LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. v. 9 (No. 9). v Chicago, Neptemt>er, lOOO Leto L (Vol. 1.) fVI Miin ill tn° kazal'a' sv°j° Uubezen do zatelabani vsi ljudje, ki vidijo v pi- njih vozovi in lokomotive, ki drdra- yU UIILU 111 Ulllvv« draguljev, zlatnine in srebrnine. Z san h vojaških cunjah še nekako od- jo po železniških tirih, zatorej tudi --eno* besedo: kradla je kakor sraka likovanje, pač'se pa zanimamo za ne bodo izdali centa za varnostne — V pobožnem mestu Angsbur- Vzela Je vse s sab°, kar se Je sv€* Vilčka samega. Želimo mu, da bi naprave, dokler se jih ne bo zakoniku v Nemčiji, so prodajali navi- titl0 in če Je imel° kaJ vrednosti, srečno prišel v Ameriko, kakor tu- tim potom prisililo v to. hanci listke, na katerih je bila ti- Ali ker so nJ° pr^nali za blazno, d: odpotoval iz nje. — V državi, v kateri so izpodko-skiwhj molitev z naslednj:mi oipaz- ker ie kradla, so pa njenemu slugi In zakaj? pali glavne stebre absolutizma, se b|mi, \ Glaserju prisodili devet mesecev Ker smo radovedni kakšne neum m? bode nikdar več vgnjezdil abso-•4Kdcr to molitev vsaki dan moli, ieče« Je "visokorodno" knegi- nosti in oslarije bode klatil, ko se lutizem. Državni zbor se lahko raz-ali sliši da jo drugi molijo, ali pri nJ° kot tatico objavil sodišču. bo nasrkal dobre in težke kalifor- pusti, nikakor pa ne ^revolucija, sebi nosi ali vsaki dan posveti pet 1>a naJ kcI° reče> da n so sod> nijske kapljice. Naj se dozdeva včasih, da v Rusiji ■ mnašev in češčenih Marij trplje- niki v Nemčiji nepristranski. To bo zopet gradiva z>a časnikar- zmaguje reakcija, vendar bode pa niu e Jezusa Krista, ne bo nagle B«ojavni uradniki — brzo- je in sicer za nekaj mesecev. končno vlada ^poginila v svojem imrti umrl, ne bo v nobeni vodi u* javne£a časn karskega mednarod- — Anton Comstock, ki je zgrešil lastnem močvirju in blatu, tonil v nobenem ognju zgorel, v ne£a ura(la> res uljudni ljudje svoj poklic kot čistilec poduličnih Ruska revolucija, ni kakšna ma-nobeni bitki padel in tudi noben se £re za kapitalistične in mo- kanalov in stranišč, je zopet dovršil lomeščanskj revolta. V ruski re-strut) mu ne bo škodoval." V tem dnevne postopače. "Gospa Me- slavno delo. Dal je aretirati knjigo- voluciji nastooata roko v roki mest-rSusc nadaljuje z opazkami kise >er» sowoga ameriškega poslanca, vodjo dijaške umetniške zveze v ni proletariat in pa sestradani na končujejo z naslednjo bedasto- K 'z Pet^rsburga odpotovala v Pa- New Yorku, ker je zvez« — oh kmet. Zgodovina govori jasno, da čo- "Proti hiši v kateri je ta moli- riz- "Nerojeni nemški princ bo groza — imela v svoji zbirki nekaj je francoski kralj Ljudevit XVI tev. sta grom in strela brezmočna. botrov." ' golih podob. . goljufal samega sebe, ker je za-Kdor to molitev vsafci dan moli, Take osW se takoj brzojavnim Ali se morda ta človek sramuje upal v vojaško zvestobo in da je ali si si da io drttei molijo, temu l)0t0m svojega žalostnega posla? Ne! Ali slednje izdihnil na morišču. mode boe tri dni pred smrtjo na- ^ se drugače pa je, če se gre za se morda takozvana boljša družba Tudi ruski vojaki so pričeli od-zrani! kedai mu ie umreti " delavce. Ako y pristanu v Trstu srmuje tega človeka, ki v vsaki u- prto kazati, da gre tudi pri njih ta-K^fo bedastoče niso napisali blaz- stavkaj° pristan:ščni delavci, kate metniški podobi voha nemoral- kozvana disciplina rakom žvižgat neži, ampak navihanci, ki proda"- ril> ie nekaj tisoče v, ali če se je v nost?Tudi ne! ............in žabam pet. In svet bode kmalu j • iju naj nam naznanijo njih radi teya jim narašča dolg pri p<». jami podobna. ' 20 ljudi. In sicer ,e med tem. 1126 želje najjkasneje do 1. oktobra, da jetniškt družbi. Ako hočejo porav- Vsled tega mi svetujemo nasled- mrtvih. vemo koi„ko izt,sov nam jih je na- nati svoj dolg jim ne kaže druzega nje. Ustanovi naj se slovensko na- Ako v bitki pade toliko juai, te- rooiti. Koledarje bomo naročili v kakor pobegniti Da se pa delavci rodna delniška družba, ki ima na- daj vse h.navsko kapitalistično ca- Ljubljani pri -Rdečem praporu" ne posluifjo takega sredstva za po- men producirati pristno lurško vo- sop.sje tarna m tožijo groznem in jih razpos,aIi na vse tiste> ki so ravnanje dolgov za to skrbe oboVo- do kar na Slovenskem. Delnice se klanju. Ah .sto ca op.s.e pa po^ se javih ^ 25c. poStniT1c prosto, ženi čuva i i tx>dirtniške družbe bodo lahko prodale, ker ž dovsk. polnoma mola o žrtvah, katere j* Ker se ^ako leto prio€ti( da j^. AmeriškaVostska do sedaj še bankirji dobro vedo,, da se tako zahtevala hitrostna blaznost na ze- ledarjev primanjkuje, ako se odla-ni posegla vmes. da bi podučih podjetje najbolj obnese in da se ni- 1e*n:cah, ša z naročbo, smo sklendi, da se za sužnodržce v Floridi da je sužnost kdar ne zruši, ako ima svojo za- Železniški magnatje^. kojim so te .že naprej preskrbimo in zato v ameriški republiki odpravljena, slombo v ljudski neumnosti. človeška življenja me, se pa izgo- nam je treba vedeti približno stevi-Ptf čemu> Sai so večinoma delavci. — Nemški idiot. Viljem edini varjajo, da je vsled,gostega in hi l0 naročnikov. Vse tozadevne napa še tuici W eredo zvitim posre- namerava priti v Amer ko. Tako se tre^a.prometa nemogoče ubraniti ročbe sprejema sodr. A. Prešeren, dovalcem delo na limanice. Za je baje izrazil g. Ridderju. lastniku žrtev. 678 W. .7. Str., Chicago, take ljudi se pa ameriška kapitoli« "New Yorker Staatsze.tung Ali t. gospodje pozabijo pr, svo- -^ stična vlada ne br-M Ha, kako se dvigaio sedaj cla- .jih izgovorih, da je moderna tehni- . Listu v podporo: KTslik® kaže odorto da ie ve- nom nemšk h vojaških društev njih ka izumila nebroj sredstev, s kate- So. Chicago: Frank Klobučar lika laž če kdo trdi da so v ame- hrabra prsa. Sedaj bodo zopet lah- rim: se da preprečiti nesreče na ze- $,.5o; Glencoe, O.: M. N. S. klub r*ki republiki glede'pravic vsi lju- ko v "parade, maršu" korakali pred leznicah. Toda ta sredstva stanejo $2; Chicago: soc. klub. assesment die enaki svojim "svitlim" cesarjem. • denar. $5.50. L V im^crirtin Wredt Ali mi se ne zanimivamo toliko Železniški magnatje v Ameriki Mrs. Čili. Ječmenjak: za dobro spoznali*^a blazno. ker je preveč za "parade-marš", v katerega so So pa isto tako brez duše, kako. žganje 5oc. Skupaj $9.50. RADI ON A. Nastavak. Tc kad se tičala ta užasna buka 1 gazda mi ode u podnevni sat, 0 tad ttV' se glava i opeta vedri 1 srce se steze, — moj budi se jad; 1 pregorke suze i prevruče seize Sve kapljiu na bijedan zalogaj tad, Sve gusi me, jest več ne mogu, ne mogu! O, pregorka nuždad... O užasan rad !. i. U podne se tvor niča meni sve čini, Ko krvavo polje, gdje počiva boj: Svud okolo vid m, gdje leže mr- tvaci«, Do neba im viče krvavi- znoj ... Tek časak — i zvonoie zovnut na bitku Mrtvaci se bude tr bitkui če poč', 1 bore se čete za« druge za druge I bore se, ginu i tonu u noč. — Na bojište gledam sa gorkijem gnjevom, Sa strahom i mržnjom uz užasan vaj, A sat me — sad shvacam za pravo — sve budi "Več dosta je kmetstva, nek bud* mu kraj!' On budi mi čustva i podbada misli l kajzuje brzo da prolaei dob: .O, kukavan stvor sam, sve dotle dok šut m I prop'o sve dotle, dok ostanem rob... Moj čovjek se budi, što dosad je spav'o, A budtič u meni kmet če sad leč — O, sada j« kucnula odlučna« ura-Nek* konac je jadu, nek' konac je več!... Tek časak — tad zviždanje — gaz- da — ga»14ma Ja ne znam, gdje stojim, gdje razum je moj. Sve bori se, buči, moj "ja" se več gubi, Nit znam sto, nit' osječam, ta samo sam stroj! ZAHTIJEVAJU SE NA SLO-BODU. U jednoj pučkoj skupštini, koja pre kratko u Pksburgu za Moyer, Haywood i Petibone održana bese i slijedeča rezolucija jednoglasmo prim.ta i u pismu poslata na sudca Smfea: Pitsburg, 5. aug. 1906. Gospodin Frank J. Smith, kotarski sudac, Caldwell, Idaho. Stovani gospodine! U razbojnicki uza u državi Idaho muče trpe tri čovjeka: Charles Moyer, Wiliam Haywood i Georg Petibone. Ta tri čovjeka optužena su radi umorstva jedne život in je u slici čovjeka, imenom gover. Steiberjg-a. Ta životinja u čovječo; spodobi bese od druge osobe ili osoba ubita, čije ime je nama nepoznato, taj razbojničkoj kapitalističkoj klasi ali koja je cio svijdt sa biedom i čl oči nam okužila bez dvojbe poznata. Moyer, Haywood v Petibone ne-beše na mjestu ubojstva pnisutni, takodjer nebijaše u državi Idaho, kad ubojstvo bese počinito. Oni bijahu kod kuče, u krugu svoje obitelji. Orti žiljase u miru sa sinovi od muževa, koji za te ode-bljane nemani (kapitaliste) u Sj. drž. Am. Pi ram de od bogatstva uredi še. Alii it a tri čovjeka bese u borbi prot v kapitalističnih sistema. A to je najvdce i najernije razboj-stvo novorodjenojg