišen ideal.
Če bi pa vendarle vprašal svoje slavilce, kako je v resnici s tem »našim krasnim ljudstvom«, bi ši* roko zazijali. Kakor bi odrezal, bi izginile solze ginjenja, v prvem tre* notku bi jim. zaprlo sapo, potem pa ‘— ne vem, kako bi potem opravil! Ideal je namreč ideal in se ga ni dotikati. Če se ga dotakneš, ga o* skruniš. »Naše ljudstvo« je namreč nekaj izvišenega, blestečega, ne* kaj čudesnega in nenavadnega. V zraku visi in kadar nam postane dolg čas in težko pri srcu, kadar nas gnevi obun ali nas veselje omami, takrat dvignemo oči k idealu, pomislimo, kako je z našim dragim ljudstvom, in glej, milo nas presune in tolažba lije v dušo. Vse gorje pozabimo in grenka žalost se ču* dežno soremsni v neko sladkobo, ki ji sam šc imena ne veš.
»Naše dobro ljudstvo« je tedaj naj poprej ideal, ker nekateri ven* darle ne morejo živeti brez tega, če jim tudi ni skrbeti vsak dan sproti za kosilo. Razen ideala pa ljubijo »naše ljudstvo« kakor nekaj svoj£* ga, kot svojo lastnino, s katero lahko razpolagajo, kadarkoli je po* treba. Temu »našemu ljudstvu« se čutijo gospodarji in zaradi njega se prerekajo najprej z italijanskimi časniki, potem sami med sabo, se zanj navdušujejo, mu vihtijo kadil* 'lico, se solzijo, obupujejo, ga roti* jo, daj a jo mu očetovske nauke, so pa poleg tega zmožni zanj početi naivečje lopovščine in biti jutri makar krvavo vojno, to je, gnati ga, naj se kolje samo za koristi svo* jih gospodarjev.
Seveda ni to »naše ljudstvo« vse* lej ljudstvo vse pokrajine, ampak imamo »naše ljudstvo« razdeljeno tudi po občinah in vaseh. Veljak pogosto gospodari takemu manjše* mu »našemu ljudstvu« še vse manj sentimentalno, brez občutkov in gi* njfenia kakor to navadno opazuje* mo. To manjše »naše ljudstvo« mu je čreda in do nje ima bistveno isto ljubezen kakor jo ima do čred ov* čic ali goveda, ki mu dan za dnem poslušno opravlja vse, kar hoče od njega. Gorje mu, kdor bi hotel veljaku to »naše ljudstvo« napravi* ti nezvesto! »Naše ljudstvo« je pod ložnik, je majhna državica in vla* dar v njej j g nekronani magnat. T-ma svojo politiko, svoja sredstva, da vlada, in zna, če kaže in je po* treba, kaznovati puntarje, da je kazen vsem drugim v svarilo. Mac* chiavelli je samo majhen državnik poleg vladarjev »našega ljudstva«. Najlepše je pa, da se vlada to »na* še ljudstvo« najraje in tudi najlaže v tihem sporazumu z ljudmi, ki niso iz »našega ljudstva«, pac pa prav taki njegovi izkoriščevalci kakor neposredni vel jaški gospodarji sami. A o tem neče »Edinost« nik* dar ničesar vedeti in ne vedo niče* sar tudi vsi številni slavitelji »na* šega ljudstva«, ki ne morejo živeti brez — idealov. V resnici ni nobe* no poglavje v življenju našega ljud stva tako žalostno, kakor-je to; ne sme pa se javno povedati. Če poveš, si ti nevaren, si na j večji škod* ljivec vsega naroda!
Krvavo potrebno pa je vendar, da se o tem piše. Da se piše, so vzrok tisti, ki se tako radi in poceni navdušujejo za »naše ljudstvo« sami. :Nedavno temu smo videli, kako je neki veljak — trgovec in velik prijatelj »našega ljudstva« predal odvetniku v izterjanje kar pol stotine svojih strank. Nič na
tem kaj ne, je pač trgovec, ki so mu ostali dolžni! Ampak med dolž< niki je bil eden, ki ga je terjal po* steni mož blizu tisoč lir a je bil v resnici dolžan komaj polovico in je to tudi dokazoval. Morda bi kaj po* dobnega dokazal še kdo drugi, če bi si o pravem času beležil! Nauk iz tega?
Ne rabimo nailkov. Če pa boš ti »naše ljudstvo« vzlic takim pouč* nim zgodbicam videlo spet debele solze ginjenja in čulo globoko ihte* nje zaradi sebe, ostani trdo in raje pljuni, kakor da se omehčaš, zakaj komedija, ki jo igrajo na odru pred teboj, je velikokrat komaj pljunka vredna.
Skobec
»Svoji I svojim!"
Največja (reklama, in (privlačna sila slovenski,li tii^ovcev-cdoriitooiv, >je bilo geslo »Svoji ks vojim/« Kako se je nezavedno slovensko ljudstvo pod trni geslom brevestno odiralo, to bi vedel marsikdo
Slovensko nezavedni ljudstvu, seveda delavski sloj v pretežni večini, nekdanje dr. Mandičeve, Ryba:nevo in »Edinažloe« pristaše jo to geslo vleklo kot magnet
No, pa saij so ti narodni magneti znali pokazati svojim pohlevnim teličkom nainodno-požintivovalne:	prihatjali so
kaaa.ti svojo debele 'trebuhe na narodno slavnosti, vrgli so pa,r kronic kot preplačilo, poitem so kar zginili. Naslednjo dni je »Edinost« že objavila njihova častna imena in jih priporočala narodnim trpinom.	i
Kaj iradodamni so bili slovenski t.re-bušnjak ob priliki »Božičnice«. Darovali so zavoije biškotov, buteljko likerja ali kaj drugega Uboigo revno ljudstvo, katerega oitro^je vdobiil par biškotov, je že naslednjega dne krvavo plačeval narodnemu vestniku desetkrat toliko.
Teh narodnih oderuh ov je bilo vdebi t i pred vojno — veliko jih |je šo danes — v obilnem Številu vseih stook: veletrgovcev, jestviničarjev detajl is tov, manufak-turistov, krojačev, klobučarjev, knjigair-j«v, gioslilničarjev, žganjarjev, zlatarjev itd. in ifrudno je, da niso imeli narodnjaki Se svoj -— narodna bordel.
