The Qldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE v ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 146. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. JULIJA — SATURDAY, JULY 29, 1933. letnik (vol.) XLII IZ WASHINGTON A PREJELI DELODAJALCI TISKOVINE, NA KATERIH SE IMAJO PRILIKO OBVEZATI, DA BODO SLEDILI POZIVU PREDSEDNIKA ROOSEVEL-TA. — S TEM SE PRIČENJA VELIKA VLADNA KAM-PANJA PROTI DEPRESIJI, KI BO TRAJALA ŠEST TEDNOV. I--- Washington, D. C. — Intenzivna vojna proti depresiji se je Pričela na celotni fronti. Celokupni ameriški narod je od predsednika Roosevelta poklican v bojne vrste. Sodelovanje kakor v -Pravem vojnem času se pričakuje od vsakogar, od vsakega posameznika, od vsakega podjetja, bodisi malega ali pa velikega. Iz ^ashingtona iz Bele hiše so bili Razposlani "pozivi na mobilizacijo" in vsakomur je dana prilika, da pokaže svojo patrijotsko Zavednost s tem, da se prosto-V(>ljno vpiše med bojevnike, ter izogne, da ne bo ožigosan kot 'zdajalec in da ga ne bo vladna v°ka s silo potegnila tja, kamor bi bil moral stopiti sam iz lastne lHre volje. V četrtek je bilo odposlanih 0(1 tukaj pet milijonov tiskovin, Hom katerih se bodo imeli de-j'^ialci priliko obvezati, da bo-0 izpolnili zahteve, ki jih je s|avil predsednik Roosevelt na ttje v svojem nedavnem govoru. Tiskovine so bile dostavljene na Vsak poštni urad širom Unije in ti uradi so dobili nalogo, da so .lih razdelili po svojih pismono-ših na vse delodajalce. Na tiskovinah se delodajalci obvežejo, da bodo plačali industrijske in tovarniške delavce najmanj po 40 centov na uro in jih zaposlo-vali ne več kot 35 ur na teden.-. Za pisarniške delavce, kakor tu-j di za prodajalce po trgovinah in Podobne, pa velja najmanjša tedenska plača od $12 do $15 — n.ie višina se ravna po velikosti mesta, — najvišje število delovnih ur pa sme biti 40 ur na teden. Obenem se delodajalci ob-vežejo, da zdaj obstoječih plač bodo zniževali. To je šele začetek velike kampanje, ki jo je podvzela vlada, ('a napravi konec sedanji brezposelnosti. Celotna kampanja bc Rajala od štiri do šest tednov ln ob nje koncu, ob Delavskem Prazniku, pričakuje vlada, da bo dobilo delo do šest milijonov sedaj brezposelnih oseb. Med to kampanjo se bodo ustanovile v Vsakem mestu vladne organiza-cUe prav po vojaškem sistemu. Člani teh organizacij bodo imeli halogo, da ponesejo klic Roose-veltov v vsako najmanjšo delavnico in pridobe k prostovoljnemu sodelovanju tudi najbolj za-^'knjene in sebične delodajalce, c'a bodo pripravljeni, napraviti nGkaj žrtev za svoje delavce in splošni blagor. RAZPUST KONFERENCE ITALIJANSKO MORSKO VODILNO LETALO Ekonomska svetovna konfe renca imela v četrtek svoje zadnje zasedanje. — Predsednik Roosevelt zanikava, da bi bila neuspešna. London, Anglija. — Svetovna ekonomska konferenca se je razšla in sicer se je razšla po tako neuspešnem delu, kakor so se doslej še skoraj vse mednarodne konference zadnjih trinajst let Zaključno zasedanje se je vršilo v četrtek- To zasedanje ni obstojalo iz ničesar drugega, kakor iz tožba delegatov posamez-l nih dežel nad polomijo, ki jo je konferenca doživela. Edina optimistična beseda je prišla od a-meriškega predsednika Roosevelta, ki je poslal zasedanju svojo poslanico, katera je bila za zborovalce pravo presenečenje, kajti pričakovali je niso niti najmanj. Prečital je poslanico predsednik ameriške delegacije, Hull. V tej poslanici je Roosevelt izjavil, da konference ne smatra za polomijo. Uspehi da se namreč ne smejo meriti edino po tem, koliko pogodb se sklene, marveč predvsem po tem, koliko se je doseglo v notranjem zbližan ju. In ta konferenca, pravi Roosevelt, ima za posledico, da zdaj Zed. države bolje razumejo probleme drugih narodov in enako so tudi drugi narodi dobili boljši vpogled v razmere in vprašanja, ki jih ima Amerika. H koncu je Roosevelt povdarjal, da svet vsak čas lahko računa, da bo Amerika voljna z njim sodelovati pri izboljševanju razmer in odstranjevanju težkoč- Popolnoma nasprotno pa so se glasile besede delegatov drugih dežel. Tako je Nizozemec Co-lijn dejal, da si morejo člani konference vse prej kakor pa čestitati na tem, kar so dosegli. Predsednik nemške državne ban- Na sliki je videti italijanski vodilno morsko letalo, v katerem je letel fašistični general Italo Balbo na svetovno razstavo. VPLIVNE OSEBE POD 0BD0LŽB0 Obračun Chicage z gangsterskimi raketirji. -0- Chicago, 111. — Precej senzacije je vzbudilo v četrtek, ko se je proti nekaterim osebnostim, ki igrajo važno vlogo v političnih in delavskih krogih, izdala obtožnica, ki jih obdolžu-je sodelovanja pri raketirstvu. Med temi je tudi alderman Oscai Nelson, vodja republikancev v mestnem svetu in dolgotrajni delavski voditelj. Obdolžen je zato, ker je advokat za raketir-sko unijo voznikov čistilnic za obleke. Vsem obtožencem je bilo naloženo poroštvo $10,000. -o- SMRTNA KOSA Iz Chisholma, Minn, nam poročajo žalostno vest, da je tamkaj preminul Mr. Frank Globoč-nik, soprog naše zastopnice na Chisholmu. To je silno uplivalo na soprogo Mrs. Barbaro Glo-bočnik, da je še ona zbolela in se nahaja v bolnišnici. Žalostno potrti soprogi Mrs. Globočnik naše globoko sožalje, njej pa čim hitrejšega okrevanja in povrnitve iz bolnišnice. --o-- LAKOMNOST JI POVZROČILA SMRT New York, N. Y. — Prihranila si je par centov, dala pa je KR1ŽEMSVETA — Varšava, Poljska. — Med Poljsko in Rusijo se bo v kratkem sklenila prijateljska pogodba- Obenem se bo vplivalo tudi na države male antante, da bodo uradno priznale sovjetsko vlado. — Barcelona, Španija. — Tukajšnji ameriški konzul je vložil pri španski vladi oster protest proti surovemu ravnanju policije napram nekemu ameriškemu zakonskemu paru. Policija je namreč brez vsakega vzroka moškega pretepla in vrgla v ječo. — Berlin, Nemčija. — V sredo, je kancler Hitler napravil izreden rekord v letanju. Tekom tega dneva se je namreč u-deležil treh zborovanj v treh mestih, daleč drug od drugega. Naj prej je poletel v Bayreuth, nato v Munchen, od tam v Berlin in nato zpet v Bayreuth- ŽEJNI AMERIKANCI New York, N. Y. — Kako željno je ameriško prebivalstvo pričakovalo novega piva, se spozna iz tega, koliko ga je povžilo, odkar si ga lahko privošči. Kakor namreč objavlja tajnik zveze ameriških pivovarnarjev, so od 7. aprila dalje spili Ameri-kanci toliko piva, da bi njega množina napolnila nad tri milj arde kozarcev, ki drže po osem unč- lat Jtagesla vlie VELIKA MANIFESTACIJSKA ZBOROVANJA BOJEVNIKOV SVETOVNE VOJNE NA GORENJSKEM IN DRUGOD. — MARIBOR DOBIL NOVEGA ŠKOFA. - SMRTNA KOSA. _ RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE. Nad 6000 bojevikov pri crn- | predvečer shoda so v cerkvah ves popoldan in skoro celo noč spovedovali, po večini skoro iz- POLICIJSKA ___ZVEZA Snuje se mednarodna policijska zveza za pobijanje zločinov. Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu se je v četrtek o-tvorilo zborovanje mednarodnih policijskih in detektivskih zastopnikov, na katerem je navzočih 29 policijskih ravnateljev iz Evrope, Kanade in Amerike Na tem zborovanju se je pričelo razpravljati o tem, da bi se sklenila mednarodna zveza med policijo, ki bi mogla uspešno voditi kampanjo proti mednarodnim zločincem potom medsebojnega sodelovanja. K razmotriva-nju o tem načrtu so pritegnili tudi predsednika Roosevelta, katerega so zborovalci na potu v Chicago obiskali. •. -o- EKSPLOZIJA NA AVTOBUSU Pana, 111. — Nenavadna ne- za to svoja življenje. Pripetilo ke, Schacht, pa je obdelal po vr- se je to 43 letni Lillian Rosen-sti vsak konferenčni odbor in trdosrcen sin kaznovan McHenry, 111- — V ječo za deset dni je bil obsojen Frank Crasser, in sicer vsled tega, ker Se ni ravnal po odločitvi sodišča, da bi podpiral svojo 90 let sta-mater. Meseca februarja mu ■J® sodnija ukazala, da mora svo-materi plačevati vsak mesec I1.0 $10, da se bo mogla preživeti, skopuški sin pa, kljub te-ttlu- da je lastnik velike farme, Ji se ni dal ničesar. Stara ženica ponovno pritožila pri so- pododbor ter njih resolucije, ka tere da niso bile nič drugega kakor prazne lupine in delo celih šestih tednov je popolnoma izgubljeno. -o-- POSLEDICE STRUPENEGA ŽGANJA Philadelphia, Pa. — Dvanajst oseb je preteklo sredo zvečer u-mrlo v tem mestu in dve drugi ste oslepeli kot posledica uživanja strupenega žganja. Petero tistih moških, ki so podlegli, je bilo belih, ostali sedmeri so bili črnci. Policija je aretirala dva dečka, stara po 14 let, katera sta bila osumljena, da sta prodajala strupeno žganje. Priznala sta, da sta našla 20 galonov te pijače v sodčku na neki prazni loti. Pozneje je policija izdala svarilo prebivalstvu, naj ne kupuje alkoholnih pijač. dišču, ki je zdaj stopilo na prste trdosrčnemu sinu. feld, katero je nevede neki sa momorilec potegnil za seboj v smrt. Ženska je skrajno ubožno živela. Stanovanje je imela v kleti nekega poslopja, brez vsakega pohištva. Preživljala se je po večini s tem, da je pobirala ostanke jedi, kjer jih je našla. Tako je prišla tudi v neko avtomatično restavracijo. Tamkaj je na mizi zapazila dva koščka peciva; en kos, katerega je polovica manjkala, je takoj povžila, drugega pa je spravila v svojo torbico. Eno uro pozneje je u mrla. Pecivo, ki ga je povžila, je bilo namreč zastrupljeno. Neki moški je z namenom, da izvrši samoumor, spravil vanj količino strupa cianida. Polovico je pojedel in tudi podlegel po par minutah; druga polovica je bila usodna za omenjeno žensko. Po preiskavi je našla policija pri navidezno tako ubožni ženski pet bančnih knjižic, na katerih je bilo naloženih vsega skupaj $45,000. vljudnost v mestni hiši sreča se je pripetila preteklo sredo zvečer v tukajšnji bližini. Nje žrtev je bilo 30 vojakov, od katerih je eden podlegel poškodbam. Nesreča se je zgodila, ko je eksplodiral gasolinski kotel na avtobusu, s katerim se je vozilo vojaštvo narodne garde, ki se je vračalo s svoje službe v Christian okraju, kjer stavkajo premogarji. Kolikor se more domnevati, je eksplozijo povzro-čila kaka razpočena cev, skozi katero je uhajal gasolin, ki grobski Matere božji Slovensko ljudstvo se že od nekdaj rado zbira na taborih, zbiralo se je v času narodnega prebujenja še v preteklem stoletju, zbiralo se je v Krekovem časju' in zlasti v deklaracijski dobi, proti koncu svetovne vojne. V sedanjih težkih časih se zbirajo na taborih sloven ski bojevniki, ki oznanjujejo in kličejo svetu: Mir svobodo, ljubezen, bratstvo! Zlasti mogočen je bil tabor bojevnikov v Crn-grobu pri Škofji Loki. Na tisoče gorenjskih bojevnikov svetovne vojne se je zbralo pri starodavni Marijini božjepotni cerkvi. Na čelu tržiške in škofjeloške godbe ; so, odkorakali izpred kolodvora in glavnega trga v Škofji Loki v pol ure oddaljeni Crngrob, kjer je bilo že tisoče udeležencev. Za bojevnike in udeležence ste se brali v crngrobski cerkvi dve sv. maši, pri katerih so peli moški zbori Marijine pesmi, petje je pa spremljala godba. Veličasten je bil pogled na 6000 glavo množico, ki se je zgrnila na travnik pred cerkvijo. Z navdušenjem je bil sprejet govor predsednika Zveze bojevnikov tovariša Ma-rinkota, v katerem je zlasti poudarjal, .zahtevo po združitvi vseh Slovencev v združeni Sloveniji v večni skupnosti z južnimi brati Hrvati in Srbi, v močni kraljevini Jugoslaviji pod žezlom domače dinastije Karadjorjevi-čev. Govorilo je še več govornikov, med njimi tudi ljubljanski župan Dr. H. Puc. o- 1200 mož in fantov na taboru v Ljutomeru Nepozaben bo ostal vsem udeležencem marijanski tabor v Ljutomeru, na katerega so prihiteli možje in fantje iz Gornje Radgone, Sv. Miklavža, Velike Nedelje, Sv. Bolfenika, Sv. Jurija, Male Nedelje, Štrigove, Razkrižja, Črešnjevcev, Verže-ja, Ljutomera, Svetinj in Sv Tomaža. Bogoslovni ključno možje in fantje. Hudo je bilo za te, ki so morali ostati doma in biti za čuvaje. Po dve in tudi tri hiše je čuvala ena oseba, da so izgledale vasi kakor izumrle. Skozi dozorevajoča polja in zelene travnike so se valile množice v smeri proti kraju kongresa. Samo iz vodiške župnije je prišlo nad 200 kolesarjev in nad 30 okrašenih voz. Sprevod z Najsv. po domžalskih ulicah je bil tak, kakor ga Domžale še niso doživele. V sprevodu je šlo nad 300 gasilcev, 24 fara se je udeležilo procesije s svojimi farnimi zastavami in pevskimi zbori. Nad 200 jih je v sprevodu korakalo v narodnih nošah. V celem sprevodu je korakalo do 4000 vernikov in več kot toliko jih je napravilo špalir. -o- Dr. Ivan Tomažič novi mariborski škof Vatikansko glasilo "Oservato-re Romano" je z dne 28. junija prineslo sporočilo, da je sv. oče papež Pij XI. imenoval dosedanjega titularnega škofa Bargale, prevzv. g. Dr. Ivana Tomažiča, ki je bil dosedaj pomožni škof pokojnemu škofu Dr. Karlinu, za škofa lavatinske škofije. Novoimenovani škof je bil rojen leta 1876 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. V mašnika je bil posvečen leta 1898. Za pomožnega škofu v Mariboru je bil imenovan leta 1928. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Angela Cešnovar, posestnica in gostilni-čarka. — V Kostanjevici na Dolenjskem je umrl Josip Kra-mor, načelnik tamošnje Hranilnice in posojilnice. — V Ljub« ljani je umrl Matis Skuše, stud. arh. star 21 let. Potres na Vranskem Na Vranskem so nedavno ču-moičan potresni su- Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly je odredil, da morajo telefonistke, ki so v službi v mestni hiši, odgovoriti na vsak klic sledeče: "Tukaj je mestna hiša, vam na uslugo." Namen te odredbe, kakor pravi župan sam, je ta, da prebivalstvo mesta Chicago občuti, da je mestna hiša, katero vzdržuje s svojimi davki, postavljena zato, da njemu služi in mu pomaga. 600 FUNTOV TEŽKA ŽENSKA UMRLA Chicago, 111. — 14 mož je bilo treba, da so spravili 53 letno Emily Loll preteklo sredo zve čer z njenega, doma na 1107 Wrightwood ave. v bolnico Ženska je namreč trpela na nenavadni bolezni, ki jo zdravniki imenujejo elefantiazis ali slonska bolezen, ki je povzročila, da je teža ženske narastla na 600 funtov. V četrtek zjutraj je bolnica umrle. profesor (tili precej se ie užgaf, vsled česar je v par Dr. J. Hohnjec iz Maribora je'nek, ki pa ni napravil razen imel sv. mašo, med katero je pri-1 strahu, nobene škode. trenotkih ogenj objel celi bus -o- SKLADIŠČE ZA UKRADENE AVTOMOBILE Barrington, 111. — Na neki farmi med tukajšnjim mestom in Wauconda so v sredo našli oblastni organi raznih avtomobilskih delov za dve toni. Aretiran je bil neki moški, ki je priznal, da je kupoval avtomobilske dele od tatov. Jemal pa je tudi cele avtomobile in jih prodajal naprej. -o- ŠE ENA ŽENSKA V VLADI Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je preteklo sredo imenoval v svoj vladni kabinet še eno žensko, namreč Mrs. Marion Bannister, sestro senatorja Glassa. Poveril ji je urad pomožne zakladničarke. Nje letna plača je določena na $5,600. To je prva ženska, ki je kdaj o jpravljala ta urad. stopilo nad 500 mož in fantov k sv. obhajilu. Po maši je bilo v dvorani Katoliškega doma versko zborovanje, na katerem so govorniki zlasti povdarjali versko vzgojo mladine in pa o sodelovanju fantov v Katoliški akciji ter o socijalnih smernicah znamenite papeževe okrožnice "Quadragesimo Anno". Veliko požrtvovalnost so pokazali možje in fantje, saj so po vseh okoliških gričih na predvečer tega tabora goreli kresovi. — Dokler so možje in fantje tako požrtvovalni, se še ne more reči, da peša vera Slovencev. -o- Evharističin kongres v Domžalah Brez vsake posebne agitacije se je zbralo na evharistični kongres v Domžalah nad 8000 vernikov. Iz sedmih okoliških fara so prihiteli na starodavno Gorčico pred Marijino svetišče. Na Dva ponesrečenca V Češnjicah pri Moravčah je padel z voza 48 letni zasebnik France Požir in se nevarno pobil. — Ko je šel 25 letni delavec Jože Hočevar, doma iz Zapog pri Smledniku skozi Tacen, ga je nekdo napadel z nožem in mu zadal večjo rano v hrbet. -o- Posledice streljanja Franc Sijanc, 21 letni posestniški sin iz Sovjaka pri Ljutomeru je pri streljanju z samokresom tako nerodno ravnal, da se je hudo ranil na desni roki, nastalo je zastrupljenje in moral je v bolnico. -o- Odlikovanje V Slovenski Bistrici je bil odlikovan z redom sv. Save šolski upravitelj Miloš Tajnik. ilRITE "AMER. SLOVENCA"! Mogočna vladi Kampanja v taku - Slab konec Konference wag;"1:? Copyright, 1830. by Kdw K,te Bunwitlw. lw. All nghn rtneruol. F Bttl 9 - AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 29. julija 1933. Vera in moč družbo, individualno in socialno nravstvo, vsak narod, naj bo tega ali onega nrava, ves ogromni kosmos v vsej svoji raznoličnosti, v vseh časih in v vseh razmerah. Tega ne more kot eterična ideja, kot golo nabožno čuvstvo* ampak le kot ideja ogromne dinamike, zvezana z življenjem in vsemi njegovimi pojavi, z eno besedo: kot realna moč. Katoličanstvo samo ve iz skušnje svoje dolge in bogate zgodovine, da je politična moč, kolikor je potrebna, na drugi strani tudi velika izkušnjava. Politična moč se kaj lahko da izrabiti za krivico, za samovoljnost, za teror in za osebne namene. Cerkev pozna take dobe v sebi in je po njih izmodl'ena, da ve izbirati pravo sredo. Zoper zlorabo politične moči, ki lahko zastrupi vsak organizem, se je treba odločno boriti. Vsi, zlasti pa katoličani, se morajo zavedati, da je pravilni vrednostni red le ta, da mora religija stati na prvem mestu. Vsakdo, ki ima moč, se mora zavedati, kakšno odgovornost ima pred Bogom in da je ta odgovornost tem večja, čim večja je moč, s katero razpolaga. Tega se mora zavedati bodisi posvetni bodisi cerkveni vladar. Prav je tudi, da zavzema prvo mesto v nalogah cerkvenega občestva po-notranjevanje in oplemenitenje člbveške duše, toda pri vsem tem katolicizem ne more odpovedati oblikovanju sveta in človeškega občestva od družine do države, ker sicer bi: tudi religiozno ohromel, se odtujil realnosti in bi bil izročen vsem silam, tudi zlim — malo bi mu potem pomagalo, če bi tožil o zlobi sveta in o besnosti svojih preganjalcev — glej' Rusija, Mehika, Španija — zakaj kako naj se nebo usmili človeka, če ta sam ne uporablja moči- in zmožnosti, katere mu je Bog dal-, ali pa če se podi krinko nabožnosti odteguje nalogam, kateer nam po božji volji zadaja svet, skozi katerega smo primorani korakati in katerega se ne moremo strahopetno izogniti. — Fritterik Muckermann, S. J. komisarju, Very Rev. Beni-gnu, Rev. Avguštinu za njihov ljubezniv vzprejem ter pozdravne nagovore pri mizi. Zahvaljujemo se vsem kuharicam, ki so' imele dosti truda, ;da so nam tako lepo postregle. Zahvaljujemo se skratka vsem faranom v Johnstown^', Slovencem in Slovakom, ki so se nam ves čas