stoJječa. Neka bude na stvari što dodje, vi znate, da- radničtvo ovefdržave i radničtvo cjelqg svijeta sa našom bračomi Mayer, Haywood i Pet -bone o3tat če il če past. Mi zahti-vamo pravedan proces za te ljudi i u iavnom sud/štu, i mi čemo dobit, da če onli pravedno sudjeni bit. VT, gosp. sudče, ste sud odklonio, da glavni sud te države preko zakonski pitanja radi uclalenja- iz države Colorado u Idaho svoju ne zrekne. A niste zaponko imali pravo iz Colorado u' Idao-ih dovesti. Mi zahtijevamo, da te ljudi pust te na slobodii za odredjenu sumu gradjanstva, ili da je odmah dalje procesirate. v Mi ne čemo dalje petitionizirati naše peticije se iignosiraju. Rat je neizbjež v, i neka dodje, i opetuje-mo gospode: daj da dodje jedan glas na noge, k oružju je sve sta nam ostaje, danas su u svakom večem industrij a*l nom mjestu javne pučke skupštine održate od mili-juna i milijuna radnički glava raznih struka. Mi smo zakonski grad j an i Sjed. Drž. i molimo — ne -t- mrl zahtijevamo jednostavnu pravdu od Ame-rikanskog cara. Mi nezahtijevamo niš vkše, mi smo sa niš malenkosti zadovoljni. Sudče Smidu! To nestanje ste Vi Vaše voljno učinili. Vaše če ime bit ili kao jednog čovjeka, ili jako voljan element kapitalizma nazvat, kad če se stvari čovječan-stva pisat. Vi 'mate tu moč. ta tri Čovjeka ili izpod' gradjanstva na slobodit pufiit, ili odmah dalje procesirat. Nezaboravite. Mi Vas na-činimo, što ste, i mi možema Vaše karriere opet urorštit. Oči proletar-skog svijeta su na Vas uprte. MF zahtijevamo, da Vi M., H. i P. ilii izpod gradjanstva na slofoo-du pustite ili odma započ mate radi tivžbe umorstva procesirate, gleda j te, da Vaša suztezljivost izpiMV. ili nasledstvo Vašoj sulzstezlivosti, našim zaliti jeviima udovolji, \Y: do-djemo preko Vaše i glava cijele kapitalstičke klase. ča, svježina, eneržija njegova dtrtia čine svaku njegov u i naj manj u brošur icu ne scrpivlm vrelom one najviše forme podučavanja, 1 koja ne predaje gotovo izradjeoo, nego potice na viastito razmišljanje i uzrab Ijivanje načete rm sli. Godine 1894. napisao je Engels, da če ruska revolucija radničkcmi pokretu zapa-da dati nove por ve, nove snage i povoljnije, uslove borbe i time po-bjedu moder noga, industrij alnoga proletarijata uskrj«rti. Danas stojimo na pragu-toga preobrata. Kako se devetnajsto stoljetce uvelo . na franceskom revo1ucijom, tako se dvadeseto predstavlja sa ruskom rev olive i j Ort). Nastupa novo stolje-če revolucije, revolucije čiji nosioc nije gradjanstvo več proletariat. Put ove revohic je rasvjetlili " su nam Karla* Marx i Fridrih Engels. Ostavština EngeUova je strategija i takt ka revolucionarnaga pokreta. Xezaboravna je njegova uspomena, neumrlo njegovo djelo, koje rad-ncki pokret veliča svojim svaki-danjim -i neprestanim napredovanjem. PRI POSLANO* NOVA RUSIJA. 11 -godi in j i ca Engclscnr smrti. Dne 6. o. mi. navršilo se n go-d na«, što je Fridrih Engels, koji je boj ovnom proletarijatu cijeloga sv.jeta bio vodjom i savjetnikom. zaklopio svoje oči na posljednji po-činak. 11 je godina minulo, nu mi j oš nismo pregorili njegov gu-bitak. Engels nije bio samo veliki mislioc i nenadkniljivi učitelj, on je takod'jer bio veliki praktičar pro-letarskoga pokreta. S Marxom po-dfcgao je misaonu gradju moderno-ga sociija»Hfcma, izveo je socijalizam Iz utopije i postavio ga na znan-stvenu podlogu. Njegova nečuvena eneržiija za učenjem omogučila je, da je skupio cijelu sadržinu zna^-nja svoga stolječa, te socijalistč-kom nazoru« na^vijet. Tako je po-tao našim učite^em u najs3«vršeni-jem smislu, koli nas je naučio shva-čat«i proletarskrpokret u svim njegovim tančinama i vezama. Jasno- Xemoguce je u mjesečnjaku preko ruski dogadjaja javlijati. Dati na dan svaki sat dodju nove izne-nadjjene revoluc onarne vjesti. Car je durnu, taj prvi ruski parlament, razpustio, Tia blrzu tromje-sečnjcg gibanja i razmišlanja; je taj korak poduzeb, koji smrtni uda-rac za carizam znači. Duma članovi odpute se u Vi-borg u F'inskoj, sastaše se tamo, izdadoše prokliunaciju na ruski narod. • 1. Da pučanstvo niki porez nek nq>lati. 2. Neka n jednog vojnika neda. 3.- Nikakav zajam od vlade nek ne prizna. Carska je vlada je svima gover-nerima zapovjed izdala, da sve sile upotrebe protiv revolucije. r Sa druge strane su ojxrt revolu-cionarci smrtni sud protiv Cafu l generalu Trepovu izrekli. Bacimo pogled 19 mieseci na-trag na 22. siiječanj na onu krvavu nedelju 1905., onda vdimo tu ne-razsvijetljivu tamu a pogledajmo Rusiju danas. Onda jošto ležaše puck duh u hiljadu godišnji okovi zakovan, nika slobodna rieč do- Sužanstvo i robstvo u tmrni bese kao boži a zapovjed ugajano i hranjeno. Sadtai zapuhnuše revolucionarno, nevrijeme, kroz štreik radnički bude promed i trgav na- sasvim zaustavljena. Odesa, Sevastopol i Kronstad navještuju svijetu, da je blizu dan nove slobodne Rusije. Pos»jedničke klase su u Rusiji isto tako nečovječje kao i svigdje. Ru-sk£ pako seljak siromašan nemo-gavši na onom malo zemljišta da prehrani sa kruhom svoju obitelj, te bi se bio dao sa jedrnim komadi-čem libero i mi prisustvovali, izve-stitelj je bio gos%p. Bešanič, koji je govor'o o svemu samo ne o socializmu. Razlupajači svoja več gotova pravila, koja su bila bez sociali-stičke podloge, a u apšte u nijed-nom pogledu n su odgovarale današnjim prilikama, več za kakav starodevni ceh u srijednjem vijc-ku a ne za narod socialističk: misli. Na taj skupštini zauzeli smo i • mi naše stanovište i obrazozUi stvar, da 'njihov korak neodobra-vamo, j/er več postoji na čistom temelju socializma, pod okriljem ov-de postojelce socialističke stranke, tamo gdje s»u i druge narodnosti grupirane, da s* mi nalaz mo tamo, gdje spadaj u svi osviješteni radnici. Te m slim, da nema temc-Ijitag razloga stvarati novo društvo izvan stranačkpg djelakruga. M?, koji radimo živo na proširenju social sticke nauke u sporazumku glav. odbora sazvasmo skup^tinu 23. lipnja, na koju se je odazvao i Juigosl. Pol. Qub, koje ime su ko-rup'rail (ukrali) od nafeeg več po-stojecetg cuba, jer smo mr ovo ime po našim pravi lima več pri je na-metnuli našem klubu, koje je javno priznato od socialističke stranke u Allegheni. Skupštinu je rukovo-dio drug švarc, nakon što je pristani bio raztumačio razlog, kako nema sm sla dva kluba jedne narodnosti, jer da nemogu i nisu priznati niigdje kao javno politični klub. Nakon dulje debate govoraše više predstavnika nasprotivnqg kluba. ter sa naglaskom, da su oni več zaključili na svojem dogovoru, da če pristupit stranci. Nu sad treba pokazat činom, t. j,, pristupit stranci, a oni se počeli i*-vinjavat, da im je sad nejpoguce vec, da če u roku & dana realizirat svoj zaključak i pristupit stranci, a što do danas još učnih nijesu, več naprotifv grde one, koji bi htijeli, da iskreno rade. I drzovitost njihova obuzima taka v apseg, da i ono malo članova naše organizacije, koji su bili po-žrtvovani, gubi volju za daljni rad, S ovakovom neslogam nedo- ZAŠTO SMO na SV1JETU? se do nikakvog rezultata i na4- - lka. Čijo pad i nesloga medju Na svijetu smo zato, da' Boga i potice od jedne hijene, kao spoznamo, molimo i njemu služimo hijena fraii žrtvu, da samo izsi- Tako čujemo prodekovat od ka- krv isto takva hijena ti spodobi tolički (de M j ana) svečenika. znate i to: engleska u XVII. i fran- mente proturevolucije, koji fe stav- cuska u XVIII stoljecu. ljaju pol c ji na raspolaganje, kada Upravo se namece, da se ove re- treba revoluciji* potlačivati. No pO- volucije medju sobom sravne, jer sto to malogradjanstvo nema nika* je nj hova površna sl čnost veoma kovog političkog programa ni ci- napadna. U svakoj ovoj pojedinoj lja, to se može zadoferti z* borbu jeka nalazi se ovdje, koja je od D.vna je to nauka, bračo radnici, revolucijrradilo se o borbi protiv protiv revolucij« samo s ooečtnji- ' drugov ma ui Zagrebu radi nje- koju nas uce ti katolički mameluci. apsolu/tizma, proti koga se dizala ma privatnh koristi i s podbadi- sisanja iz stranke izključena No ona}, koji je tu nauku izmdslio, masa naroda, pošto joj je jaram njem njegove .privatne žcdlje za o- [la, a ovdje oped nastavlja svoje nije imao nikog tereta, nije trebao, apsolutizmo postao nepodnosivim i svetom. U borbi protiv napreduju- sanje, a to je Komericki da se skrbi za svagdanji kruh, pa j^r je bijedu, sramotu i pon ženje čeg proletarijata iTe mogu se dobiti Alleghenski social, demokrat. se malo poskrbio za živlenje svoje dorjosio cijeloj zemlji. nikakove privatne koristi, aH se za- dtfše. Nalagatelji gore navedene ' Sličnost ta ne ide dalje, jer naila- to mogu dobiti rane i ž votne opas- rečenice neznadu, koji nas tereti zimo od mah n» duboke razlike, čim nosti, pošto