Pa tudi .ta je baje bil, in sicer ilegalen.
O tem nočem daljo govoriti. Nadaljujem raje o narodnih oderuhih, kair jo danes moj namenjeni predmet.
Kdor je prišel v trgovino narodnih o-deruhov kaj kupoivat, ga je isitn prav po Judovsko, pardon, po slovensko opeharil in če bi mogel, bi brezvestno še kožo odrl z njega.
Pod geslo »Svoji k svojim!« so poslali m,ali —- tirgovčki danes kapitalisti — bur-žuji in ijočejo se, ker se jim zdi, da njihova malha ni 3e dovolj polna, da se vsled današnjih razmer no morejo pokazali javno, da so narodni — namreč za svoj žep, ker v resnici niso vsi narodnjaki.
Da je padlo ljudstvo iz dežele tem oderuhom pod kremplje, ne štejemo tolik« v zmoto, ker ni poznalo italijanskega jezika in kor ni vedelo, da za denar govori vsakdo slovenski, naravnost nedopustlji-
vi	nioramo biti proti onim revnim slojem, ki so znali italijansko in ki so se pustili opehariti od teh brezvestnežev, češ, da m.orajo Slovenca podpirati.
Delavci! Danes, ko stradate, vas K ti narodni maiharji, ki ste jim s svojimi Žulji napolnili malho, podpiraj o? Sedaj se bliža birma. Stariši, ki imajo za birmati svoje otroke in nič v manji mori botre in botirice — da goverim o nižjih slojih — kar stresa do mozga misliti, da se nahajajo v časih pomanjkanja in da treba otroke obleči in obdarovati.
Ob ‘tej pnliki bo doilig seveda rapidino zraste! kajitii stariši, £e tudi v največji mizerij.i in botri kar tekmujejo, da bo atrok in boter, ter botrica najlepše oblečeni in birmanci bograto obdarovani, a-komvno bo nekatere dolg tlačil celo njihovo življenje.
Ako mara že tako biti, — kaj ni priporočljivo in odobravanja vredno — svetu jem vsem, ki imajo kaj za kupiti, da ne padejo v kromilje slovenskim trgovcem •raznih strok, posebno zlatarjem ne.
Danes, ko razsaja velika revščina js tudi velika blagovna konkurenca. Vsakdo naj ogleda vsvoijo korist in naj kupi tam, kjer vdobi ceneje, pa naj bo trgovina makar Judovska^ saj ne bo nikdo poznal, če jo bla go narodno.
Narodni oderuhi posedujejo danes stavbe, blago in polno malho; ubogo ljudstvo, k ije te narodnjake podpralo s tem, da je pri njih kupovalo, pa strada.
Draga »Edinost«, tako je In ni drt i ga • če. Kruha, kruha potrebujemo, altro cho
—	Svoji k svojim!«
Brian
Talni sklad »Dela"
Naznanjamo darovalcem, da prMtfSimn seznam v 'prihodnji številki
STOLETNICA POSTOJNSKE JAME.
—	O binko&tih bo sto let, odkar se je posrečilo pogumnim raziskovalcem prodreti onkraj »Velikega, doma« v neiamerne pod zemeljske prostore, ki se razprostiraj o nad 20 km na vse strani pod postojnskimi griči. Sedanji raziskovalci se danes spominjajo zgodovine odkritja teh pod-zornoljskih labirintov, .v katerih natjdejo Se vedno no-ve čudeže. Da sa čim slovesnejšo proslavi stoletnica odkritja bajno Postojnske jama, ki je po svojih raznovrstnih krasotah najlepša na svetu, naijlbolj zriftna pri vseh narodih, priredi jamska uprava na binkožtno nedeljo v jami veliko ljnd»ko veselico. Ta dan bodo vozili posebni vlaki m polovično cono
v	Postojno iz Trsta, Pulja, Vidma, Gorice, Benotk, Reke in vseh postaj, ki ložo na teh progah.
Delavska šola
DELO
(Nadaljevanje)
'Ampak tudi delo čisto proizvajalnega znadaja se metra po vsebini in otbldlkd pre-otoaizati Tudi v tej staeri je naša propaganda itako iStaotanamna, da ne irečemo naravnost reiakicionaima; mi paudanijaimo le odpravo (kapitalističnega izkoriščanja, Čoš potem bo vse v redu, in se niiiti od daleč ne zaiveidaimo, da je treba nttjino preobraziti tudii delovni proces sam, če hočemo osvoboditi proletariat raznih avtoritet in priboriti njemu samemu pri-rodno au tiari teto stvdbodaega človeka. V dakatz navedemo -nekaj Mairxoviih ciifatov iz »Kapitala« in jim ,priključimo naša izvajanja. »Kakor ste glava in roka po prirodi adiružemi, je ptrivotao tudi delo gtarve in roke združeno«. »Pametjo se ločita (delo) celo v sovražno nasprotje.« Burton rij« je spremenila misel v inoteodel-stvo.« »Kapitaksttčno proizvajanje je po-polncma irauarušilo pilviotno družinsko vez med pclijiedeilstvem im manufakturo (industrijo)«. »Vsled te deliMNe ®e uničuje tudi fizično izdmavje mestnih delavcev in ftuševmo žMljenje kmečkih dateivcev.« »Industrija siM sama v to, da se ta rir-kulacfja (namreč izmenjava dela 'in sno-
vi	tneid industrijo in poljedelstvom) zopet ti postavi v sistematični obliki, ki o-mogači rosaJtratnskii razvoj čtkiveko, in ki bo tvora'®, unavrtjajcič zakon socialne produkcije«. »Gotovi duševni in telesni »po-BabljeniOistli se ni mogoče izogniti niti pri splošni, dirulžabui delitvi dtela (v kovače, kanete, kinjjiače itd.) ampak maTiufakturno, delitev#! cla (na pr. da čictvek samo žaga,, piše iitd.) je pcnddiia takozvano in-dustiridlno patologijo«. »Delo na istrcj.ili kivarti trelo živce in ne dopušča mišicam tecibodmegiai vsestnanskelga gibanja in za-br.anjuije telesno in duševno delovanj®«. Že »fca-ptodMKna p-rcdukic.ijia ruši strokovno prediscdike delaivc0v.» »Od trenutka, ko se individualen ■produkt spremeni v socialen pncIdiuM, v produkt kolektivnega delavca — .93 apredioliteiv produktivnega dete, produktivnega delavca samega, razširk Da kdo deta ni več potrebno, da s© z rekama udeležuje dela-; dovolj Je, de, je le organ koldkttilvnojaa dela ali da Vrši 'katomšnosibodli cpnaiviita« Da sli delavec razšiM duševno dbzcrio, za to je »©krajšanje tttetetvttiften časa — temeljni predpogoj«. »Pikinajjšanjje defl-ovneg.® časa j ©slednji odvisno od tega, v fcciLjkor pritegne 'proletariat vse sloje h ročnemu (miatsiielnetmu) delu«. V komunistični družbi »mora prodiuklcija služiti delavcu in ne delava c •prcidukeiiji«.