izkazovali tako naklonjene ter nas tudi vzeli pod streho. Obljubljamo, da nas pride drugo leto, ako nam Bog da doživeti, v mnogo večjem številu. — Konečno naj še omenim, da je naš "ekspres" nazaj grede imel še večjo zamudo; Zato sme sklenili, da se drugo leto pripenjamo z busii. Eden v imenu vseh romarjev. | --°- KAKO JE V MINNESOTI V Nemčiji se zadnje čase z vso vnemo pretresa problem odnosa katolicizma do velikih vprašanj javnega življenja. Na eni strani imamo tezo: vera učinkuje po svojih lastnih sredstvih; ideje določajo zgodovino same. Na drugi strani pa trdijo: ideje, ki nimajo za seboj moči, se ne uveljavijo; vodja določa usodo. Kakor vsako drugo vprašanje duhovnega in kulturnega značaja, tako se tudi to vprašanje more od naše strani rešiti samo iz celote katoliškega nazora o svetu, ki ne objema samo cerkve, ampak tudi državo. Iz tega nazora sledi brez vsakega dvoma, da mora na svetu vse končno služiti slavi božji in izveličanju duš. Zato se moramo prizadevati, da se posvetne zadeve oblikujejo tako, da služijo dosegi tega končnega in najvišjega človekovega in člo-večanskega namena. Vsak katoličan je zato dolžan, da, kolikor to tiče njega, državne zadeve oblikuje oziroma pomaga oblikovati tako, da na svoj način služijo naddržavnim religioznim smotrom. Tem smotrom pa državne zadeve služijo tedaj, ako je država taka, kakor to zahteva narava in naravna zakonitost, ki izhaja iz Boga samega. Ker v državi igra vlogo tudi moč, zato je ne moremo izvzeti iz splošnega zakona. Moč sama na sebi sploh ni ne dobra ne slaba; je dobra, če jo vrši dobra in pravična roka, je slaba, če se izrablja v slabe namene. Nasprotni nazor, da je namreč religija namenjena izključno samo| za notranje življenje duše, ni katoliški, ampak ima svoj iz vor v protestantovstvu. Protestantovstvo se je oddaljilo od za padnega nazora, ki terja bistveno zvezo in odvisnost med svetnimi in verskimi zadevami. Posledica te zmote, ki je že za Lutrovih časov pokazala svoje slabe ličinke, je bik ta, da se je civilno občestvo čedalje bolj odtegovalo blagodtejnemu vplivu verskih načei! tako v individualno-moralnern, kakor posebno v socialno-moral-nem oziru, medtem ko je cerkvena občina vedno bolj izgubljala potrebnega stika z javnim življenjem v državi- in se pod geslom ponotraaijeva-n-ja diuše tako rekoč zabubljevala vase. Tako- je bilo zmoteno edino pravo naravno razmerje med religijo M posvet-nostjo oziroma med cerkvijo in državo, ki morata harmonično med seboj; sodelovati, in se je preobrnil pravi vrednostni red, kar mora privesti sčasom do razkrojevanja obeh sfer. Danes protestanti sami to spoznavajo kot veliko zlo in tožijo o tem, kakor dokazuje zlasti pogumna izpoved znanega pastorja Trauba. Zelo« čudno je, da je tudi narodni socializem začel zavzemati ostro odklonilno stališče proti tako zvanemu ''političnemu katolicizmu". Saj- je imel do sedaj ravno hitlerizem pravilni občutek za to, da se mora politična moč družiti z duhovnimi cilji. Kdor zastopa pravilno stališče o nujnem soodnosu in medsebojnem vplivanju ter medsebojnem dopolnjevanju moči na eni in ideje na drugi strani, ta pač ne ravna logično, če katolicizmu odreka udej-stvovanje v javni sferi, kakor odgovarja njegovemu bistvu, kajti s tem bi zatajil svoj lastni vodivni princip, da ideje, ki nimajo poguma in moči za javno udejstvitev, nimajo nobenega pomena. Ideja mora postati realnost, se mora lomiti v prizmi dejanskih razmer, se mora kakor seme posaditi v zemljo, iz katere vzklije kot plod, ki more prestati vihar iz izkušnje življenja. Z drugo besedo: le prežeta zemeljske moči je ideja življenja zmožna in ži-votvorna — brez tega zamre ko nežni otrok zaradi pomanjkanja krvi. To je zakon življenja, ki se mu mora pokoriti tudi naj-vzvišenejša in najsvetejša ideja, če je namenjena za ljudi na zemlji in če naj jo ti oživotvorijo v realnih razmerah. Krščanstvo je ROMANJE NEWYORCANOV j slovaške gostoljubne družine; NA GRIČ SV. TEREZIJE Ismo drugo jutro, v nedeljo, šli New York,, NvY. Naše prvo romanje v Johnstown, Perma, na grič SV. Te-' rezike je že za nami. Velika daljava (470 milj) ni plašila romanja željnih Newyorča'nov. Pa tudi glas o lepem svetišču na idiličnem gričku tik pri mestu je marsikoga vlekel, da se je pridružil našemu prvemu romarskemu izletu. Dolga in d!e-lonra utrudljiva vožnja se nam je bogato izplačala, ko smo prišli pozno v noči (naš "ekspresni vlak" je imel precej zamude) na cilj. Tam so nas težko pričakovali vrli' Johnstovračani, zbrani okoli svojega dušnega pastirja Very Rev. Benigna Snoja. Kako* smo se tudi razveselili, ko smo zagledali med množico našega Mr. Antona Grdina s soprogo ter Mr. DolČiČa s soprogo ter manjšo družbo yr Clevelanda ter Gerarda. Popeljejo nas v razsvetljeno cerkveno dvorano, kjer so nam tamošnje Slovenke in Slovakinje pripravile okusno večerjo. Še-le sedaj smo mogli pogledati v obraz svojemu nekdanjemu župniku in ustanovitelju newyorške župnije. Mnogo let je že poteeklo, kar so nas oče Benigen zapustili. Mislili smo, da jih bomo našli kot sključenega starčka. Toda na naše največjo veselje smo- zazrli pred seboj mlade Hiško živahnega in razpoloženega delavca v vinogradu Gospodovem. Trud in napor in veliki uspehi med dobrimi rojaki in Slovaki jim življenj« le znova podžiga in duševno krepi. — Po« dobuem odpočitku (vzeli k službi božji. Kako nas je toplo objela lična cerkev Male Cvetke! Kako smo se d i vi H tako obilni udeležbi vernega slovanskega in slovaškega ljudstva pri vseh svetih opravilih ! Ob pol enajstih je bila sv. maša za nd.s. Vneti govornik Very Rev. Benigen so nas newyorške romarje pozdravili s toplimi' in navduševalnimi besedami, kako naj vedno sledimo svojemu dušnemu pastirju. Po sv. maši pa nas je Mr. Grdina filmal tako pred cerkvijo kakor tudi pri lurški votlini. najvišja verska ideja, ki ima nalogo, da preobraža posameznika in, so nas pod streho slovenske Po okusno pripravljenem obedu smo imeli v cerkvi pete litanije. Cerkveni zbor, ki smo ga z občudovanjem poslušali1 že pri dopoldanskih sv. opravilih, je« tudi popoldne popeval lepe domače Marijine pesmii-. Potem pa so Parani imeli cerkveni piknik na prostorih nad župniščem. Tu smo imeli priliko seznanjati se