je proletariat oružan. t stu neznaju il neče da znaju za se pustimo iispod političke površine a reakcionarni je purgar, čim nema našu tugu i bol. Ti nezasitlivi krvo- j tu istražimo razredne opreke, koje političkog ideala, vazda isto tako pvci neče da uče, kako da mi do- su bile tjerajuča snaga ovih po- kukavan, kao što je i brutalan; on djemo k našemi spasu, kako da se kreta. svoje bjesnife iskaljuje nama i dje- izbavmo iz sadašnji kapitalistički Prije svega nailazimo na tu ve- com, a u sadanjoj borb: proti revo- veriga. C liku razlikii izmedju današnje i litcije još ponajviše nad Zidovima Bračo radnici! Još od nijednog predjašnjih revolucija, da u današ- i osamljenim pojedinim djacima, crkvenog olt&ra n ste čuE prodeko- njoj po-prvi puta u svjetskoj po- dok obično izbjegava čvrste radni- vat. Borite se za dobrobit vašu, bo- vjesti industrijalci proletarijauistu- čke mišice. Tako svaka proturevo- rite se protiv vašem neprijatelju, pa pobjedonosno kao samostallna, lucija postaje golom pljačkom, u-koji je uzrok vašoj b:jedi, koji vas vodeča sila. Ustanak pariške kofrnu-muči i mori dan i noc. Borite se ne od god. 1870. bio je pokret\sa- protiv kapitalu ! Več molite se'Bo- mo' jednocg jedi'inog grad)a, koji danas u svojoj borbi protiv reakci- gm i radite, jer plača vam je na ne- je vec nakon nekoliko tjedana \io je kao neizbiežjvi politiki uvjet za he sima. ugušen. A sada vidimo, kako je - . -crtKlr ® tako v in* i tako sličnim fazama volucija od ledenog do crnog ceg dobra, več za svoju osobnu ko- oni naj radni, narod. i l0d istočnog mora do t hog oceani vjetom postao. S druge pak strane t t.6t, i toj osobnoj koristi da se zr- Kukavno bi bilo po nas, bračo rad- vec čitavu godinu u tečaju, a prole- malogradjanstvo se ukazuj«, ba- nicii, slušajuči te nauke, i po njima tarijat vidiiro. kako sve silnije ra- rem u onom dijelu, u kojem se nije se ravnati, jer te nauke' su ko kle- ste na snazi i satnosvjesti. proletar jatu priključilo, da politi-veta našeg razvitka, ko zaprečni Naravno, nemarno još vladu, ni čki kao jedan sloj može samo n«-pmt .., koji nas vodi k spasu i slo- diktaturo protetafijsta, nemarno još sre?e izazvat: i opstanku društva bodi. soc jalističke revolucije, nego tek smetati, » d^a je ekonomski več da-Koliko i koliko dolara pojedoše njen ]x>četak. Proletariat Rusije nasa u svom najvecem dtjelu poti gladni popovi, - koliko i koliko samo lomi svoje okove, da bi mo- stalo muktašem na društvenem ti-mladi ljudi, koji bi vec davna bili gao dobiti slobodne ruke u razred- jelu, te se samo na njegov račun ustali za slobodu. no "slušajuči" noj borbi prot v kapitala, ali se još još uzdržavati može. riječi njihove umrli u rbbstvu neza- ne osječa dovoljno snažnim, da bi Pored mafagradiatistva bio je sitnog kapital1 zma. mogao provesti izvlastbu kapitala, najvažniji bojovni sloj u predjaš-Nemcjte griešit. jer onda je va- No \^ec i sama parola proletarske njim revolucijama sloj seljački. še kraljestvo nebeško! razredne borbe, razmotrena sa so- Več u doba reformacije pokazalo Xu a:ko se mi ustanemo za slobo- cijalističkog stanovišta, ogroman je seljaštvo za seljačkih buna i ra-du III zahtijevamo našu (po deset je napredak prema revolucijama od tova, da je još kadro samo potre-puta veču zaslužujemo) plaču, te g. 1848. i 1789. sati državom, ali da više nije u sta-ako se borimo za pravdu napram (J Svakoj od ovih revolucija bila nJu utemeljiti novo, samostalno, onima, koji- nas smatraju za robo- je konačna pobjediteljica kapitali- poličko gospodstvo. Scljastvovi-ve. za niš vriedne stvorove na svie- stička klasa. A ova klasa živi kako ne dolazi u racuin too posebno ti.. Onda smo zagrešili, te nemože- politički, tako i ekonomski od iz, stranka, posebna polit ck« vojska, mo doc u knrfievstvo nebeško. O rabliivanja tudjih snaga. Ta klasa nego se jos uzinw san^ teo pomc)d-ako je tako, onda možemo sveviš- nije nikada stvarala revolucije, ne- ne cete drugih polit ekrh vojska 1 njem j njegovim nam jestnicimaka- go ih smo izrabi j. vala. Stvaranje stranaka. Ove cete^ «pak nisu^zato •rojni savez i pohlepa za dolari. Obično savez sklapaju države, te korporacije, da trim štiite svoje interese, svaka u svom području. Tako vidimo rusko-franceski, au-jtro-njem.-italijanski savez itd. Nu, kako se danas sve modernizira, tako i taj "savez" nije se mogao i^miti stagnaciji moderne struje pa je doživio metamoforzu, m j est o sveopčega, j>rešaa je u pojecfcnca, t. j. danas su počeli pojedine skla-5 pati savez, ali ne u interes sveob- tvuje sveobce dobro. U tom smislu, sklopili su trcglo-dksku aliancu iti "savez" u Ch ca-gtt Jankoviic, Mamek i Strovv'va Osnova, na kojoj su podigli taj savez, bila je kliunava špekulacija sa-zktana na pieščanom tlu, tlu n. ho-vog otrovanog srca: zamislili mi najprvo navaliti na pečine N. H. Z., iza ko jih virio je Leonrida ! vre-bao na njdhovu zasjedu. oru lje za navalu rabivt su svoj lavjavi jezik i svoju smušenu pamet, te ob-letajuc oko hrvatskih kuča, kao ker kad je gladan oko gospdara, smu-""ttvali su. i trovafi hrvatski narod, da ga uglibe u kalužu i blato njihovih hrdjavs makinacija; da ga kaka otrgnu iz nantčja hrvatske za-jednee a onii da se okruže (ko korita. Mislili su tako narod preva-riti i poslie toga smijati mu se kako morstvom i paležom, a revolucionarni pro1 et ari jat pokazuje se več je jadan nasjeo. ^br . , « • i ^ m m m m • • ■ w_— — — mm --- J — ~ _ Eksistencija naših zmutljivaca je zat}^ da je nepraVedan, on je r,- nalik grabežljivim životinjam, kao dakle na taj na£in Bog kapitala i Hijena, koja s.sa samo krv iz svog njegov, plijena, tako isto naši; zmutljivci Ca-a slobode se vej sama lulja, I v»l r\atr r»itp \ i t r a 1 vi i i va i 11 tZSlftA* v , ____« .. t__' _ • _ revo ____lucije, borbu i njene opasnosti ^ važnosti, jer od njihovog drza- svagda je prepuštala masama puka <** na jednu iH drugu A P onim masama u XVII. i stranu ^ pobjeda. Ova je po- WIII. stolječu bila je najdjelat- "»ena vojska u god. 1848. :sto ta- patrxrite) izraWjivaju, izsisa- sama čeka rxAl>t koja če ju taknuti nija klasa purgari, malogradjani, a ko dovela rej^uciju to pwazajcao jraju sv« *'vhoiesaiv naše rodoljube j 6na ce se razliti, te probudit radni. ne proletarci; proletarci su vazda sto JM je^'W^slrjedecm god^ia ar. LJUiav je ucmiio U»J iivjui razlije i ------;----- r . „ . . . vez, da se docepaju 1. kao predsjed- Naša ruka to nlora biti, radnička Londona i Pariza, koja se usudila druga od utoge,. sto ju je igralo u ruka, ruka socializma. " poduzeti -borbu protiv apsolutizma engleskoj revoluciju U Franceskoj Mi prije svega, braco radnici, i kojoj je pošlo za rukom, da ga Je postajao p em eki 1 crkvenr potreba da upamtimo, da mi nismo konačno svlada. ^jed jos stunt u feudalmm obhc,- rtik Hrv. Zaj., 2. kao agitator pro-idekator, 3. blagajnik ljepih broj .dolara. I ta složna brača slali Sirovatku kao agitatora, po hrvatski kolonija, da sabira dolare. (Ala posUVili .mačku, da pazi na mljeko.) • Nu taj trojni zavez raspao se, rzdao ga Sirovatka jer mu beše pre-malo dolara. (Tko da zašit* Siro-pitku.) Dokle dolar je svemoguč, pa nije onda ni čckIo, da Sirovatka iagubiše pamet kroz špekulacij u za dolar. A sad ide u staru domovinu, da tamo radi na sveoplce dobro hi-v. naroda. ■Mi černo mu na odlazku poseb. C^^i.i!. t . — .tnanr ifd na svietu za to, da Boga spoznamo, molimo i tako da se spasimo, več da se složno bor mo, krv našu pro-lijemo, da sa sebe taj teret izbaci-mo": tako da se spasimo. Sa socijalističkim pozdravom te kličem srim čitateljem "Proletarea" i svim radnicima "Živili". J. K. Sugar, Glencoe, Ohio. Malogradjanstvo Rusije nije nI- on se uzdrzavao .