To »o nializrazHejši citati iz »Kapitala«, ki ©a nanašajo na zgolj produktivno delo. Predvsem maramo tu zopet povdarili, (la raznuilriva in ocenjuje Marx problem. dela s stališča navadnega, grobega preziranega dela (imskilled labcntr), ko-jega nositeH) je prani proletariat im ne roordla s stališča takrmvramega kvalificirane g dela alti četo a stališča; »lavnratori dcJ peristebft«, kakor ©e širijo' še mnogo *v naših imstalh ti čisto buržoazni predsodki, Proletarski razredni boj bi nam ne, prinesel odprave razredov oziroma stanov, če bi ne. objel in dvignil teh najštevilnejših ter nasbol} izkoriščanih plasti Zapostavljenih plasti delovnega ljudstva. Cepitev dela v nof.no in 'duševno delo mora tudi v oziru proizvenlnerga dela odpasti, »Ta. roka-, bo kovala, svež!« vzklika- instinktivno Cankarjev Jerman objemajo; krepko moko kovača Kolandra.
Scdcibna kapitalistična produkcija sloni na duhovnem in ročnem dolu, ki je po večini v cdkrltem ali hinavsko prikritim nasprotju,. Dokler smo Mi analfabeti, so nas begali pismouki; zdaj nas begajo tehTriki, a za njimi se vlečejo kvaiificiire-^ ni delovni. Buržoazijia nam je vsenevsod #cwtavi,la tehnike, eiztrcroia sffrok-hvnjia.ke, kar rabimo m ©mnAbo vseh onih spe-dail-tetov, ki jih nahajamo pri čisto produktivnih, kakce tudi pri drugih, nepro-dukf.’iv-ri'h p~dj'fitji:h, ki so v buržoaznem, predvsem p®> v sodobnem kapitalističnem sistemu ž ni'm v tesni zvezi (pri trgovskih, bančnih, upravnih, pravnih, zana-rovalnih itd. poslih), Kdhr te ustanove pozna-, ve, kctliko strokovnjakov- je: a vsa »ta bnn-dta nima niti pojma o proizvajanju SEtrnccn« hi vzkliknil Mara srdito. No, tega, se d otok nemo ?a pozneje. Tu nns m ‘vdaii zanima počno in duševno, teh-n'Vto> «Kp nepraretdne jjrcdukcije. P-ri dotedanji delitvi drla v duševno delo tehnika-rimnkcivntaka in .ročno delo delavca, rstaitKi rečmi delavec top In -pc-dire-jgn frhniku-sf.rokcvnjaku in cdpircva ka-piffllist^negft izk-ori-šSnnI® M nikakor ne odpravila to podrejenosti in izkoriščanja. To. dotltov mirni® odpast.!. Seveda zato sc moramo znebiti buržoaznih predsodkov, da smo proletarci sami tepet in da je v buržoaranii-h tehnikih sam® duševna eF6a. Razredni značaj sodobno šele, kot šole premožnejših, »ppraivlj® v to elito tudi precejšen procent tepcev. Otroci fouržoa-z.ije, če so še tako tepci, že ntallidejo svojo »tehnično« -mesto, otroci ročnih delavcev •ostajajo topi, ročni delavci; izjeme tu nič ne zaležejo. Najznačilnejši odtenak buržoaznega raizoronika. je ta, da se ne dotoku® mateirieilnega, ročnega dela; ta mu hranijo njegovi h el otekli predsodki o nočnem delu, ki ao zaneteni od vladajočih paaredov iz prvih časih nastanki® rozre-dw do naših dni; dicilavcu pa ptrimianj-Ituje m tehnično delo izobrazbe. Ta cepitev ovi>re irazvaj dela samega in zapleta tudi v večji adi manjši meri delovni 0-toraJt. .Strokovnjakovo delo, kombinirano po abetiraktniih formulah v pisarni, proč od materije brez fizičnega; dala kaže večkrat fr,rod» nedejstotke, po dfrugi strani ipielmntčno delo ročnegn delavca1, brez prave, »mobrane zavesti o delu, ki ga izvršuje, upltva slabo na ddlaivca in na delo samo. »Burioaslja 'je spremenila misel v rokodelstvo«, proletairiat mora zopet sdmiiti misel z delam.
