Marjan Moškrič
Bil je izredno priljubljen med delavci
Kardelja poznam že dolgo, še iz mojih otroških let. V letih pred drugo svetovno vojno je bil večkrat pri nas doma na razgovo-rih s komunisti naših krajev. Ne bi mogel, da ne bi omenil, da je 1938. leta ilegalno živel v naši vasi nekaj mesecev. To je v Zadvoru pri Gabrijelu in Gašperšiču. Tedaj seveda nisem vedel, kdo je, razen da je pomemben revolucionar in delavski voditelj, ki ga preganja policija in se mora zato skri-vati. Vse to ga je v mojih očeh naredilo še večjega in sem v njem videl lik pravega komunista. Iz večkratnih srečanj po vojni mi je v spominu ostalo posebej dvoje sre-čanj: in sicer aprila 1975, ko se je udeležil proslave našega občinskega praznika. Po proslavi se je za več ur zadržal v razgovoru s starimi predvojnimi revolucionarji in komu-nisti. Vseh se je še spominjal. Dobro razpo-ložen je pripovedoval o številnih dogodkih in podrobnostih revolucionarnega dela v naši občini, kjer je veliko deloval in je bil med delavci zelo priljubljen. Tedaj je med dru-gim poudaril tudi, da se je med prebivalci tega vzhodnega dela Ljubljane izredno do-bro počutil in se ni nikoli bal izdajstva, ker
ga med njimi ni bilo. Drugo tako srečanje je bilo leto kasneje, maja 1976, ko je obiskal Saturnus. Na obisku smo mu izročili skulp-turno plaketo občine. V živahnem, neveza-nem razgovoru o iiveljavljanju delegatskega sistema ter težavah in slabostih, ki se še pojavljajo pri doslednem uveljavljanju pra-vice slehernega delavca, je Kardelj v svojih odgovorih in komentarjih pokazal, da izre-dno dobro pozna razmere in stanje v združe-nem delu ter nakazal preproste, logične in razumljive rešitve številnih vprašanj. Iz nje-govih izvajanj nam je bilo vsem vse ra-zumljivo in jasno, tako da smo ob slovesu vsi želeli, da bi se še večkrat srečali in se tako sproščeno pogovorili o vseh težavah ter na-nje tudi dobili odgovore. Kot sem že omepil, je bil tovariš Kardelj že pred vojno izredno priljubljen med moščanskimi delavci, in to prav tako velja za vsa povojna leta, saj smo ga vsi imeli za našega največjega in prvega občana. Vsa leta sem ga izredno spoštoval, v njem sem videl utelešenje vseh lastnosti, ki jih mora imeti revolucionar, ki mu je osnov-ni smisel življenja to, da se bori za boljši jutri zatiranih ljudi in potiska voz zgodovine naprej...
Kakor je potemtakem kvalificirana družbena kritika pogoj za napredek naše socialistične družbe, tako je nepretrgano kritično razčiščevanje vprašanja, kakšna je družbena vloga in konkretni učinek take ali drugačne kritike, pogoj za razvoj kvalitetne in resnično znanstvene družbene kritike.
»Beleike o n.ši druibeni kriliki«
Prav iz tega vztrajnega boja za neodvisnost, za miroljubno in aktivno koeksistenco med narodi nasploh, kot tudi za novi svetovni sistem ekonomskih in političnih odnosov med narodi, je nastala politika neuvrščenosti, in to ne samo kot orožje boja za nacionalno neodvisnost, temveč tudi kot nova tendenca v procesu integriranja človeštva na temeljih nacionalne enakopravnosti in demokratičnega zedinjevahja narodov, ne pa po poti ustvarjanja hegemonističnih sistemov in delitve njihovega »vpliva« v svetu a3i po poti delitve sveta na bloke.
»Zgodovinfike korenine neuvrieenoeti«
Tisto, kar mora imeti sleherna znanstvena družbena kritika vselej in predvsem pred očmi, je dejstvo, da družba ni kratko malo vsota subjektivnih volj njenih članov, marveč materialni odnos, odnos družbenih sil, v katerem je človek v največji meri odvisen od razvojne stopnje proizvajalnih sil, se pravi od rezultatov, ki jih je dosegel v podrejanju prirodnih sil svojim potrebam. V takem odnosu ljudje ne delajo samo tistega, kar žele, marveč tudi in celo predvsem tisto, kar morejo.
»Beleike o naši druibeni krjliki'
Potemtakem ni razlogov za skepticizem glede realnosti socialistične orientacije mnogih neuvrščenih dežel. Točno je, da so ti procesi nestabilni in izpostavljeni mnogim nihanjem in da obstaja možnost družbenih in političnih kriz pod vplivom notranjih in zunanjih reakcionarnih sil. Kakšen bo rezultat teh kriz v posameznih deželah, je predvsem odvisno od notranjega razmerja moči družbenih sil.od moči in subjektivne sposobnosti progresivnih družbenih sil, predvsem pa mladega delavskega razreda, kot tudi od vpliva svetovnih političnih faktorjev, vključno vpliv gibanja neuvrščenih dežel. V vsakem primeru Iahko realno domnevamo, da bo ta proces potekal z nihanji in krizami in ne v premočrtnem razvoju.
»Zaodovimkc korenine neuvriienosli«
Bilo bi, seveda, več kot nerealno trditi, da potek in rezultati druge svetovne vojne ne vsebujejp zelo močnega in včasih celo dominantnega vpliva sil, ki so vsiljevale rešitve s pozicij ohranjeva-nja imperialističnih odnosov, neokolonializma in drugih oblik dominacije nad narodi, kar je rezultat razmerja moči družbenih sil, ki so bile aktivni dejavnik v tej vojni. Toda velike pozitivne spremembe, ki so se zgodile med vojno in po njej v mednarodnih odnosih in na mnogih področjih družbenega življenja, so takšnega značaja, da lahko z vso pravico rečemo, da je človeštvo stopilo v novo obdobje svoje zgodovine.
»Z^odovinake korenine neuvrščenoeti