^rabljiva- kada b lo prkosno, ni samosvjesno, njem ra-bote seljastva, čiju je btje- a ponajmanje u zadnjim stolječu natjerao na nevje.roj>tmi rojeni, ma od kada postoji ruski carizam. a prema kojem seljaštvu dvorsko Ono se regrutiralo ponajviše iz osi- plemstvo i dvorski kler mje obav. romašjeloga seljaštva, koje je još *j*o mkakovih protuusluga. Rida- prije malo decenija bilo u položa- "K odnosaja prema posjedu, ju kmetstva. a u Rusiji nema jed- J« Jedna od najvazmjrh zada- nog ve1egrada, koji bi gospodario ča revolucije, a ta je zadača i po- nad cijelim carstvom. Osim toga stala vezom, koji je seljastvo traj- ____ su danas vec i u Engleskoj i Fran- ^/ezao uz woteij«. ---- ce prestoln ce izgubile samovla. U Engleskoj: jru doba ruzimh revolucija nekad i sad. dlf nad driavom> koju su morale ratova bilo staro feudalno plemstvo *- podijeliti sa indiflstrijalnim centri- imišteno i zamrjenjeno s novopeče- ■ O čemu su neki još prije godinu ma, a tako je i u zapadnoj Evropi nrm plemič ma kop su veoma bakljadu"^ dana i u našim vlastitim redov ima malogradjanin prestao biti rev^ ^^^J^rebe.R* kličemo: "Odlazi kukavico i zmut- divojili, danas je t najglupljim jas- c^arcom, pak je postao stubom ^^ WO PlCTmtvu JOS IjivceT jer si se amerrkanskim Hr- no. Rus ja se danas nalaz u vhlo- reakcij« v vlad ne s le. vatima izigrao do avle. a uvjereni gu takove revolucije, kojoj se po 0 ,, »i! . : »wrii. rv hrtV ivkctavtli smo, da če ga nasi "....... ši» do »ada u' svjetskoj povjestj[ po- pen proletariat) sačinjavaju crkvena dobra prkjerala. Staro feu- Zato nije nikakovo čudo, da ma- dalno Rospodarenje bib je w XVII Hnir važiiosti i sili mogu o hok postav^rldjani Rusij. < »jedmei sa stolj«u vec ppi^o prestato^Gdjc cf ^t u saT dvije na^e revolucije 2T ul^„kim pro,etarijatom (Lum- ^ jc Wo^^ P^" tli« su dO sada U'svjetskoj povjest/po- pen-proletanat) sačinjavaju ele- (»asfalt na 7. strani.) r - 'PROLETAREC' List ta interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat ▼ mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. ' % Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo....................3 krone Natloys "PROLETAREC ', 683 Loom i* St., Chicago, 111. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring clauses. Published monthly by the 4'Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St., Chicago, 111. Subsorlbtlon rates 30c s year. Advertisements on agreement. t Enter««] at »econd oWsu matter January 11th Iflofl at the Pout Office at Chicago, 111., under thrittH of Congre»a of March 8, 1870. I NEKAJ POTREBNIH BESED... S pričujočo številko gre "Prole-tarec" devetič med slovenske in hr. vatske delavce v Ameriki — in sedaj le med zavedne, med tem ko je v začetku prišel v roke tudi takim, ki jim je ^lelavsko časopisje in njega pravi ^amen ter odbiranje pravih pojmov od napačnih španska i>as; volje, spoznavati te reči pa tudi ni bilo v njih — in tako so ostali popolnoma nepokvarjenega Okusa, 44zadovoljni" in "srečni" v tem stanju, ki jih obdaja. Le-ti so 'Proletarca' parkrat prejeli, ga lepo zravnali in mogoče rekli, da je to "dober popir" — potem ga pa položili na pozabljeno mesto. Reklo se je še lahko, da je to tudi hvale vredno, požrtvovalno delo, toda — opravljati ga, to se pravi: pomagati započetnikom tega dela dejanski, zato ni časa; drugim se prepusti ta "čast" ... Na ti prokle-ti "časti"' naj se zida nekaj sploš? nega, nekaj, kar bi bilo socialistično, do česar naj bi imel vsak pristop — toda zida naj to socijalistič-, no, herkulovo stavbo le par izvoljencev; a ne zato, ker so tega zK danja zmožni le tisti, ki so prinesli lopato in kladivo, ampak zato naj zidajo stavbo tisti, ker so oni pre leni, ker si nočejo pokvariti okusa, ki je, bodisi že s kakršnokoli ozira vreden, da se ga rešpektira ... Ljubi mir v hiši, ti ostani doma, •skozi okno pa bomo gledali boj na poljani, ki je hvale vreden in tudi potreben; vreden in potreben zato, ker ni nevaren hiši... Živel boj na poljani in mir v naši hiši... Zato se je zravnal "Proletarec" in z velikim navdušenjem za boj — na poljani — se je položil na pozabljen kraj. Na listu je bilo zapisano nekje, da list stane 50c. na leto, a to se je k sreči prezrlo, sicer pa ne pokvarilo okusa za navduševanje. To je neke vrste sugestija mase na posameznike — in a priori rafi-niranih individij (posameznikov) se često zgodi, da so te sugestije vzrok postanku autokracije. Prav na tak način so nastala vsa cesarstva in republike in takozva-ne "vodilne moči" v državah. Ker je narod zvračal vsa dela le na posameznike, je stem dal samemu sebi revno spričevalo in vsled tega zgubil enakopravnost do vsega, splošnega, kar je v narodu. Kaj* ti naj prvo dolžnosti, potem pravice! — do enakopravnosti vseh dober. Zatorej, kakor hitro izroča narod vse akcije posameznikom v roke, j t stem osmešil namen socijalistične družbe in se pokazal indiferentne-ga ter nezmožnega za tak boj. Naša deviza pa ni to, da bi se od. stranilo liberalno in klerikalno je-robstvo pa nastavilo socijalističnt "očeteNe od zgoraj dol, temveč iz mase same je mogoče ustvariti socijalistično družbo. Ves ugovor ne velja n.čll Kajti dokler ne pride socijalizem iz mase, iz splošnosti, bo imel le svojo teoretično* vrednost. Samo narod, masa, romore realizirati, izvesti iz tega nauka tisto, kar so posamezniki iznašli za dobro vseh. Zato pa se je treba učiti in delati, samim delati 1 — samim misliti! Iz majhnih, hočemo, da bomo po., stali veliki,^tiste pa, ki so danes veliki in ki kvasijo o veliki kulturi v amer. Slovencih, ne zavidamo prav nič, kajti čas bo prišel, ko bodo postali majhni, mi pa bomo veliki takrat — in prav takrat bo lahko sram tistih, ki igrajo danes ulogo nesramnega demagogstva ... • Ne da se tajiti, da je narodu ule-nilo dušo tisto frazasto in špisarsko meščansko časopisje, katerega v A-rneriki — posebno zadnjih par lei — kar mrgoli; seveda je vse to v zvezi odgovarjajočih potreb, katere je slovensko CaezarsM iznašlo in uveljavilo. Vse naj se godi v imenu obstoječega reda in obstanka. 'Vlsled tega naredi vsak * smrten greh, kdor bi se drznil napisati kriv tiko proti sedanjemu redu in obstanku. Kako prilagodne so razmire sedanjega časa tistim, ki imajo moč mamona... Vse je tako kruto, kakor mamono-va vera. Ampak prste proč!... . Med ameriškimi Slovenci je nastala velika objestnost v časnikarstvu; ljudje, ki posedujejo časnike za reklamo njihovega businessa so razvadili ljudstvo z vsemi nasladami duševnega spanja, in to samo zato, da je bilo to ljudstvo krotkje, duševno kastrirano, da se je to ljudstvo dalo tembol j ekspropriirati — ne moteno ... Narod in lastniki listov sta nastala dva menjavca z robo. Prvi je hotel bajk in uspavank, drugi pa je zahteval, da se za te usluge poleg sredstva (časnika) narod obrača le do njega v businessu; zahteval je denarja. >' Če je želelo nezavedno ljudstvo naj se časnik tiska dvakrat, trikrat na teden i. t. d., tedaj se ni upra-šalo, iz kakšnih vzrokov so nastale zahteve. Enostavno so se odprli predali in zašumelo je po rimljan-ski šabloni: "želimo več časopisja, večkratnega izdajanja!" — In časnikar je bil vesel tega, kajti stem je narod bobnal na njegov boben bizniške reklame. Take reči so bile torej nujne za narod in lastnike listov. »Pritisk po agitaciji za večjo obliko lista se je pričel, toda nikdar se ni nihče uprašal: kaj z u*. sebino — dušo lista. Ljudem imponira le' veliko, če prav je idiotsko; navdušujejo se za autoriteto, če prav jih postavljajo v ukove i. t. d. Toda kdo je temu kriv? — Mar narod? ne narod, ampak tisti,, kii so btfi poslušni masi iz dobičkaželjnih nagibov, da so odrinili narodu kamen za kruh. Narod jim da kruha — vrnejo pa mu kamen in pravijo, da ima kamen vrednost, če prav je na "njivi" .... "Narodnjaki" so hoteli biti in so se progla sili za voditelje; dolžnosti so si naložili, da spremljajo narod v duševno spanje. Taki hočejo biti kot je masa, zato da- bodo "pristni" ... Resn ca pa je, da je stopila duševna mizerja zbog zasebn h špekulacij v veljavo in sedaj gospodari oblastno pod krinko velike kulture. . Kar je pametnega, koristnega in potrebnega za narod, se enostavno zasmehuje; vse stvarno delovanje, ki nima na sebi bizniškega znača-ja se ironizra: kajti ideali so pri teh <%bossih" nepraktični in neob-restni. Zatorej "fare, well o svet'" — si mislijo in zefoavo pogugajo naslon j ačo ... Tako na j bi bilo vse v redu. Oni niso krivi, da ie narod tak in čemu bi človek ne delal tako, ko to tisoče druzih dela? Tako navadno modrujejo eni. Drugi,, ki se štejejo tudi za naob-ražene in ki pri vsaki priliki po-vdarjajo, da so gentlemeni, pa pravijo, da je tako prav. Njim ni nihče na poti, ker so izobraženi in se ne dajo izkoriščevati; za druge njim nič mar ... Gentlenrenstvo v teh gentleme-nih se zrcali v sebičnosti. In tako gre od A do Ž. e , V pred ležečem smo zasledili iz našega stališča, kako izrabljajo posamezniki zaupnost mase v svoje sebične namene in obenem obsojali pcpustnost mase napram posameznikom, ki temelji vedno le na prvo imenovanem: popustnosti in brezbrižnosti mase za splošno devanjt v narodu. Vsak torej, bi se imel in moral brigatti kaj gre mimo ž'v! j en j a,. Nič prepuščati drugim, da bi urejevali reči za druge; kajti stem s^ podpira lenoba in preda lastna vo lj'a drugim v roke. To pa vodi v po. gubo naroda; to uničuje majoriteto in krepi minoriteto. Tako nastaja absolutizem, autokracija in drugi podobni izmi, ki vržejo pomen demokracije v tujo posodo, da se po-kveči. Vsled tega torej, ker so navedene-stvari resnične, a se spričo te resnice ne da ukreniti momenta no ničesar, kar bi razmere predruga-čilo — od nekaternikov pa