No, poleg razrednega sbailišča -natoiaja proJebairteit v bonbi proti tej delitvi Idola ppotro tudi v ftoiologičnem ustroju človeškega organizma,. N,i zdravega in har manično razvitega človeka, če m ugo-
-raihljia saraaroerno svojiiih tmišic in mož-gan. Soddbetn builžoazen »raizumnik« je že deloma spoznal ta dlairiviinističen, prirodosloven zakon; zgubil je že •mairsik-a-•teno potezo srednjieveškega ailhrmista. Vsled nezadostnega, fizičnega gibanja išče aato naidoimjestida v športu. Da v špor tu :in ne v delu, v to ga navajajo predvsem iluzije, da je šport -nekako »Inteligenčno« fizično delo, 1) -in predsodki, da bi ga »navaldno fizično dela v »duševnem in estetičnem oziru nekako omtadežilo. Nikoli pa se ne spomini, dia mora vendar sam vsled fiziolagičnih potreb sekretno ©pravii-ti tudi večikrait, tudi tako »dalo«, ki g,otavo ni (tudi po njegovi cenitvi) mor da vlišje ali bolj »estetično«, kakoir sleherno, mateinielno delo. Raizredna hinav-ščiinia in nevednost pa se kaže v ugovorih, da se duševno in materialno delo nekako medsebojno izključujeta, ko imamo vicndiair ministrske piredsednf.ke, ki so hiti svoj čas tudi zid-airji. Zakaj bi se upirali misli, da bi 'pa. kralj« lahko ebnaitno postali . ma:lova,rji?Da bi bila buiržoaizija iz fizftologči&n-ih uzroknv nesposobna za fizično delo, to 93 le sentimentalni predsodki. Prebod ni težaven, mišice se v kratkem času razvijejo -in privadijo. Na fronitu sma videli, kako je v gotovih tre-notkih -kako paitirLctjično navše iz buržoaznih vrst s patriefučn-o vnemo rilo okope in gndzlo repo. Teiga miatariclneg-a dejstva iz v-ojne traigedlje (histeričen mate-riiali-zem!) m sme proleitairiait nikoli pozabiti
Mi so bomo, vsled refleksa sedanjih realnih razmer (histarfičen maitemalizem!) mnrda še borili s predsodki -o duševnem in ročnem delu, ampak za naš mlajši naraščaj jih toonamo do dcibma odstraniti Zato meramno ustvariti! predvsem novo, realno, delovno šolo, -v kateri bo prirediva materija (zdmljia, ruda, rastlinstvo, živalstvo iitd.) in -nje cidnošaji do pro izvajalnega dola in to delo sa-mo v svojem zgodovinskem im sedebnem razvoju, tvorilo csmvmo podlago učnega načrta. Le na tej materie-lni podlagi člciveškaga žMjenskeiga procesa, lahko ra-zm-oitriva-mo tudi druga, -postranska vprašanja, umetniškega, fikizcrfilčnegiai, etičnega, mo-railnisga tod, enaičiaj«, (histaričem materializem!). Delovna šola bo že v svojem začetku ebemetm tudi produktivna; .šefla; žito j-o lahko naizt-cignemo daleč čez dobo sedanje ljudske 'šele. Bodoča komunistična produkcija more sloneti le na o-gromnih milijonih, tudi duševno razvitih, materielnih delavcev in mo morda !e na- domielijaivi magdčnesti nekaterih teli-ntkciv, kakor micre biti proletarska kultura le delo in plod ogromnih milijonov proizvajajočih delavcev.
Tudii zadevno špecifikaiciije, oziroma obratno delovne gibčnosti v materkln-rn dolu nabajiahaia v »Kapitalu« vmžen mo-roent. M-a,rx nas opozarja na cjdnošaje industriclnega in kmečkega dela, kar ga naivadjno »ma;rxističnii teoretiki« vsled intelektualne aairepljen-asti niti ne opažajo. Marx ugotavlja,, da ftn/a le oni go-spddarski ned trdno padlagiov, ki slon!i na tesal vaaijeimnosti zemlijiškega in indu-str-ielnegia dela; on nas dpoza.rjia na staro kcmaine, na fevdalni siistieam, ki je luko dolgo in krepko d.ržal le vsled tesne zdru-žonesti obrtnega	(Industrie,lnega)	in
kmečkega deta. Ra-pitolizcm pa je to vez razrušil. Iniiusfri-jia i-n peljedialstivo si stojita v "velikem, na spret j11 in ta položaj »uničuje prvotne Izvctre elehetmega bogastva.: zecri-je in dcflervca,«. Tu je vsled protislovnih odtncšaijefv (industrija v mest nih centrih — pcljtedetsitvo širom po de želi) izmeniavanio snovi in izdelkov med industrijo i-n poljedelstvom etežkoč-mm Trn razkroj zapleta tudi gospodarska pre-clbnait; kmet. je že sk-cro pozabil, kako tesno jie vezan daindiaines nia industrija in industrij-elraetmiu delavcu je poljedelstvo španska ras. In koliko tirpi današnje iiudu-strielno 'delavstvo vsled tega iriaz-kcla v zdravstvenem ozlm! Večno d310 v novah, pri strojih, v zfapritilh in zaprašenih prostorih, večni enostavni mehanični prijem brez svobodnega gibanja mišic uničujejo fizično zdravje industriel-nera. delavca. Nasprotno je delavec na zemlji v duševnem oziru popolnoma zapuščen in je najbolj izkoriščan, ker tožijo na njegovem delu še najbolj h »dolski, bitaptovski predsodki Vprašan,;,a socialne higrijnne nam ne rešijio zdravniški! recepti.; to vprašanje se reši le marxis-lično potom drtjstvene, periodične izmenjave dela v tvornici z delam na zemlji.
V	tej točki leži po Mairxu stališče o,t 10-ša.jev mdustrielnegia lin poljttlelsksga defa. Ta delovna gibčnost omogoči 'j vr-maničen razvoj delavca samega.
Bushi
(Dalje prihodnjič)
1) Da so to le iluzij© in da je tudi šport ljudskega iz v,ara, se lahko vsak prepriča n. pr. na fiaterskem sbentuj-u; rok> iTfirhS., peš- in konjske dirke L dr, so na dnevnem rodu, kalkoir pri »inteligenčni« bunžoaziji
NOV ZLOČIN OBJTJNE. — V Niovi Gradiški je ©vezni načelnik diz Bosanske Gradiške, Brdičevič, dne 3. L m. zvečer prišel v dom nogiradiškega Ilrvat.skega Sokola in ustrelil tam so nahajočoga so-kolca Nikola Walteirja. Srezk-i načelnik je predsednih ondotne Oj n ne. Ta zločin je vzbudil po vsem Ilnvafskem veliko o-gorfenlje in se splošno zalitevia razpust zločinsko organizacijo. Kakor izgleda m itnlijaniski fašisti debili v Jugoslaviji prav dobre učence. Znamenje, da se bliža Jugoslavija popolnem gjospoda nskem polomu.
GLAD V ČBNIGOBI. — Radi pomanjr kanje hrane je večji del črnogorskega prebivalstva v zelo resni nevarnosti. Posebno trpe planinski kraji. Umrljivost otrok je vsled tega namastila. Orna gor a gladuje kakor ni gladovala do sedaj še nikoli. Jugoslovansko časopisje pa- se peča z »grozotami« boljše,'viikov. Ako bi bila Čmagora v Rusiji, bi se g»vqrilo, da je gladu kriv kemunizem, Ker pa je v kapi la! i stični Jugoslaviji si misiijio rodoljubi, da je db tej priliki molk še najbolj priporočljin*
fašist,tsli iialalim aapieiii!