z našimi rojaki. Prepričali smo se, kako zelo so navdušeni za svojo novoustanovljeno župnijo, kako požrtvovalni za svojo cerkev; veselilo nas je, ko smo videli njihovo iivdanost in spoštovanje do svojega (nekdaj našega) župnika. Kar prehitro je mineval čas. Radi bi bili ostali še .vsaj eden dan na prijaznem .gričku Sv. Terezike. Toda naš "ekspresni vlak" je že bil pripravljen in posloviti smo se morali od- lepega griča Sv. Terezike. Poltao ljudstva je bilo zbranega pri! slovesu in maha® so nam v slovo ter nas vabili na zopetno svidenje. — Ob teji priliki se zahvaljujemo vsi newyorski romarji Very Rev. Eveleth, Min«. , Bolj redki so dopisi iz našega mesta, zato naj mi g. urednik oprosti, temu mojemu pisanju. — Novic sicer ni poseb-vendar pa naji omenim, da začel obratovati eden r;u-d-in delavcem so skrajšali čas za dve uri, tako da bodo sedaj vsaki dan dve uri popreji doma. BJbfigi- delavec bi imel tako« pifiiliko vsaki dan uri za počitek. — Do seje bilo poletje pri nas hu-vroče. Solnee je pripekalo z silo, mnogo več kakor navadno, Sedaj; je v tem oziru tudi nekoliko boljše in iimamo zopet prav prijetno sveži zrak. Te prilike svežega zraka se je poslužila naša glavna predsednica Mrs. M:. Prisland in nas 'obiskala. Videti je seveda hotela našo Minnestoto in pa članic« SŽZ, h kateri nas veliko spada. Pričakujemo od Mrs. glavne predsednice njenega cenjenega sporočila, v katerem bo gotovo poročala, kako 'ji je ugajalo pri nas. — Do sedaj je bilo tako, da še vsak, ki je bil tukaj, se je dobro počutil in je prvi priliki zopet prišel med nas. Tako upamo, da se je tudi- ona dobro počutila med nami in odnesla od tukaj dobre spomine in- morda še kako novo- številko. Nadalje naznanjam, da podružnica- štev. 19, SŽZ še obstoji. Dne 17. julija je bil izvoljen novi odbor v katerem so zastopane ; Molile Smoley ipredsednica, Elizabeth Rako-vetz podpredsednica, Tillie Roberta tajnica, Jennie Ozanich zapisnikarica in Agnes Pod-bevšek, blagajničarka. Prosi se vse članice, katere mislijo po-■ ravnati svoj dblg, da to store do konca tega meseca, kar naj blagovolijo plačati novemu odboru. V slučaju, da- ne poravnajo-, se jih bo suspendiralo. — Pozdrav vsem članicam in glavnim odbornica-m SŽZ. M -. S . nizacija vedno na delu za splošno korist mihvauških Slovencev in spadajo k njej z malo izjemo skoro vsa milKvauška slovenska društva in nad en tisoč posameznih delničarjev. Še večje zanimanje kot smo pričakovali je tudi vzbudil "Heinie," ki bo igral s svojimi Grenadirji na tem pikniku. Tudi tujci se zanimajo in kot slišimo jih pride mnogo na ta naš piknik. Opoizarja se Slovence tudi iz drugih bližnjih naselbin, da pridejo ta dan pogledat in poslušat "Heinieja." Gostoljubna postrežba vsakemu garantirana. Prostor piknika je, Highway 36 (old Loo-miss Rd. in So. 43rd Street. Ob 1. uri popoldne bo odhod avtomobilov od zemljišča Slov'. Doma, na W. Nationa'1 Ave. in So. 12th Street. Po-neje bo vsako uro čakal tam truck za prevoz na piknik in tnlazaj onih, ki nimajo svojih aivtomobilov. Na avtomobiliste se apelira, da se pridružijo- paradi* ravno tako tudi na vse one, ki imajo narodne noše, da se oblečejo in pridejo k paradi. Preskrbljeno je v vseh ozi-rih izborno. Izvajate se bodo tekme, delilte nagrade, pilo najboljše vino in liivo, za prigrizek pa okusno pripravljeni' VELIK DAN V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Kakor kažejo vsa znamenja, bo letošnji Domov piknik, ki se vrši v nedeljo 30. julija v Ga-zvoda parku zepet dobro obiskan. To. pa tudi ni več kot prav, saj je bila in je ta orga- "barbecue," več vrst sproti pečenega mesa. Plesalo se bo na zvoke najboljše godbe slovitega "Heinieja," dobiček pa gre za dobro stvar vseh mil-v/auških Slovencev, zato pa naj bo tudi smer vseh Slovencev v nedeljo umerjena na Gazvodovo farm-«. Pripravljal«! odbor. -o.- DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIK A VABI Sheboygan, Wis. V nedeljo 3©-. j.lvMja je vabljeno vse slovensko občinstvo ,v Sheboygnu na zabavo., ali ,bolje rečeno na domači piknik. ..— Društvo Kraljica Majnik-a ima še nekaj vina v zalegi1, ki' je prav dobro in bi ne bilo prit-jetno, da bi se to- vin« s-kvarilo. Zato so vrle članice na zadnji' mesečni seji zamislile, da pri rede ta domači piknik. Vsaka oseba ki bo hotela piti vino, bo plačala malenkostno, svoto. 2-5e v društveno blagajno«. Sladoled1 in soda se bo prodajala po 5c, mogoče tudi- pivo. Za prigrizek naj družine same poskrbijo. Kdor bo boljše prinesel, bo boljše jedel. Moja malenkost se bo pridružila tistim, ki bodo imeli na mizi kaji tistih mladih, ki- nas zjiutraj iz span ja zbude. Saj- ne bo pre-napačno«, kaj ? No j a, če je človek lačen je vse dobvo, posebno v teh časih si ne- moremo posebno veliko izbirati. Bo že kako. Torej« na svidenje v nedeljo 30. julija v Zeleni' dolini. — To bo tudi prvi piknik v tem letu na- tem kraju, zato pričakujemo številne .udeležbe. Vabimo vse društvene članice-, prijatelje in znance. Pridite 'vsi z družinami, da se enkrat ('DaljC na 3. strani.)' "TARZAN JN ZLATI L F. V" < Metropolitan Newspaper Service) N'apijial: EDGAR RICE BURROUGHS Poglejmo kaj se je godilo o Tarzanom ined Bolganiji ta čas. Dim-, ki je prihajal od v olje namočenih cunj, ki so gorele je napoiiijeval velike prostore v četverokotnem stolpu. Gomr.n-gani, zamorci so začeli obupovati, češ, zndS.v.liM se bomo, ni reiJitve; okrog izhodov pa so'čakali Bolgpaniji, misleč pobijati one, ki bi prihajali h: dvorane. "Počakajte!" reče Tarzan, "ko bo dim malto gosteji bo nam- služil v kritjb, da nas ae bodo videli in bomo všli na vzhodni strani." "jaz pa imam boljši načrt*" reče starec. "Ko ido dim nas zakrili tedaj sledite meni. En izhod je, Iti »j! zastražen, to pq za to, ker ne mislijo, da se ga bomo poslužili. Ta vodi v klet pod stolp demantov." Dim je zdaj postajal tako gost1, da so- že komaj dihali'. "Posumi" je rekel Tarzan La, katera je bito že skoro oslabela od dima. "Drži sapo in stoj vsaj še nekaj časa." Kmalu nato je dal Tarzan znamenje, da naj bodo vsi pripravljeni' na odhod' in naj se drže reda. Počasi so šli za starcem, ki jo nažg§l neko bakijo in z njo razsvetljeval' spodnje hodnika. Ta»z?n ji.; Šil« zadnji, ki šel' za družbo, .vocKl' ie leva Džabnljdo, kateri je postalt vslcd dima že nestrpen. Zlati lev, kakor sa je i nenoval Tarzan z besedto Džabaljdtt, ki je pomenila "zlati lev", je- renčal', pošljite....