se čuje glas, po večji obliki lista "Proletar-ca' — je treba vsled tega ppvedati enkrat za vselej: I. Ker zahteva izdajanje neodvisnega, načelno socialističnega lista mnogo žrtev spričo duševnega spanja in mizerje, ki vlada v amer. Slovene h in Hrvatih, in II. ker zavednih proletarcev sploh še ni prav mnogo med obema narodoma — mi pa se vsled tega vendar ne smtino vreči v naročje sedanje "velike kulture" in nečemo slediti prigovarjanju, na) bi list povečali z večkratnitp; izdajanjem — bomo ostali z izdajo "Proletarca" pri dosedajnem, mesečnem terminu tako dolgo, dokler ne bodo duševne in gmotna sredstva, odgovarjajoča načelom, opravičile večjih zahtev. Kajti nespametno bi bilo, zvijati se po nepo-trebn m pod nepremišljenimi bremeni in si stem pripravljati teženj: bodisi da bi podpirali sedanjo "ve- liko kulturo" ali pa provzročili sebi nevzoren bankrot. f Z drugo besedo: ker ne maramo, da bi postali kdaj "žrtev razmerizključujemo že v naprej vse konbinacije, na ktere imajo okolne razmere svoj vpliv. "Proletarca" geslo ostane: ekzi stirati z zavednimi slovenskimi delavci in h krati s takim, narodom! ekzistirati za ideale! Vsako pozitivno delo, brez ideala za skupnost, smatramo naši edeji sovražno in v tem smislu bomo nastopali. V smislu tega nam je še reči sledeče : cm prej bo delavstvo postalo zavedno, da bo hotelo imeti večji list — in da bo hotenje utemeljeno — tem prej ga bo imelo! Kdaj bo to, ostjyie v uprašanju-- Konečno nas veže dolžnost, pozvati vse naše zaupnike in cenjene naročnike, da kar najVeč mogoče za list store. Kajti čim več bo naročnikov, temyečja bo ideja in z idejo tudi mi. Drskar. MOŽJE ZA NAROD! V soglasju z nekim drugim, pa z druge prešpektive napisal J. Z—k. Kakor se vsiljujejo prostitutkt , pasantu, če zaide slučajno v tisti del mesta, kjer kraljuje boginja .Venera, tako se narodu povsod vsiljujejo možje, ki govorijo, trdijo in pripovedujejo, da delujejo za narod. Ti možje ogrizejo in okrcajo vsakega, kdor dela in se noče pridružiti delovanju za narod, kdor ima svoje lastne misli in prepričanje, kdor te svoje misli in prepričanje tudi javno zastopa, ne zjneneč se za nasvete mož za narod. Ti vneti možje za biagor naroda, ki nikdar ne delajo, vedno pa ie delujejo, so vse. Člani so klerikalnih, naprednih in socialističnih društev. In če bi Slovenci imeli v Ameriki kak slovenski anarhističen klub, bi se zapisali tudi v ta klub — ti vneti možje za narod. Ti možje, ki le delujejo za narod, kar sami vedno povsod iiroko-ustno povdarjajo, so, torej ljudje brez idealov in prepričanja. Le tf vedno vzdihujejo, da so za to ali kako drugo pametno idejo, .ali da ne gre, ker naš narod ni zrel in nima razsodnosti. S takimi jeremiadi dajejo ti vneti možje narodu brce, sebe pa slikajo kot nesebične žrtve, ki, trpe vsled tega, ker je narod neuuaen, \ bogi revčki! Kako se nam smilite.. Vaše je remi a de le potrjujejo, da ste sebičneži, da vam je za n; njega blagor toliko, kakpr sneg, da se takih krfknoBbn fraz le radi tega poslužujete, ker nesejp, ker množe vaše dohodke. Tak vnet mož za narod1 poreče: "Socializem je že lepa stvar. Tudi jaz sem socialist. Saj je dandanes vsak človek socialist. No, takšen soc'al'st pa vendar ne morem biti, kakršni ste vi, ki nočete nobenega kompromisa. Vem, da je vaše delo plemenito, a narod, narod je se v temi, radi tega tudi vaše delo ni nič vredno." S temi besedami hoče mož za narod povedati, da je žrtev naroda, da je vsled tega ud&no zatajil svojs ričanije, ker narod živi še v 1, dasiravno on revček visoko »ji na tem narodom. V ti izpovedbi moža za narod se pa zrcali tudi vsa $trahopetnost. On bi ie, če bi narod marširal v prvih yrstah, on pa v zadnjih vrstah sedel pri polnih skledah mesa. Tako bi še slo- In tako bi se dalo tudi bojevati za uresničenje socializma. Ali boj, za uresničenje socializma zahteva dela in zopet dela. V boju za uresničenje socializma se ne mo. re rabiti le delovanje za socali-leni aH pa ljudi, ki le delujejo za socializem. V boju za uresničenje socializma je treba mož, ki delajo ' in zopet delajo ne radi tega, da bi žrtvovali samega sebe ali svojo družino, ampak radi tega, ker je to njih prepričanje in ker radi svojega prepričanja ne morejo delati drugače. Ali mož za narod ne more tako, m. ker nikdar ne dela ampak le deluje, in sicer iz ljubezni do svoje malenkostne osebe ali svoje družine | — iz ljubzni do v šjih dohodkov. Mož za narod in njegova pasma tudi vidi vedno dozdevne grehe drugih. Svojih ne vidi nikdar. On sam je vedno angel j, vsi drugi pa gveiniki, črni grešn ki, ki vsaki dan 77 krat, ali pa še večkrat greše. On se smatra za bitje, ki je nezmotljivo, ki v vseh vprašanjih vedno zadene pravO. To se pravi: Jaz, mož za narod, ne storim nikdar nobenega greha, roagari če tudi vsaki dan, vinu pri-šam vode, grešniki so le tisti ljudje, ki mojih falzifikatov ne kupujejo za čisto, pristno, neponarejeno Mago. In ti ljudje vedno pripovedujejo in trd jo, da vedo, kakšno taktiko j* treba ubrati, da bi narod sprejel so-• cialistične nauke. Ali če jih vpraša* mo, naj nam razodene jo svoje na-| črte, ker so radi učimo, potem na kratko odgovore: "Več delovanja je treba." Več delovanja je treba. Tako! Tu se srečamo. Kaj t>a je delova-nje? Pred leti je baje Frank Sakser napisal v svojem listu nagrado za doticnega, ki bi priblžno poslovenil angleško besedo "business" ali pa povedal nje pravi pomen. Koliko je resnice na tem, ne vem, ker sem čul le ustmena poročita, dotič-ne note pa nisem čital. Naj bo, ka^ kor hoče. Kedar bo kdo vprašal, kako se prevede beseda "business" v slovenski jezik, se mu na kratko odgovori : Delovanje. Zakaj? Mož za narod in njegova pasma nikdar ne dela, pač pa le deluje, in to ragolj ljubezni do samega sebe, do višjih dohodkov. Ti možje za narod so člani raznem barvnih društev in tam kjer so od-borniška mesta plačana tudi odborniki Nekateri taki možje imajo tudi trgovine. In da tem več stržijo, r je povečajo svoje dohodke so Werikalci, liberalci in socialisti. Drugi se zopet nočejo nikomur zameriti in da bodo ljudje po njih Alti trdili, da niso imeli sovražnikov, so tudi vse, kar kdo hoče. Ali vsi ti možje za narod niso nikdar delali, temveč le delovali. Bili so in so še trgovci s svojim prepričanjem. Ponujajo ga vsakemu, kakor prostitutka svoje telo. Radi tega lahko smelo trdimo, ne da bi zadeli pri jezikoslovcih ob odpor, da delovanje pomeni v angleškem jeziku "business", da so možje za narod le trgovci s svojim prepričanjem. ČLOVEK BREZ SOVRAŽNIKA IN S SOVRAŽNIKOM. Načrtal Jože Logačatt. Kdo ga ne pozna? Človeka brez sovražn.ka! Saj ga srečamo vsaki dan in povsod. Kedar je v gostilni, takrat se po kaže še le v svoji popolni nagoti. Daiies sedi pri mizi, pri kateri sede sami klerikalci. Veselo potrjuje, da se bo svet podrl, ker vera peša. "Te-''ga so pa največ krivi socialistični delavci," tako sega pri klerikalnem omizju v besedo, "ki zahtevajo ž*, na tem svetu nebesa, da si jih je sam bog še le na drugem svetu ob ljubil.' Klerikalno omizje mu je .živahno kimalo. Drugi dan pa sedi med samim: liberalci. Tu se udriha po farjih, kajti to je najmilejša psovka teh svobodom selnih mož napram ljudem, ki žive o neumnosti ljudstva. Da se pri liberalnem om.zju ne pozabi udariti tudi po poželjivih delavcih, ki hočejo s svoj.mi zahtevami in ustanovitvami spraviti malega obrtnika in trgovca na kant, se samo ob sebi razume. Človek brez sovražnika jim tudi sedaj kima, da. si je še prejšni dan udrihal po ljudeh, ki hočejo ljudstvu ukrasti vero — ed no tolažbo na tem svetu, v dolini solz. Ali ne srečamo ga le pri klerikalcih in liberalcih. Srečamo ga tudi pri socialistih in anarhistih. Kedar se snide s socialisti, priznava, da je mogoče le potom volilnega listka--kedar je dobre vo lje, prizna tudi generalnp stavko, res ti se klerikalnih in liberalnih pijavk. Kedar se pa snide z anarhisti, pa« tudi podpiše, da bode bomba rešila človeštvo današnjih muk in nadlog, ker po svoji kratki pameti .sodi, da anarhizem pomeni metati bombe in ubijati neljube osebe. Ali ker človek brez sovražnika ne more večno živeti, torej tudi umerje. Sedaj se snidejo njegovi znanci in dasi so navidezni pristaši raznih striijj, vendar so v enem edini. "On ni imel nobenega sozračni-ka. Bil je res "fest" fant." Zakaj--- • • • Prišel je z Jupitra na naš planet, dasi je Jupiter baje še le v začetnem razvoju. Obiskal je tudi druge planete, pa le mimogrede, vsaj tako govore ljudje. In ti morajo že vedeti, kol ko je resnice na tem. Ali priljubil se ni nikomur. Za •kaj? O, groza! Ima svoje nazore in svoje prepričanje. In te svoje nazore i>ove vsakemu na kratko v obraz, ne da bi ga preje uljudno vprašal, če