Resnično, fašistovski ainditoalirom ria-p.reduj©, si pridobiva vedno več simpatij s strani delavstva. To so pokazale vnovič volitve v interno kamisiiijio, v Turinski jeklarni »Fiat«, Boj je bil j-ako žirahen, čeprav so je znalo, da bodo delavci po ogromni večini glascivaM za listo Kovinarske zveze.
Tako so je fuldi resnično zgodilo. Od 528 glasujočih je dobila lista Kovinarske zveze 423 glalscv, medtem ko jih je fašia-tcvTska dobila k-cSmaij 75. Ostalo razliko so tvorile bele glasovnice.
In še en čin „ obnovitve “!
ZNIŽANJE NAGBADE ZA IZREDNO DELO FOŠTNOBRZOJAVNIH IN TELE-FONIČNIH NAMEŠČENCEV. — Uradni list ■cibjiatviljia drugo naredbo, n-a podlagi katere so bo znižata nagrada za izredno dela ipaštnchrzajaivnih dn teleteničnih narnieščetnceiv. To znižanje bo stopilo v veljavo'« dnem 1. julija t. 1. in bo pri-menjeno v -sledeči meri: za -osebje pnve in druge kaitegorije od L. 2.75 n,a, I,. 2.25 na uiro; za cisobje tretje kategorij,e cd L. 2.— na- L. 1.60 na uira
FRANCOSKI KOMUNISTI PRED SODIŠČEM. — Francoska vlada je i-zro-čfla komunističnega poslanca Cačh-iua in diru ge komunistične voditelje najvdšjemu sodnemu dvoru. Obdolženi so, kakor smo ž-e poročali, zarote proti varn-osti države in 'agitacije proti okupaciji Porubrj.a. Z -njimi pride pired sedni dvor tudi komunist Ilollein, ki je bil ned-arvnio aretiran v Parizu. Strah je namreč velika reč in komunisti vzbujajo povsod mnoigo strahu v meščanskih krogih.
ČEZ MILIJON MARKOV ZA ŽRTVE FAŠIZMA so nabrali berlinski ©mladinci v zadnjih tednih. Posamezne skupine so šle skozi delavske okraje. Mladeniči sp peli na dvoriščih -proletarske bojne pesmi, »medtem ko je dal nj-ih nabiral po stanovanjih.
Trojen uspeh je imela -ta nabiralna akcija: z nabrano svoto se bo podpiralo žrtve fašizma.; nadalje se je doseglo s tem krepitev bc-jnega duha ter se je pridobilo novo število pristašev.
VSEAMERIŠKI KONGRES, ki se je vršit več dni »v mestu Santjaigo de Chile, se je zaključil dne 4. t. m. Amerikanci so pokazali tudi na tem kongresu svojo duhovitost. Sprejeli so namreč resolucijo, ki zahteva, da se naj ne grade vojne ladje, ki presegajo 35.000 ten. In sedaj .so prepričani, da so naredili vojnam kcn-ec.
SOLUNSKA KONVENCIJA PODPISANA. — Grčija in Jugoslavija sta se dogovorili radi grabečih e cone ki jo dobi Jugoslavija v solunskem pristanišču. Ta konvencija je bila. 4. t. m. v Atenah podpisana, Iz tega sledi, da se Trst vedno bolj oddaljuje nalogi, ki jo je vršil pred vojno. Zato -pa imamo v T-nstu vedno 'kake izredne slavnosti, ki nadomeščajo delo. Le da je denarja in zaslužka vedno manj.
JUGOSLOVANSKI SODNIKI SE PUNTAJO in zahtevajo zvišanje plač. Dne 25. t. m. se bo vršila v Belgradu skupščina -kjeir bodo navzoči zastopniki sodnikov iz v.se Jugoslavije. Tam bo»do zahtevali, da se odobri čim prej zakon o sedni-k ih in da se izboljša njih gospodarski .položaj. Jugoslovanski sodnika imajo popolnoma prav zahtevati cd države, ki ji služijo, da jih plača pošteno, Potem bodo lažje kaznovali delavce, ki bodo zahtevali zase boljše plače in bodo lažje učili delavce, da .morajo biti v življenju zelo skromni.
Izkušnje ilegalnega delovanja v Rusiji
Izkušnje ruskega ilagalneiga delovanja so iavannodmo obilno in pcdučtjiive. Ako Ivcčeimo razumeti neuničljivo moč ruske Komunistične stranke, si moratmo skirhno ogleida.ti -vsako posamezno stran teh izkušenj, Sedajo (kio se morajo naše lomla-dinske komunistične zveze v mnogih deželah iskriti pod zemljo »pred preganjanjem reakcije, je meohhodno potrebno -cb-j.aviiti nekaj podia-tkoiv o »ruskih izkušnjah v illegailnem delovanju, da se jih uče poznati tudi naši zapadn-i sodrugL
Pogliavitmeijiši pogoji uspeha bclj-šovikov je bila možnost ostati vedno v teisini zvezi z delavskimi mrtcžicami. Boljšcviki so vedno debro .poznali razpoloženje množice in njem-o večinoma m-enliiajoče sa potrebe. To 'pa ne pomeni, dia so vedno vstrajno branili zahteve množica Dcigd-jalo se je, in 'to mnogokrat, da 'so bo-lj-š-ovikii nastopiti z vsem svojilm vpliiviomk, da so ta aili ena zahteva mnoižice izkjld-či. V zgodovinski iprimor se laihko sklicujemo na odločni boj hciljševikov preti udeležbi pri demonstraciji 9. februarja 1905. V mnogih slučajih so boljše-viki vzdrževali dela-vce (n. pir. pri stavkah), ko so, tpo -pretehtanju irazlmeirjia moči uvideli, dia je nastalo gibanj© vsled ptr-ovokacije in, da mara biti takoj .potlačeno. Prišlo je tudi do takih trenutkov, ko so desničarji niadkriljevit-li dn pofla-čcvali 'gibanje, ki so ga vodili bciljševiki, in je naistopilo pronvizorično ireiakciionair-no razpoloženje med dela-vstram.