$10.85 j ' $l«0i00 ................ 4*78 Din Za $15.00 pošljite....$16.00 | 3Wi25 ............... 580' Din tfa $20:00 poHljito....$2MO' , | §20.90 .................. 975- IDi« Za« $2-5l98i pofilji«e....$26.09- J i I £20.40 ..................VOOO- Win Zošl|jite....$4US i $50,00 ................2475 Dm U $50.001 pošljite....$51,.50 , Vsa pisma in pošiJtj&tve naslovite na: i rf". -i ■ 1 ■ t John Jerich ('V pisarni Amerikanskepa Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO. ILL. i« l Kritika. — Je bil koncert . . „ Sti zanimiv ? — Da, dve dami sta pelit h , ev. soI°- ipn — Dve dami vendar ne mo- , reta peti solo. — Vem, in vendiar je bilo Žil tako; ena namreč splbb ni' 3ve imeJa glasu. — * * * Ni še poskusila — "SMsaJla sem, da jle« miedi desetim zakoni eden srečen. Ali je res tako,?'" "Ne vem, jaz- sem sedaj šele tretje omožena." # » » Dober nasvet. — Rada bi imela gladka, mehke, bele roke. Svetujte mi., kaj. naj, delam.. — Nič. Obzirno zavrnjen. — G.ospo-diična, ali bi se hoteli zaročiti |z menoj ? — Ne, toda čestitam- vam, k dobremu okiwsu. :l! * i Škoda. — Zakaj' si tako žalosten prijatelj ? — Ali si že slišal, da inozemskih dolgov ni treba plačevati? — In to te je tako potrlo? — Kako bi me ne, ko pa imam same domače dolgove. * a Tudi priče. — Saj nima po-;mena, da bi tajili. Imam pet iprič, ki so vas tam videle. — Jaz vam pa priVedem 30 al Ipirič, ki me tam niso videle. »ti; * * * X Na sodišču — Med sodno > razpravo si dovljuje občinstvo ph neprestano medklice. Sodniku poide sLednjič potrpljenje: i"Še en medklic, pa d'am kri- k, ivca takoj vreči na cesto!" pi«, "Bravo!" zakliče toženec. u * * <* Laž. — Plešasta priča: Ver-j ^ :jemite mi, gospodje porotniki,. : ia.li ne, toda ko sem našel umor- ^ jenčevo truplo,, so se mi od ^ groze naježili lasje. ^ Predsednik sodišča: Ne pohabite, priča, d'a. sta prisegli, da boste govorili čisto resnico. * * » Nehvaležnost plačilo sveta. i—Mlad zdravnik: "Pomisli, v ženica, kako nehvaležni so prijatelji! Eden, ki si jie pri naS na večerji pokvaril želodec,, se g . je šel zdravit k moj.emu kon- , : ikurentu." , * * * ' c Lahka naloga. — Učitelj: ^ "Povej nam Mihec, kaj bi sto- ? ril, če bi moral razdeliti, 13 j a.- j ' tbolk med 14 součencev? Po- j 'misli dobiro, naloga jie puecej , „ Itežka." , 1 "Kaj še, gosod učitelj, prav . nič ni težka. Jaz bi jabolka ■ !skuhal in napravil iz njih kom- • Ipot. -o- "Amerikansk: Slovenec" vodi ; kampanjo proti depresiji, pomagajte mu! amerikanski slovenec Stran S ŠTIRIDESET LET V SLUŽBI GOSPODOVI in previdnega gospodarja in modrega, vzglednega duhovnika in ravnotako v Gollinwoodu, na župniji Marije Device Vne bovzete, katero oskrbuje sedaj že enajsto leto. Iz vrst slovenskih duhovnikov se mogočno odraža mar kantna in čestitljiva osebnost Rev. Vitus Hribarja. Delo nje- "Prijatelja spoznaš v nesre či, soh-udnika listov pa v de presiji!"—Rev. J. Čeme, obiskovalci svetovne razstave, ako kdo že-44 stanovanje se naj oglasi pr J. Mcchevar, 2309» W. 2Sth St**et, Chicago, Illinois. proda se takoj' STUTZ, autoniobil1 za 7 oseli v prvovrstnem stanju, na lahke obroke po zelo nizki ceni. Privatna stranka. Garage 2445 E. 75thSt. Phone: Harrison 300« moral oskrbovati dušne s«Pstvo daleč okoli, poseb-Sf' ker je bil zaradi pomanjša slovenskih duhovnikov brez pomočnika. Vkjub 2U klonil in omagal pod ® dušnopastirskega dela, a k vztrajal na svojem me-( v veselih in žalostnih ea-i' kadar je bilo nebo jasno [j) ®a0k Bil J« pravi vojak.1 J Zapusti postojank na pr-pastir je bil in ne (,(j'rnilik, ki zapusti svojo . e°> ko začuti sovražnika. *v'lako se je naš starosta ^ ^itus Hribar izkazal na ^»vojih ostalih dušnopa- mestih. V Barbertomi !(j župniji, kjer se ga šc (^Spominjajo kot varčnega ■ull hi m;--:-. j i :.-;'051.usata ;?,adio' poročila. o svojem sinu govo, kot delo vsakega duhov-nika-pijonirja je bilo trudapol-no in pogostokrat nehvaležno. Vendar pa, ako resnici pogledamo v oči — in šele zanamci bodo mogli to preceniti — so bile njegove zasluge za katoliški živelj v naši državi velike. Rev. Vitus Hribar ni bil kak potujoči duhovnik, nasprotno, kjer je bil, je tudi vztrajal in kar je posebno važno, vztrajal je tudi vedno z vso odločnostjo na stališču cerkvenega in škofijskega rc-d!a katoliške discipline. To si cer mnogim ni prijetno, a je neobhodno potrebno. Geslo njegovo je bilo vedno in povsod': Nikdar najmanjšega kompromisa z načeli! Rev. Hribar je bil rojen leta 1870 v vasi Cirkovee, faara Zgornji Tuhinj, V Ameriko je prišel leta 1890 in študiral na St. Mary's semenišču v Clevelandu, O. V mašnika ga j-? posvetil tedanji mil. škof Horst-man. Novo mašo je peli 30. jiu-lija, 1893 v češki cerkvi. Jubilejno sv. mašo bo daroval 30. julija ob 10:30 dopoldne, zvečer ob osmih se pa vrši s-lavljencu v počast banket v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Ob priliki štiridesetletnico mašništva Rev. Vitus Hribarja, želimo častitljivemu' gospodu trdnega in krepkega zdravja; želimo mu šo nndaljnih ivspe-hcv v vinogradu Gospodovem; želimo mu pa predvsem, da bi dočakal' zlatomašniški jubilej! VABILO na veliki slovenski protestni skd v soboto, 29. julija 1933, ob 8. uri zvečer V ŠOLSKI DVORANI S V. ŠTEFANA V CHICA €3. V soboto večer prirede katoliški Slovenci v Chicagi. veliki protestni shod protj tiranskemu ravnanju jugoslovanskega režima v Jug03lavijil Slovenski izseljenci bodo na tem shodu izrazili svoje mnenje o tiraniji, ki vladla napram katoliški duhovščini in katoliški cerkvi v domovini. Na ta shod', kakor že oznanjeno zadftjo nedeljo pri sv. mašah v cerkvi, pride preč. g. p, Anzelm Murn, bivši župnik pri sv. Štefanu v Chicagi, ki se je te dni vrnil iz starega kraja in bo nam osebno obrazložil politične razmere v starem kraju. Na programu so. še drugi govorniki. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži tega shoda v obilnem številu. Vstopnina popolnoma prosta. Za pripravljalni- odbor: LEO MLADIČ, preds dnik, LUDVIK KOŠNIK, tajnik RAZNOTEROSTI. OSTANKI MOGOČNIH RUSKIH CARJEV Redke priče zatrjujejo, da sta bili odsekani glavi carja in carice poslani v Moskvo. Lenin se je hotel na ta način prepričati o umoru in tudi preprečiti nevarne lažnivce, ki so begali kmete na deželi. Šele poznejša zgodovina bo utegnila posvetiti v kremeljska skrivališča in ugotoviti resničnost teh poro--čil. Zato so bila trupla carske družine nedvomno razsekana oziroma razžagana, polita z žvepleno kislino in sežgana. Preiskovalni sodnik N. Sokolov, avtor knjiga o umoru, je moral po padcu Kolčakove vlade pobegniti iz Sibirije. Pod točo svinčenk je izročil zapečatene za- : boje z ostanki, ki jih je zbral na morišču, francoskemu vojnemu poverjeniku generalu Janinu. Ta jih je odposlal v Pariz, kamor so dospeli leta 1920. Janin je hotel izročiti zaboje knezu Nikolaju Nikolaj,eviču kot najstarejšem,ir Romanovcu. A knez je odgovoril, d>a d'o tega ■Mirna pravice. Kot kristjan in sorodnik bi najrajši takoj pokopal ostanke vsaj v svoji do- [ mači kapelici. Smatral' pa je, ■ da bi oviralo to poznejšo preiskavo po padcu sovjetov. Mi^ slil je tudi, da bi bili zaboji premalo zavarovani v njegovi ' vili na Rivieri. Naposled je sprejel zaboj v varstvo M. Giers, predsednik sveta nek da- . njih ruskih carskih poslanikov. To nikakor ni ugajalo ruskim monarhistom, ki so pričeli širiti govorice, da počivajo kosti kronanik m učen cev "v kleti med premogom in vinskimi so-di." Veliki knez Ciril, sedanji 1 pretendent na ruski prestol, ' je naposled- objavil leta 1924 i! okrožnico na vse Ruse, kjer je ' zatožil Giersa, ki mu ni maral izročiti "dragocenih kosti mifr čenče v," čeprav ne bi smel no- ! ben zasebnik pod katerokoli pretvezo skrivati ono, kar je lastnina vsega ruskega ljud- ! stva^.. Baron g-iers je letos V,m.rl.|J Njegov našitednik V. MalUa- j kov je zavrnil govorice o "kle- \ ti s premcgssm in viirskimi ;so di."' Zaboji so na varnem it tPod nadzorstvom' uglednih n emigrantskih zaupnikov. Če umre eden od njih takoj izvo- J lijo ostali drugega na njegovo ! .. mesto. A imena in kraj so slej-i, koprej strogo skrivnost. Mctro-' polit Antonij v Sremskih Kar-lovcih, ki zdaj zbira podpise ^ emigrantov in hoče prevzeti ostanke v varstvo, ne bo uspeli - ' 1 0 Knjiga Sokolova podrobno na-( števa vsebino zabojev. Tu so ' zapisniki fotografije kraja umora, otanki steznikov in ' obleke, steklo od očal, s kate-^ 'rimi je čitala carica, in dragu-Ijev, ki so bili zašiti v oblekah, j Samo tri številke omenjenega _ žalostnega seznama zaslužijo ( ime ostankov, dasi n-i mogoče * trditi, da izvirajo od članov carske dr,užine. Poteg carja s : carico in otroci so bili namreč ' umorjeni tudi njih služabniki. -; Pod št. 63 je zabeležen "člo- ' ; veški prst in. dve koži." Zdrav- | niki so domnevali., da je to ne-" govan prst starejše ženske. ; [ Pod št. 65 so zabeleženi "drob-' ci razžaganih in s kislino po- j j litih, ožganih kosti. Morebiti j so to. človeške kosti." In pod št. ] 66 so zaibležene "mastne, z ] zemljo pomešane kepe. More- ] biti so to tudi ostanki na gr- j j madi' sežganih teles." To je vse, ., kar se lahko imenuje ostanki . carske družine ali prav za < prav samo "dokazi umora v j Ekaterinburgu." , -o--j SKRIVNOSTEN PREVOZ , OKOSTJA 200 MUČENCEV < Nedavno so potniki opazili, j kako neki benediktinski oče molče pogosto potuje med Milanom in Napoljem. Navadno je sedel ob oknu in tiho molil brevir. Edino, kar je vzbujalo pozornost pri potnikih, je bife njego- ' va prtljaga. Vsakrat jie imel s seboj majhen lesen zaboj, ki je . bil zavit v mrežo .Na zavoju je vselej stalo neko ime. Tihega, patra več ne opazijo na vlaku. ! In kaji je prevažal v teh zabo- 1 jih? Ti zaboji- so vsebovali relikvije nekaterih papežev in okoli 200 m učencev, ki so jih pred 300 leti izgrebli iz katakomb "Pris-cilla" v Rimu. Vsakrat jie na o- ; četa Leona Mattej:a v Milanu čakal' avtomobil malanskega. nad- ; škofa, v katerem je bi3i diuhov-nik. Ta j'e o- pomoč-jjo očeta benediktinca, spravi:! zaboje- na av-itaobil m jih' odfelii.a-l; v kardi- ; nalovo r-asclbno Itapeio. Zgcrlovi-na tega izrednega pro- j .voza, relikvij, se začenja z- letom | iS©6; ko'jie: slavni jiezuiit o. Mag- j gio preje)' dbvoljenje, da osnuje ( Samostan v Massalubrensa in dai | sme vzeti i;: katakombe Priscilla neky.j relikvij' tamkaj pokopanih mučencev. Pater je to dovoljenje dobro izkoristi! in pobral cela okostja mučencev ter jih prenesel v svoj samostan. Toda tiadl samostan so prišli slabi časi in ina relikvije bi bili skoraj* pozabili. Pozneje so jih prenesli v neki samostan blizu Sorrenta, kjer o so ostale okoli 200 let. Zdaj se s> Slika kaže, kako se rekordn Ictalec Wiley Post poslavlja od svoje žene, predtao se je po dal na rekordni polet okrog sveta. K. j ' ■ ■ Mrs. W. F. Post, sta rti od rekordnega letalca V^ileya Post, ki se je podal na re-i ^°let okrog sveta, poslu šata Radio poročila o poletu svojega sina. začenja zadnje poglavje tega1 prenašanja : milanski kardinal i Schuster se je sporazumel z na- j polskim kardinalom Ascelesijem, dla bi te relikvije prepeljali v Mi-1 lan in jih tam. razdelili med po - • samezne žup. cerkve. Čeravno je i | razdalja med Milanom in Na-! poljem zelo velika in ker je bilo treba za prenos napraviti- več poti, je bila dana dispensa glede obreda za prenašanje relikvij. Šele, ko je oče Mattei srečno prenesel vse relikvije v Milan, jso v Milanu priredili več procesij za čast mučencev, katerih ostanke že vsebujejo. -o-- j RAKETE PROTI TOČI V Haribergu v Avstriji se je izvršil' te dni ob navzočnosti zastopnikov oblasti zanimiv po-jposkus z novovrstnimi raketami, ki jih je skonstruiral lastnik drevesnice Merman Beyer, in ši-jcer za upraobo proti toči. Rakete, ki so bile že dve leti stare . — od tedaji datira namreč Be- ! yerjev poskus, so se po sprožitvi razpočile v višini 800 m, s strašnim pokom, tako da se je videlo j: navzočim povsem razumljivo, da j bi jih utegnil zračni pretres za- j' radi tega poka razpršiti oblake, h ki prinašajo, točo. Takšnih obla- < kov ob' času poskusa pa žal ni i< bita na nebu-. Pač pa pravijo -razne občine okoli Hariberga, ki so v neurju preizkusite Ha- J ribergov izum, da se je izvrstno • obnesel. Oblaki se pretrese j o od .