so njegovi nazori njemu všeč. . In to je velik greh v očeh ljudi na tem planetu. Kmalu se združijo vsi znanci človeka brez sovražnika. In gonja se prične. Eden trdi, da je na Marsu, pred-no je odšel na naš planet, govoril za republikansko stranko. DrugI trdi, da mu je takoj zapeljal ženo, ko je prišel na naš planet. Ali tre- tji trdi, da je zropal državno blagajno socialistične države na Veneri, predno je odrinil na Mars. Al! najzadneji pa že trdi, da je ropa» ljudi na 18. ulici in Center ave. na našem planetu. Kaj ne, kužki so se hitro našli. Ali kdo se bode zmenil za kužke, če ob voglu vzdignejo svoje noži-ce, da se odčedijo. Kužek ostane kužek, človek pa človek 1 Kužek laja, da bi napravil komu strah. Pogostoma pa tudi radi tega. da bi sebi dal poguma. Človek pa misli in misli. In radi tega ker misli, ve, če bi kdo zape-ljaval žene, epovoril. republikanske govore, poneveril denar, ropal ljudi na cesti, bi mu štrikom in kladivom ne bilo treba delati, kakor so se kužki izrazili na nekem nečednem mestu, ki je znano kot shajališče vseh slovenskih kužkov na ameriškem kontigentu planeta, dotičnega planeta, na katerem po nazorih ljudi, pravih ljudi, prebiva največ kužkov. Seve, kužki mislijo svoje, ljudje pa tudi svoje. KOLIKO JE VREDNA VERA VLADARJEM? Po zgodovinskih virih napisal Jože Louačan. Henrik je z veseljem segel po tem nasvetu, dasiravno je še pred kratkem v spisih pobijal Lutrovc nauke, za kar ga je papež imenoval "branitelja vere". Seve ga je sedaj papež slovesno proklel. Ali Henrik se za to pro kletstvo ni zmenil, poročil je Ano Boieyn. Nekaj let kasneje je dal Henrik Ano Boieyn zapreti in obglaviti, da je poročil dvorno damo Ivanko Seymour. Ko je Ivanka Seymour umrla, je poročil princezinjo Ano pl. Cleve Ali tudi od te se je dal ločiti, da je poročil Katarino Howard netjakU njo vojvode Norfolškega, katero je dal leto kasneje obglaviti, da se je poročil s Katerino Parr. Taka je prava slika o Henriku VIII., kralju angleškem, o katerem pripovedujejo evnuški zgodovinarji, da je bil blag, bistroumen in učen. ter dober za angleški narod. V resnici je pa bil ta kralj čisto navadni hudodelec, ki je dal svoje soproge umoriti, da je zadostil svoji pohotnosti. KONZUMN1A IN PRODUKTIVNA ZADRUGA. Črta. — Napisal Jože Zavertmk. Henrik VI1L, angleški kralj, je v mladosti študiral teologjo. Postal bi bil najbrže rimsko katoliški duhovnik, ako bi ne bil na nagloma umrl njegov starejši brat Artur. Poročil se je s Katarino, hčerjo Ferdinanda katoliškega iz Aragcs ni je in I zabele kastilijanske, in teto nemškega cesarja Karela V., ki je bila le zaročena s princem Artur-jem, starejšim bratom Henrika Po dvajsetletnem zakonskem življenju se je Henrik VIII. naveličal svoje soproge Katarine, tyer se je zagledal v lepo dvorno damo Ano Boieyn (zgovori: Bulen). Nadlegoval je tedanjega papeža Klemensa VII., naj njegovo poroko s Katerino razveljavi in mu omogoči poročita Ano Boieyn. Papež Kleinens se je Hennkovi nakani ustavljal, ker se ni hotel zameriti mogpčnemu netjaku Katerine — Karelu V., nemškemu cesarju. Slednjič se je pa papež vendai uklonil Henrikovi zahtevi in ime^ nov al v tej zadevi kot razsojevalca dva kardinala, Wolsey-a in Cam-peggia, ki sta bila na slabem glasu, sploh na glasu, da za denar storita vse ^ ' ^ L • i/ tAl Zvita kardinala sta jo najprvo nagovarjala, naj gre v samostan in se tako prostovoljno umakne kraljevi mejtresi. Ali ker to ni pomagalo, se je dne 21. junija 1529 vršila obravna. Na ti obravnavi je Katarina oba kardinala-razsojevavca ugnala tako v kozji rog, da se nista upala izreči ločitve. Ko je Henriku tu spodletelo, se je obrnil do Karela V. nemškega-cesarja in mu ponudil 300,000 kron (približno 35,738 am. tol.), da bi mu pomagal do ločitve. -Ali Karel V. je to ponudbo odbil. Sedaj je Tomaž Cromwell svetoval Henr ku VIII., naj se papežu vpre, samega sebe pa proglasi vrhovnim poglavarjem cerkve na Angleškem. M i nolo je že sedem let, odkar sem prvič govoril ž njim v Ljubljani, ali slovenskf metropoli, kakor jo naz.vljejo nekateri klerikalni in Lberalni časnikarji. Bilo je na seji vodmatske politične okrajne socialno demokratične organizacije. On je bil še mlad, star jedva 21 do 22 let. Bil je vnet zadrugar, študiral je trgovsko vedo in ekonomijo. Bila sva si takrat nasprotnika. Zakaj? Nevem. Najbrže je on videl v meni pre-' malo socialističnega radikalizma in tudi meni se je dozdevalo, da je on reake onaren sociali-st, ki se strogo drži taktike, kakršno jo začrtal in določil osrednji odbor, stranke, ki navadno deluje.vedno v soglasju » sklepi, katere je potrdilo zadnje strankarsko zborovanje in magari, če so taki sklepi tudi v nasprotju s časovnimi razmerami in spremenljivo bojno taktiko kapitalistov napram delavcem. Po sedmih letih sem ga zopet srečal. Morda na ulici ? Ne 1 Ali na kaki seji ? Tudi ne! Saj je kaj take-ga nemogoče. On biva vendar v malem rudarskem mestu na Slovenskem, jaz pa v Ameriki. In vendar sem ga srečal. No, kje? V liberalnih, klerikalnih in so- * cialističnih slovenskih listih. Liberalci in kler kalci ga kaj hudo peste. Tudi slovenski socialisti mu niso bili dlje časa naklonjeni. Seve ne vsi, bili so le nekateri krogi ali krožki, ki hočejo vse delav* sko socialistično gibanje, spravit i v nekako šablono, kakeršno moj znanec ni hotel nikdar priznati. Zmotil sem tudi jaz v njemu. Imel sem ga za sodruga, ki pritrdi in prikima vsemu, kar sklene o-srednjj odbor stranke, ali pa odposlanci socialističnih organizacij na glavnem zborovanju. Jaz priznam svojo zmoto in s tem m slim je poravnana krivica, kat.ero sem mu »voječasno storil. ' Komaj jc po6tal poslovodja delavske konzuinne zadruge v malem rudarskem mestu, je s pomočjo druzih sodrugov ustanovil lokalen socialističen list, da bi odbijal na, pade liberalcev in klerikalcev na mlado socialistično gospodarsko organizacijo. Ali to je bil velik, strašen greh v očeh nekaterih ša-blonskh sodrugov, ki imajo vedno v ustih disciplino m zopet disciplino, dasi sami ne vedo, kaj je disciplina. Sedaj je zrastel tudi liberalcem in kler kakem pogum. Z vso silo so naskoč li mlado socialistično go* spodarsko .organizacijo, posebno so pa na piko vzeli poslovodjo delavske konzumne zadruge. Največ je imel govoriti liberalni mestni tajnik, ker so sodrugi na shodih in svojem lokalnem listu grajali korumpirano mestno gospodarstvo, ki je povsod enako, kjer gospodarijo liberalci, ker se razvija po znanem liberalnem geslu: svobodna igra sil. Pri tak h#napadih so ja vedno se-kundinali klerikalci, ki nastopajo v javnosti vedno v nalogi bojišftiih hijen, ki še le takrat zahrbtno napadejo nasprotnika, če mu je že kdo drugi prizadjal kakšno rano. Ali vsi ti napadi, zahrbtni in odkriti, so provzročili nasproten vspeh. Konzumna zadruga je rastla, cvetela in ž njo je procvital tudi nje list, ki je bil nj& duša, duša, ki je dajala življenje in pogum mladi or. ganizaciji. Iz konzumne zadruge se je raz vila produktivna zadruga. Sodrugi so kupili mlin in pričeli so produ cirati sam za sebe. Ustanovila se je tudi produktivna zadruga čipkaric in tako rešila čipkarice davka, katerega so morale preje dajati libe ralnim •in klerikalnim trgovcem. Temu so sled le kmalu druge delavske organizacije. Ustanovilo se je žensko izobraže. valno društvo, temu je sledilo de lavsko lovsko, kasneje pa še delavsko telovadno društvo. Vsa ta društva so pa zgradila svoj delavski dom Liberalci in klerikalci so se dt-lavcem posmehovali, ko se je raznega vest, da bodo delavci zgradili svoj hasten dom. Rekli so: "Radovedni smo, kakšno podrtijo bodo zgradili delavci sami." * Sploh so se ti zagrizeni nasprotniki delavstva obnašali tako, kakor če b:' palače in druge krasne stavbe gradili kagtalisti, briči, župniki, škofje in liberalni advokatje. Ali kakšno nazočaranje! Sredi hiš, na katerh zunanjosti je takoj opaziti, da so jih kapitalisti le radi tega zgradili, da dajejo majhna stanovanja delavcem za visoko stanarino v najem, se je kmalu) dvigala krasna in lična stavba, v katero dandanes delavci ob prostih urah prav radi zahajajo, da si osvežijo svoj duh, ali pogovore o svoji organizaciji. V delavskem domu je tudi čitalnica, kjer so delavcem na razpo-lpgo časniki v raznih jezikih, znanstvene knjjge in pripovedni spisi najboljših pisateljev stare in mo derne šole. In tudi stranka ima v tem mestu dobro zaslombo. Odkar so se pričel1 rudarji in drugi delavci in delavke gospodarsko organizirati, je dobita stranka že nekaj stotakov krone podpore v podobi strankinega davka, dasi je organizacija i: mlada. Na;, >al li še mnogo lahko 3 i: delavski vzor-organiz*cji, da bi delavce tem ložje prepričal, da se je iz majhne