To »reaikcionaimo 'razpolcžcnje je dobilo svoj izraz v razočaranju množice, t-o šti pravi, delavci so se za mal-o časa točili od bc-ljševikov. Toda stranka se ni točila od dciavskaga razreda, delovala je Sstotako vstrajno in neumorno med množico in pridobila zopet svoj pfejšnji vpliv nad proletarci. Vzrok tega gosiVKliova.nja komunističnih načel m,ed delovnimi množicami najdemo v tem, dia so boljševiki dali delavcem možnost, da se -sami prer pričajo o -pravičnosti politične smernice stranke. Pomagali so delavcem k temu, da sami preiščejo pravičnost bolj.5wiškega stališča v življensk-fch izkušnjah delavskih množic. Rusko gibanje je zahtevalo v predpogoj ilegalno dedovanje. Izvrstno organizirana policija je stavila mnogo 0-vir strankinemu delovanju. Toda stirafi-ka je umela obdržati ilegalno osnovo do Revolucije in fetočia»no uporabljati legalne oblike delovanja. Niso bile dovoljene; mk.a-ke strankine organizacije.; zato je morala preiti stranka na zarote. Boljše-viki so znali kaj dobro Izrabljevati S'tro-kovne zveze, delavske znivarovalnice, zadruge in ceilo ireakctonamo dumo v re-volucionamom smislu. Stranka jo voditeljica delavskega gibanji®, zato je podrejeno vse delovanje ostalih, posebno pa legalnih organizacij‘ ilegalni stranki. Prava zveza med togialnimii in ilegalnimi o-bUkami delovanja, učinkovito obnaimba deln.vskh interesov v legalnih organizacijah, -vstrajna propagando »neskrčenih rešitev vprašanja«, vse to je pridobilo stranki največjo raupanje delavskih množic. Stranka je ssa-fela zidati pod neposrednim nadzorstvom »strankinega, komiteja obratne celice.^ Naj»večja moč gi-bonja je tičala v ugodnosti delavcev za organizacijo po vellkii| obratih in tovarnah, kjer so bile koncentrirane tu največ j e množice proletarcev in kjeir 90 se vodeči in vplivnejši delavci najtežje razvijali. Veleindustrija ebuja najprej v delavskih množicah čut kolektivizma in je najbolj sposobna, pospešiti v tem ozračju izobrazbo rodeče plasti delavskega gibanja. Krožek je moral deitovaiti ilegalno Zato se je sestavljal iz najodločilnejših, stvari najbolj vdanih in zavednih delavcev, kateri so hoteli aktivno pri spe vata strankinemu delovanju. Pri izberi se je postopalo jako oprezno, skrbno in obzirno. Pretehtalo se je pri vsakem delavcu njegove osebne lastnosti, njegov vpltv na delavstvo v obratu dn tudi njega d? družinske razmere. Dogajalo se j§ napi; ref večkrat, da «0 se oženjeni delavci 'branili izvršiti cev ne nato® koaiitela.
V	obiraifne skupine >se jie mora.lo dzrvblati reviolucicna-me delavce, take, kateri so imeli najboljo zvezo in ki so bili najbolj popularni med delavstvom. To je bilo nekaj izmed najvažnejših predpogojev delovanja.
Propaganda .se (jo vršila v olmatib, ko so stali delavci, zaposleni z vsakdanjim delo-m, drug poteg drugega pri delavski klepi. Člani stranke so delavce, kii »so jih obdajali precenili, in ko si zbrali najboljšega, so ojsredotočili ves njihov vpliv na tega »novinca«. Ta-ke novunce se je podvrglo v tej zarotni dobi različnim preizkušnjam, včasih so morali prestati posebne iskušnje in samo potem, ko so vse uspešno 'prestali, so bili prepuščeni k aktivnemu delovanju stranke. Tako so bili sestavljeni obratni krožki, »in iz -teh so izhajali pozneje najbolj zavedni in -vstraj ni strankini delavci. Grozni sistem represalij je zagotavljal -stranki izdatno in sa-miciza:ta.jevialno članstvo. Samo pred provokatorja se je t-robato branati. Komite je razdelil strankine člane po naravi stran-krhetga, delovanjia in po, od komiteja izdanih navodilih, na različne iskupiine. Na ta način so bile ©sncivtane Skupine za tisk in razširjevanje objav, za pripravo in či-tanje ilegalne liiterature, ža nabavo ilegalnih prostorov (to poslednje so izvrševali vedimo nesumljivi ljudje), dalje bojne skupine, propagandne skupine itd. Jako važna mal-oga, v ruškem delavskem gibanju je bilo razširjevanje literature. Ta je pridobila stranki številne zveze, dosegla široke delavske množice in el;a'-čila vpliv stranke mod njimi. Lahko trdimo, da se je dobilo večinoma zveze ravno z organizacijo mazširjevanja literature. Vsalk strankini član se je Specializiral v evdjetm delovanju dn se pripravljal na to, da »preda dalje svoje delo novim članom stranke.
Cela množica strankinih članov jo bila združena ped strogo strankino disciplino, katera je zahtevala,, kot pogoj, gotove obveznosti za članstvo. Splošno je znano, da je bila disciplina posebna lastnost boljiševlške stranke. Oblike te discipline so so izpopolnjevale potd vplivom groznega pnegaujapjia donavskega gibanja potom ca.ristične vlade. Vsak nižji komite jo bil višjemu podrejen, celo delovanje krožkov, vadjeno po navodilih komiteja, visaika skupina strankinega članstva (v sindikatih, »zaid-mrgah, socialnih zava-roval-nicah itd.) podrejen® strankinemu kcmiteffiu, kateri je določevali njeno zadržanje. Cola organizacija je Mia takore-koč vojtaški sestavljena. Ohraniti pri tem ilegalnost je bito med najvažnejšimi po-gbji dclovn-nljia.. Moralo se Je, na primer, razšiirjevati ilegalno literaturo. Prišli 90 trenutki v gibanju (v stavkah, demonstracijah), ko se je organizimal-o to brez vsakega posebnega truda. Komite je moral aparat za razširjevanje literatura stalno kontrolirati.	>».
Komite je dal n. pr. nalogo, razširi tl v gotovem okraju ponoči poziv. To se je izvršita, izvršitev je bila kontroli rano, in pcslednjikrat je funkcioniral a.parat še natenčneije. Taka so se komiitejii potoim I-legalnosti izpapoilnili. Ilegalnoist je dbJo-čevala skero vos značaj organizacije. Moralo se je izogibati širokih demokratičnih oblik detovapja, volitev Itd.
Obratni krožki tudi niso dosegli velikega števila članov. Jako skrčen je hil krog onih, kateri so bili posvečeni skrivnostim. Moralo se -jo u peljati, kakor smo že zgoraj omenili, sistem navodil, katera so bila dana od komitejev vsem stram-kiniim skupinam. Sestanki niso bili redni in periodični, ker se je loko izogibalo propada. Ilegalni prostori -so biM, 7. ozirom na njih zanesljivost, večkrat kontrolirani.
Strankini delavci 90 morali določiti svoje nademestnike za sluča)),, da pridejo (iztrgani iz gibanja, in upeljati poslednje v delovanje. > Ako 'je bilo mogoče, se je del strankinih. delavcev, v prid nadomestila;, vrstil v izvirševanju poslov, In ko ao bili vodje »odrezani«, ae delovanje ni vstavilo.
Delovanje jc dmeto m»ogoče nekaj časa manj izkušene voditelje, »toda praksa jih je kmalu izučila, tako, da so postali v kratkem prava »rdeča plast.. To so -nekatera splošna načela ilegalnega ,ruskega delovanja bblljiševizma. V stran,k-i smo morali voditi težak boj za obrano stranke preiti likvidator:eni smernici. Likvidatorji so zahtevali opustitev ilegahie organizacije, to se pravi, razpustiti s-tranko in prenesti delovanje na legalne organizacije, ki so bile dovoljene po ruskih zakonih. Likvidatorji so očitali -boljše-vikom nfjlh domnevani bonapartizem, pomanjkanje demokracije, strogi centralizem, neizprosno disciplino in označili rusko ilegalno delovanje »votlo, podzemsko delovanje«. Boijiš-eviki n.is-o bili nikdar fanatični za -podzemskega gibanja, boljše-vi-k-i so se »vedno »varovali, da se ne ilzpre-menijo v sekto. Ohranjujoč v svojem taboru -večino bolj naprednih delavskih plasti, so boljšoviki strem,Hi, po organizacijskih načelih stranke, vedno ®a tem, d;a postaivijo neirazdružljive vezi z mno-žšriami Namesto likvidacije podzemske-ga delov,anj-a, so bolljišetviki znali prav avezati legalne in ilegalne oblike stran-ktae-g-a detovanj-a.. Talko je zamaglo »votlo pc-dzemskn delovanje«, .ruiskih -bciljševi-■kov doseči svetle dneve pro-lefarske svobode.	Petrovski
Nekaj o verzih
(Sodrugu Ante Kratki-ju, — velja pa tudi za vse tiste, ki sodelujejo v rubriki »Proletarska umetnost)
(Dalje)
Rime so tedaj moške, 'če se ujem® po en zlog, ženske, če »se ujemata diva zadnja zlog® in tekoče, če se ujemajo »trije adi več zlogov. Ako se črke nag.lašenega samoglasnika do konca besede natančno ujemajo, so rime čiste: vihar — udar, svečo — srečo, čutimo — slutimo. Tudi rime: pot — povsod, klais — čas, in slične so čistei Nečiste rime so .takrat, kadar se stikajo ozki samoglasniki a širokimi ali narobe.
TTrimter:
gest
most
leto
teto
Take rime niso dobre.
Kako se pa- verzi rimajo?
Na razne načine n. pr.:
Solne e, soln.ee na višini — moja ljubica, v daljini; sollnce, daj oči mi zlate, da jo uzrem čez hrib in trate!
dj“i) zaporedni rimi J
zlate )
trate )	”
Pesnik, ki je zelo -pazil na .rime in pri katerem se je mogoče mnogo naučiti, je Sirnem Gregorčič, »gorniški slavček.« Naj navedemo nekaj njegovih verzov (stihov) v kitici iz »Zaostalega ptiča«;
Zapuščen,, bolan zdaj na produ stojim., peiru-tco pobešam krvavo, za družbo predrago, sirota, strmim,
v daljavo čez morsko planjavo.
R'ime tedaj prestopajo:
b
b
stojim ) a krvavo \ strmim / a
b
b
planjavo
Take rime so prestopne.
V	naisledm-jii kitici se rime spet drugače vrstijo:
Le spalna.j sladko, ti »srček moj!
Pod tvojim oknom grem vsak večer in v moji »duši sladak je mir, dokler je Bog oiec stražnik tvoj. moj — -tvoj oklepata notranji rimi večer — je mir, da dobimo sliko:
b
b
oklepajoči rimi
Iver j« vsak stih težko rimati, najdemo pogosto fle delom® rimane verze, na pr.:
Po strani klobuk, pokonci glavo, krepko udarjaj db tlak — tak bedi poet, — a rože bolne naj vrag si zatakne za trak!
Rimo -imamo torej le v drugem in četrtem venzu, prvi in tretji pa nista rtaaai-na. Take rime imenujemo pretrgane.
V	kitkah z več stihi imialmo še zapletene rime. En primer po Antonu Aškercu, krepkem, zd!na»vem pesniku balad in romanc! »Brodnik« začne tako le:
Med skalami Sava šumi,	a
valove mogočne vali,	a
v naročje ijii-h Dunavi tira,	c
Čoln ziblje oib bregu se tam,	h
a v mjetm sedi ribič mi sam,	b
na veslo se truden opira,	c
Stihi -so lahko merjeni po 'stopicah' ali pa tudii brez mere in celo brez rim. Takim stihom pravimo, da so prosti. Primor enega najn-ovejših. Toneta	Se-
liškarja:
Glej — ali vidiš? —
v pomladanski luči
bukve z bukvami na zelenem hribu,
roic z rožami na cvetočem vrtu,
lastovice,
metuljčke-----------
Poglej vse življenje — in nad njim kakor mavrica razpeto ljubezen!
____________(Dalje)
NajstarejSI* človek na svetu
Listi poročajo, da živi v Mandžuriji 163 leto mož. Vlada -mu je priznala letno pokojnino. Mnogo starih ljudi je »bilo pred roj no tudi v R-usiji. Ko »o namreč praznovali stoletnico ruske zmage nad Napoleonom, so -bili štirje rojaki navzoči, ki eo se udeležili v mladosti vojske proti Napoleonu. Povprečno so ti možakarji dočakali 130 let,	*
Sodrugll Pridobivajte «D a 1 u» aovih litateP"- novih naročnikovi
Očitno priznanje
komu služita armada in mornarica
Cleveland. — (Sev. Amerika) — (Fed. Press.) — Velika mornarica in bojna mornarica sta »kvalifikaciji za kupčevanje z ostalim svetoma. Brez armade in mornarice »niso američani vami nikjer v tujini.« Tako je dejal major-general R. L. Bullaird »pred lokalno trgovsko zbornico.