socialistične organizacije — i rnzumnega društva raz/i la cela vrsta druzih proletarskih ft* ganizacii ir podjetjcv, da se ta*o lahko povsod zvrši, da prav takt organizacije razjedalo počasi p* sigurno današnjo kapitalistične družbo. ♦ Ali kdor ne verjame, naj le či'a K'crikalne in liberalne liste in na izbruhih teh Kstov proti delavsk a gospodarskim organizacijam bo spoznal, da so take organizacije grobokopi kapital:zma. 1892. strašna lakota... Zadolženi plemenitaž in v lakoti umirajoč: mužik sta tragi-komični zadnji postavi na večno smrt obsojenega fevdalizma ... Kapitalizem je prevzel dedsčino fevdalizma, — "jaz kupujem vse", je reklo zlato... AFORI2MI O RUSKI REVOLUCIJI. Kare! Linhart v "Nasfo zapiskih". (Konec.) III. Teka razvoja ne ustavi nobena sila, — v sveti Rusiji se je pričel razvijati kapitalizem. In nolens vo-lens je moralo carstvo podpirati mlade s le novo porojenega kapitalizma ; to pa ne samo, ker je raztezalo svoje politične načrte čez meje velikanske države in ker ni hotelo zaostati v tekmovalnem boju starega in novega sveta, temuč je diktiral to ravno n aj absolut ne j ši zakon gospodarskega razvitka. Aleksander III. je napravil sicer blazen poizkus zasukati kolesje razvoja po svoji tako omejeni volji. Dvigniti je hotel položaj zadolženega plemstva in od hkote do lakote tavajočega kmetskega muž ka. Tako se je uresničil zemljiško kreditni zavod pod imenom "Plem-ska banka", ki naj bi napravil ču dež: osigural v 19. stoletju moč fevdalizma. A ta "Plemska banka" je provzročila ravno na sprotni učinek. Leta 1870.*) je b lo zarubljenih okoli 1000 plemskih posestev, leta 1875. že 11,000 in leta 1892. — zla-sti po zaslugi Aleksandrove "banke' — celo 87,000. To leto je rmelo rusko plemstvo pri svoji "banki" 359 milijonov rubljev hi potečnega dolga in enako svoto pri privatnih bankah. Od svojega 78 milijonov desjattin broječega posestva je posedovalo plemstvo fak-tično le 57 milijonov ... Slično se je godilo z "rešitvijo" male kmetije. Leta 1882. so ustanovili "Kmetsko banko" (posojila za nakup zemljišča). Ta "banka" ni .pomagala malemu kmetu ničesar, kar dokazuje že dejstvo, da je posodila v 10 letih le razmerno minimalno svoto 65 milijonov rubljev. Le razvijajoči se kmetski buržoaziji je omogočila "banka" pomnožitev po sestev. Obenem so narasli davki grozovito (indirektni davki za 69 milijonov, eolnine za 47>ž milijonov) in tako je znašal kmetski dolg na davkih leta 1893. čez i2gl/2 milijonov rubljev. In kot smrtnonos-na bolezen se je dvigate iz tega finančnega močvirja leta 1891. do » *) Pri roki mi nrso ravno novejše statistike; menim pa, da zadostujejo tudi te, katere sem posnel po Wurmovem "Volkslexikonu". Kapitalizem je gospodarstvo bur. žoazije. Res zanimivi so boji mlade ruske buržoaz.je za nadvlado. Ple-chanov jih popisuje imenitno v svo. jih člankih "Die socialpolit.schen Zustande Russlands im Jahre 1890 '.*♦) Buržoazija je izolirala najprvo domači tiig z visoko colnin-sko steno; potem si je skušala pridobiti nov trg zlasti v srednji Aziji; transkaspična in sibirska železnica so v tem oziru velepomembni. Carizem se je pričel1 uklanjati pred kapitalisti, ki so kričali vedno: "Rusija ruski buržoaziji". To je temelj nove nastopi v še ruske 44 narodne zavesti". Naravnost grozno ilustruje to "narodno zavest" boj proti zidov ski buržoaziji. Carizem sovraži Žida ze iz razloga, ker so se odlikovali mladi židovski idealisti v revo-luc onarnem gibanju prejšnjih desetletij. In zato je podpiral konkurenco ruske buržoazije. Le par podatkov iz leta 1890: židovska dekleta se niso sprejemala v ženski gimnazij; Židom se je prepovedalo izvrševanje nekaterih obrtov itd. Tako si je priborila ruska buržo* azija privilegij izključnega izkoriščanja. Kajti razvila se je mogočna industrija. 2e leta 1893. je produciralo 8 milijonov oseb v domači industriji za ll/2 miljardo rubljev blaga. To je b.la prva industrijska generacija, propadajoči srednji stan, mali kmetje in obrtniki. A tudi tovarniška industrija ni zaostala, kajti leta 1893. je bilo že 30,000 tovaren z 1 mil.jonom delavcev. In značilna za moderni kapitalizem je poraba ženske in otroka v svrho izkoriščanja. Kapitalizem v svoji fanatien! dobčkaželjnosti privleče vse porab-nc sile v svoj delokrog. Tako so tvorile ženske leta 1893. celih 24% vsega delavstva, otroci pa 3%... A dovolj tega. Prostor te revije mi ne dovoljuje, da bi popisa/val stanje m življenje delavstva domače in tovarniške industrije na Ruskem. Omenim le, da je bil še leta 1891, cilj "kustarjev" (delavcev domačih industrij), priti kot uslužbenci v cesarsko fabriko orožja, ki je plačavala cxf 15 do 30 rubljev na mesec za i2urno delo... Kdor se hoče o razvoju domače in tovarniške industrije na Ruskem poučiti, naj čita že citirane članke sodruga Plechanova. Za naše namene zadostuje to dejstvo,: da je kapitalizem našel pot v sveto Rusijo in pričel izvrševati svojo zgodovinsko na-' logo — razbiti namreč zadnje o-stanke fevdalizma in realizovati temeljni preobrat, kakor ga je doživela Evropa po velikih revolucijah To je velika logika večnega razvoja! Razvoj kapitalizma pomeni za ruski carizem začetek konca. Kajti kapitalizem je v svojem bi- • stvu najbrezobzirnejši absolutist in kot tak se bori — ne z bombo in bodalom, temveč z bankovci, stoječ na barikadi denarnih vreč — proti vsakemu drugemu absolutistu. In zato je kapitalizem tudi sovrag ab solutne monarhije.-') Iz papinske monarhije srednjega veka se je raz. vil verski absolutizem, označen po geslu: "cuius rego, eius religioM. Njemu je sledil zaničevalni dvorski absolutizem, označen po predrznem vzkliku Ludovika XIV.: "Letat c est moi!" Temu zopet je sledil do vrhunca prikipeli absolutizem, ki je obes'1 okoli ramen ponižni plašč: "Le roi c est le premier serviteur de letat",-samo da je v imenu države veliko laije izkoriščal ljudstvo. Duhovništvo je bilo potisnjeno v ozadje in steber, na katerem je slonela absolutna monarhija, j® bilo plemstvo. Plemstvo je bilo moč. no pod močnim kraljestvom in zato je bil fevdalizem vedno monar-hičen. Kapitalistična buržoazija ni potrebovala več močnega, absolut nega kralja; hladnokrvno je citirate : "Ja, der Konig absolut, wenn er unsern Willen tut." Kapitalist rabi kralja kot strašilo za proletariat, kakor rabi v to svrho cerkev, krščanstvo, moralo, ju-stico, policijo in vojaštvo ... Sam hoče kapitalist odločevati i v poH-tiki -n zato je v svojem bistvu re-publ.kaničen. In tako je ustvaril po-vsod iz absolutnega vladarja — kralja-marioneto, ein hohler Darm, voli Furcht und Hoffen, dass Gott erbarm' "... 2e iz tega stališča je odklenkato carizmu v hipu, ko se je pojavil prvi nenasitni kapitalist na Ruskem. A tudi iz drugega stališča. Kapitalizem ustvarja moderni proletari-jat in v tem novem družbenem razredu se poraja logično socialistična zavest. — Pobjedonoscev sam je razumel, da so ed.no "kmetje naj-konzervativnejši steber družbe'*. Kakor pred tisočletji je odvisen še danes uspeh kmetijskega truda od mamice narave, ki igra tolikokrat vlogo hudomušne mačehe. In kakor njegovo delo je ostal tudi kmet sam vedno nespremenjen. Prepri čaj se sam! Fiziognomije klasične grško-romanske umetnosti so čudno slične kmetskim obrazom današnje dobe; marsikatera gorenjska punica nosi isto naivno glavico, kot jo je naslikal srednjeveški menih svoji Madona dolorosa ... In kmet ska duša je ostala ravno tako naiv na, otročja, resign i rana, nasprotujoča vsaki novi ideji, tako da je opravičen izrek o "antikollektivisti-scher Bauernschadel". Nekaj fata-1 i stičnega leži v tem po marksizmu konstatiranem dejstvu; in to dejstvo je pečina, na kateri so se razbili vsi agrarni problemi socialistične teorije! Zgodovina revolucij da je Pobjedonoscevu m Kauiskemu prav... "Železni suženj" šele, o katerem je že sanjal stari Aristotel, je vstvaril novo generacijo — razredno • zavednega pnoletarca Moderne tovarne, megočneje loot Baconove utopije, so šele izvrstna šola solidarnosti, temeljnega principa socializma. Kakor konzervativ. nost kmeta leži tudi v večnem zakonu gospodarstva, da uresniči vsaka kapitalistična tovarna logično socialnodemokratično organizacijo. ♦*) "Neue Zeit" leta 1891., štev. 47. etc. •) Primerjaj tudi "Das Schick-sal der Monanchie" "Neue Zeit", «891» 41. 'astavak sa 3. strani.) da bi počeli taiko i to podu-Injaci na vtasttom zerti-Na veleposjedima nije se go-sa seljačkom rabotom :, argatovanje), nego je zem-iznajmljivatio kapitahstičkim icima, koji su ga obradjiva-rtdtricinia dijelu postalo dvor »jedilo je preko cijele godune jim dobrima, gdje je bilo za-) u pravosudju i upravi, euglcska te vol uc j a uiposto dovela do apcegV prevrata^ jedničkim odnosa j ima. Dodu-je upriiHčila mnoge konfiska-dobara, ali to bijahu samo po-a ne socijalne odredbe 1 Ma kako da su se ojbKzivali i zakupnici za veleposjedi-ipak ih nikakova sila nije pri-^ da ih raskomadaju. S druge pak imalii su straha od mno-jnog poljodjelskoe proletari-1, sto bi njima samima konač-mcglo biti od štete. Engleski ve-:jed preturio je tako ne samo uriju, nego sklopiv kompro-sa buržoaz jom, koja je bila ska gospodstva malogradjana ik> je tako jako svoje gospod« da danas nema ni jedne zem-rjedn čke aristokracije, pak ni irskoj, ni u istočnoj Polab-^ koja br čvrse sjedihi u sedlu. Sje če se dogodjaji odigra-Rusiji, črje je seljaštvo u taiko-stanju, da u glavnom i pokra) osobitosti, očkova r a stanju :skqg seljaštva prije velike re-rije u toKko slične biti, u koli-j smije u črtavom ruskom car-očekrvat propast veleposjeda ju seljačke ruke. Osim sa-i veleposjed če platiti trošak revolucije, feinoguče je predviditi, kaloove §bte biti poijodjelski način pro-ije, koje če se razviti na no-temeljma, aH jedno je ipak si-: I u tome sfogat če se fran-i ruska revolucija, da če kida-raspadanje veleposjeda posta-i. koja če nerazdruživo ve-seljastvo uz revolucij u. Mi još , kakove jasne borbe nosi ucija u svojim njedrima, može i 60 diference izmedju grad-i seljačkog proletarijata, ali zato ipak seljaštvo na život 1 braniti revoluctju od svih o-koj: bi htjeli uspostaviii stari Ici (vlastelitnski) režim, pak to i sa vanjskom mtervencijom. mi dolazimo do treeeg fakto-se ima uzeti u obzir kod virjivanja ove tri revohicije, a je izvanjski položaj, što ga ona XVIII. stoljecu bio je medju-!ni promet još tako malen, da engleska revolucija ostala dogo-jem sasma lokal nog značaja, i u ostatloj Evropi ni je našla ni jalabijeg odziva. Ne vanj ski ra-več dugotrajni gradjanski rat, e bo posljedica jake otporn* zemJjršnog plemstva, btjaše j, koji je stvorio revolucionarno jničko gospodstvo, a konačno ituru pobjedonosnpg genera-Cromwella. t XVIII. stoljece več .poznaje raz-)enijt promet medju evropskim Ivama; franceska revolucija la je cijelom Evropom, ali slobodnjačka nastajanja zase veoma slaboga odziva. Po* bijahu posljedice ratova, što u vezni evropski vladari vodiš« protiv republike, a iz kojib ratova nastade sabljaški a konačno i carski rež m pobjedonoinog generala Napoleona. . Danas na početku XX. stojleča postale su medjunarodne sveže l odnosa ji tako tijesnima, da je več početak revolucije u Rusiji dosta-jao, da probudi oduševljeni odziv u proletarijatu cijeloga svijeta i d oživi tempo razredne borbe, koja borba več austrijsko carstvo potresa u njegovim temeljima. Nap roti v sada se ne može ni pomisliti na koaliciju evropskih sila protiv revolucije, kao što je to bilo 1793. god. Danas se ne može oče-kivati koalicija proti revoluciji, nego se još sumnja-, da bi jedna jedi-na sila, Njemačka, mogla intervenirati. u Rusiji. Ali i vlade Njema-čke če se dobro promisliti prije, nego što če početi jedan rat, koji neče biti pučki rat, več rat diirastički: koji če biti isto tako nepopularan, kao i omražan; kao što je to bio i rat, što ga je Rusija vodilta protiv Japana. A ovakovi rat po njemačkt vlade mogao bi imati iste unutamjb konzekvencije, kao što je imao o-naj rat po carizam. Bilo kako bilo, u nikojem slučaju ne možemo očekivatr dugu eru svjetskih ratova, kao što ju je ot-počela veHka franceska revolucija, pak se za to ni boiati ne Jtrebamo da če ruska revohicija svršiti sa ka» kovom vojničkom diktaturom ill novom svetom alianoom. Ona prije obečava, da če nastati era evropskih revolucija, koje bi mogle svršiti sa diktaturom proletarijata i dovadj-anjem socijaltst čkoga d ruš tva u kolotečinu. Karlo Kautsky. nika, seveda le s psovkami in cow-boj^ko rnaniro. Seveda, kadar se gosnodom lenuhom okoli "Glas Svobode" pove resnico, takrat so v9 križi dol. S svojim obskurnim zavijanjem hočejo ti gospodje, "nmčenikii" na-roda, o&lepiti vsakogar s svojimi gprostasnimi lažmi in ničmanj predrznimi jargoni. Ker pa zavedni delavci dobro poznajo manever teh "mučenikov", ob enem pa jim je istotako znana preteklost sodr. Zavertnika, namreč: da je pioir'er soc. gibanja še iz stare domovine in da je bil svoj čas že urednik "Delavca" in član eksekufivnega,odbora "jugosl. soc. stranke v Avstriji — in prav vsled tega so si vsi zavedni delavci lahko hitro najasnem, kako je to prišlo in pr ti zamoglo od strani enega — californijskega cowboja, ki je bil pred 3 let*: "menagar "pueblskega klerikalnega in analfabetnega lista "Mira", ki se mu je po vsi pravici oč talo, da provzroča atentat no slovenščino. No in "Glas Svobode'? — no ta je pa atentator, prvič na človeško dostojanstvo: moralo — in drugič na log ko in zdravo pamet, kajti ker Konda tega ne poseduje, misli, da tega tudi drugi ljudje nesmejo biti gospodarja Originalen tip divjega coivboya! Toda čas bo prišel, ko se temu cowboytt stopi na kurja očesa. Konda in njegovn zanikrni pri-frknjenci lahko klevatajo v "Glas atentatov", da sem posodil ime u red. "Proletary"; sa» to je vse kar posedujejo: — klevetavi jezik in pa ajdovico v svoji veliki butici... Ignacij Žletnberger. ŠVINiDLERJU < PRI "GLAS SVOBODE". "Samo da bo šlo," si je mislil zopet Mrtin Konda, ko se je spravil nad "Proletarca", zato, ker je našel v njem resolucijo, kj jo je sprejel osrednji odbor soc. stranke o-kraja Cook in ktero se je po sklepu centr. odbora tega okraja objavilo v "Chicago Socialist", "Neues Le-ben", "Spnavedlnost" itd. Da je to Kondo neusmiljeno zadelo se razlaga iz tega, ker je takoj po objavi resolucije v "Chicago Socialist' šel k tajniku izvrševal-nega odbora (tako smo izvedeli prta j niku) in se tam bridko jokal in tožil, koliko je moral že pretrpeti Pozor1 Slo/enci! Pozor! Vsim Slovencem naznanjam, da izdelujem —po vzoru stare domovine — najfineje SMODKE. Posebno virŽinke ho načle Že mnogo čestilcev. Naročite, zahtevajte in prepričali *e bostel Kdor jih naroči 500 odpošljem poštnine prosto. Z vien sp tnjem Bahovec Bros., 567 So C ntre A*e., CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! DOPIS Glencoe, Ohio, 10. avgusta. Cenjeno uredništvo "Proletarca"! Ker vsikdar vsi slov. amer. listi molčijo, kadar je treba naznaniti kak pojav v boju za delavsko stvar, njega agitacij: i. t. d., naj sprejme torej "Proletarec" nekaj vrstic iz našega premogarskega . okraja o zadnjih dogodkih v svoja predala. Dne 8. avgusta t. 1. se je mudil E. V. Debs v Bethsed Epachrth parte, O., kjer je držal javen shod. Dasi si v omenjenem kraju ni nobene delavske naselbine in je dež rosil skoro cel dan, se j* vendar nabralo do 2,000 obč nstva, ki je prihajalo iz Glencoe in okolice na shod. Sodrug Debs je v dvournem govoru razobložil, kako si stojita delo in kapital in od tod, po sistemu, tudi delavec in kapitalist nasproti. Demokrati in republikanci so gledali govorn ka kot tele nova vrata, Debs pa je žel od zavednega delavstva burno odobravanje. Na tem shodu, ki nam ne bo tako naglo pozabljen, je Debs marsikomu odprl oči, da bo prihodnjič volil za soc. stranko. . Zelo potrebno bi bilo, da bi se taW shodi vršili večkrat, kajti ob takih prilikah je opaziti, da ima 1'udstvo voljo, le užgati jo je tre- u... - iMm "Glas Svobode" torej zopet nori; so pač pasji dnevi, k*i na Mrtina špecijelno uplivajo. V št. 32 z dne 10. avgusta se ta sraka zopet zaletava v sodr. Zavert- z modernim kegUi&tm Sveže pivo v stfdčkid i j buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedpo prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izboru a. Vseu Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ivo., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni In ninocetnflk. Zdr*?nllk» pr«ttlr..Tft hreipla'no—- plač*ti J« i« 641 la 649 aivc Itlaod Ave.. Cklcftio. Ur*d«>e ure: Od I do I p> ol. Od 7 do 9 svefer sdravila. 649 Bl»e ltUad A v«. _________ _d 1 do i pi ol. Od 7 d________ liven Chioage bolniki naj plftelo sloven* ki Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah. PiSite slovenski 1 1628-1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111. R^^SS Prairie Ave. Phone Drexel 7271. « Koši če k Bratje SALOON! Dobro pivo,wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centr!! SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in drudt. zadeve. Točim izborno pivo ••Magnet", fina narr.izna importir*na in domača vina, - izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske amodke na prodaj! — JOŽE POLAČEK, 686 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! ^ POZOR! Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem : J". J. DVORAK r« sjutraj do 5 popoiudne. Ob nedeljib in prainikih od io-iire dopoludne do 1 popoludne.