Trgovina v vseh časih zgodovine je zahtevala oboroženo silo proti tatvini in ropua, »je rekel Bullaird. »Oborožen vojak v armadi in mornarici je garancija za trgovce, da. njihovo blago ne bo ukradeno. Ako gremo na tuje z našo trgovino, mommo imeti armado in mornarico; če pa. nočemo imeti vojaštva in bojnih ladij, ostanimo doma.«
Še nikdar prej ni general v ameriški armadi pciveda-l tako očitno v javnosti, d® armada in mornarica služita imperialističnim načrtom ameriških velekapitalistov.
:S
Gen. R. L. Bullard se izraža kot pristni »gentlcman«. On ne govori z robatim jezikom: »kvalifikacije m ropanje v drugih deželah«; »brez armade niso amerikanski kapitalistični roparji varni pred drugimi, ravnotako požrešnimi roparji«; nako hočemo iti grabiti na tuje, moramo imeti armado in mornarico«, — ampak se izraža s finimi termini.
F,a nič ne de, razumemo ga vseeno!
Bacil inilnence je odkrit
Dr. Simon Flexineir, ravnatelj Rockefellerjevega zavoda 'zdravilskih razisikavanj, je naznani pred nekaij dnevi, da sta dr. Peter K. 01i-tsky in dr. Friderik L. Ga-tes odkrila in izolirala bacil, ki povzroča špansko influenco.
Odkritje je -prišlo v momentu, ko prihajajo od vseh strani: Amerike poročila, da se ta bolezen zopet 'povirača. Bakterio-logi so zdaj na dedu, da »iznajdejo serum, s katerim bo mogoče omejiti in preprečiti influenco. Zdiaj, ko ije znan bacil -te morilke, bo lahko najti srediStvo za njeno pokončanje.
sšpainsk® influenca 'je v zadnjih petih letih umorila več ko 25 milijonov ljudi, torej brez malega toliko kakor zadnja evropska vojna. Znanstveniki so bili nekaj časa »iz sebe vsled naglega in silnega navala te kuge, 'toda počivali niso niti tre^ n-otek. Znali 90, da -mara biti bacil, ki raznaša niflueinco, kakotr raznašajo bacili vse druge hdlezn-i; dalje so znali, da mora biti bacil te bolezni silno majhen, ker ga niso mogli »dolgo časa izolirati.
Končno se je posrečilo najti sovražnika. Dr. 01itsky poroča, da je bacil influence tako majčken, da ga, -je treba itisočikra»t po .večali, piredno se vidi pod »roik-rostkopom, (drobnogledom). Bacil je podoben navitemu vretenu; poostren na obeh koncih in debel v sredi.
»Človek težko verjame, dia mora ta d-robSkan-a stvarca ubiti orj-aka-človeka in venda.r je tako«, pnaivi dir. Oblitsky v svoj-em poročilu. »Bacil je -silno izDTrcen in mehkužen. Mnogi bolezenski bacili se mniože v nutrltivni zmesi, toda bacil influence je 'tak-oj -poginil. Stvairca je tako opolzka i-n majhna,, da se mam je večkrat izgubila 'in 'bilo je iprecej truda in težav, predmo smo jo zopet izolirali. Končno smo ohranili bacila v preparacijii iz govejih ledvic. Pri eksperimentiranju na podganah, morskih prašičih, psih, opicah in drugih živali, se jo pokazalo, da se bacil influence najbolje počuti v z-aljcih. Zajec je postal žrtev, ki (ima zavarovati človeštvo -proti bodočim izbruhom te epidemije. Ko smo zajcu dali množico teh bacilov, je takoj dobil rdeče oči in veliko vročico, ki je znamenje influence 'pri ljudeh. Nato srno izdelali seirum iz krvi okuženih zajcev in ga vbrizgnili zdravim zajcem. Ivmailu se je pokazal uspeh. Zajci, katerim smo vcepili serum, se niso »okužili od bolnih zajcev. Kdaj bo mogoče narediti -serum za ljudi, še ne vemo. Serum se bo dobil, toda vporablja.ti ga bo -treba, predno se človek nalezi bolezni, kajti bacil deluje nenavadno hitro in ko enkrat napade človeka, ne bo serum več pomagal. Našli smo, da ba^l operira v krvi in reducira krvna bela telesca.«
Novemu bacilu so dali ime »baeillus pneumonsites.«
Delavski tisk mora med mase!
Zadnje čase se dogajajo slučaji, da nam pošta vrne kak zavoj listov, poslanih na naše poverjenike, s pripombo: »Se ne sprejme. Nazaj«.
V	nekaterih slučajih je jasno, _ da se gre tu za sabotažo našega lista, s strani nam sovražnih elementov.
Naši somišljeniki^ in sploh tisti ki prejemajo list, naj nam sporoči* jo ako ne dobč kalce številke. Tudi naj nam sporočijo takoj, ako bi vsled kake spremembe, n. pr. preše* litve ali drugega, ne mogli več sprejemati zavojev. Le na taka sporoči* la se bomo ozirali.
Nadalje jim povemo še to, da naj se ne dajo uplivati od nikakih gro* žen j s strani valpetnikov. Naša pa* rola mora biti: »Delavski tisk mora med mase!« V to naj se napnejo vse sile, naj se uporabi vsako meto* do ki pripomore k spopolnitvi naše organizacije.
Za širjenje Hsta naj se pritegne a* gilne, mladeniške elemente.
Ako sovražnik nadleguje, je tre* ba postaviti nasproti njemu zvi< jačo. Tako bo naše delovanje uspešno in ne s cmerikavira prito* ževanjemt
Brez kraljeve glave
Juan Ncčajev. — PirojaH smo *roj za-zanimivi sestavek in ga bomo o priliki priobčili. Pošlji nam še kaj če tarmš in popiši nam na kra/tko »roje študij«, d« se pofaližo poznamo.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Ambrogio Belloni Tiskarna: ,,11 Lavoratore".