< vsake rakete na približni povr- J šini kvadratnega kilometra in namestu toče se iz njih vsuje I naliv. Sevedia- pa ena sama rake- S ta ne zaleže dosti, treba jih je i1 več. Letos jih bodo perizkusili s ob pripravnih prilikah v več- / jem obsegu. ' -o_ ' ^ " 'Ames. Slovenec' je barof i neter našega verskega in na- > odnega gibanja. Kaže nam s rast ali padec, kakor že nanese ase delovanje."—Rev. Černe. j j: iz m. mum. (Nadaljevanje z 2. strani.) ; sestanenuo skupaj v prosti' na-1 ravi. Društvo ne gleda ob te ji prilik} na kdove kakšen dobiček, le skupnega družinskega sestanka si želimo. — Za mnogoštevilno udeležbo se priporo-' čamo; Društveni odbor -----o- i. SMRTNA KOSA V NEW-BURGU Cleveland-New burg, O. Tužno so zapeli zvonovi v stol-| pu cerkve sv. Lovrenca, in s«i pe-i ti' svojo prežalbstno pesem ter i;na>znanjali še živečim, da se je Mrs. M'ary iJodtec preselila v ' boljše življfenje v večnost. Por 'j kojna Mary Godec je prišla v i Ameriko pred 6- timi leti iz ' tične na Dolenjskem. Žal, da ji1 sreča ni bila mila. Pred par leti j 1 ;jo je napadila> huda in neozdrav-1 .Ijiva bolezen. Vsa prizadevanja ' j zdravnikov na dbmu in v boliniš-' i niči ji niso-mogli pridobiti na> | večjega bogastva na svetu, — zdravja. V nedteljo dne 9. julija ! | je mirno in vdtvna v božjo vcljo I zaspala spanje pravičnega v starosti 45 let. Bila je članica dr. Kraljica Miru, štev. 2'4 s'. t:). 7s.s dr. sv. Rešnjega Telesa- in nodr. štev 15, sžz. Lep in ganljiv je bil sprevod katerega so se kor-porativno vdeiežile članice omenjenih društev, med sv. mašo pa vse članice prejele sv. obhajilo ,ter ga darovale za mir in pokoj prerano umrle sestre. Isti dan pa pretrese vse Slovence v New-burgu. žalostna vest, da je Frank Hrvat, stanujoči na 3673 E. 113 st. tudi zavzel pot v večnost. Dan poprej- je šel še zdrav k počitku. Sanjalo se mu je, da na vrtni; ni vse v redu in v spanju se ozre na odprto okno, zgubi ravnotežje ter odleti na cestni tlak. Po.-škodbe so bile tako hude, da drugi dan v bolnišnici podlegel. Pokojni Frank je prišel v Ameri- • ko pred 32 leti iz fare Ambrus na Dolenjskem. Bil je skrben [gospodar in ljubeč soprog. Smrt j pa nič ne vpraša, kaj si, le i vzdigne koso, pa rajžamo z njo. jstar je bil 52 let. Bil je član dr. sv. Jožefa štev. 146, KSKJ,, , idr. Slava štev. 173, SNPJ,, sv. Anton in dr. sv. Imena. i Dne 15„ julija zopet zapoje .mrtvaški zvon in naznani, da Anton Peskar tudi rajža proti dolgi večnosti. Pokojni Anton • Peskar je prišel v Ameriko leta .1890' iz vasi Velke Lese, fara Krka na Dolenjskem,, m-lad- fant, jše ne 25. let star. Dobi delo v tovarni, Ker je bil bistrega uma, i se kmalu priuči: angleškega jezika in postane preddšilavec (forman). Podjetnemu, mladem- j ,ču to ni zadostovalo. Vedno le ; (miesli kako bi ostalle rojake zdrti-žil,, dla bi se prehitro ne- izgubili , v tujini. V najem si vzame gostilno in malo dvorano, kamor -jaih je vabil ob nedeljah na po- . govor. Nagovarja jih, da bi si ustanovili' svoje podporno društvo, po vzgledu sosedov Čehov. Res se priglasi nekaj- rojakov in ustanovijo prvo društvo v naselbini, dr. sv. Alojzija, katero še sedaj dobro obstoji. Pa to mu ni zadostovalo. Izve,, dla se je v Cleveland naselil slovenski duhovnik Rev. Frank Kerže. Poda se do njega ter ga poprosi, da bi med njimi vstanovil. slovensko župnijo. Od njega so bile prve besede, prvi koraki, sedaj- pokojnega pionirja, sedaj tako organiziranih rojakov v fari sv. Lovrenca. Odšel si od nas dragi prijatelj in dobrotnik. Telo Tvoje počiva po trudapolnem delu. Tvoji duh 'vživa plačilo v nebeških višavah. Spomin na Tebe pa ostane med nami, dokler živijo Slovenci v naselbini. Vsem prerano Lini r lini naj sveti večna teč. Preostalim pa iskreno sožalje. Saj' zopet vid'mo se nad' zvezdami. Tudi mi vam sledimo, saj dnevno hitimo po poti v večnost. Dal Bog, da bi bila naša pot lahka brez trnja in kamenja. Vse posvetno bomo zapustili, te dobra deta ponesemo s seboj v večnost. Skrbimo, d'a ob vsaki potrebi pomagamo svojim trpečim soroj-a-kom, kateri potrebujejo naše pomoči. — Zdravo! J. Resnik. -o- feCrSTi 9 AMERIKXN5KI SLOVENEC Sobota, 29. julija 1933 >IRITE"AMER. SLOVENCA" iSlRITE AMER. SLOVENCA! Izpod Golice RAZNE KNJIGE ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ...................................$2.00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A. B. Jeglič ........................................................................... 45c JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. maše. Dr. M. Opeka .......................................................................... 600 JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................$1.75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$L00 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE ......................... 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec ........................-......................................................... '^c LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško........ 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. Jeglič .............................................................................— MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .................................................................................-.......$1-25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ................................ 75c O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pija XI. -............................................................ 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ..............................................................................— 60c OD BLAGOSLOVIL .......................................................... 75c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr. Mih. Opeka ..................................................................... &0c PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Slomšeka.................... 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 60c PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................$100 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$100 PRILIKE PATRA BONA VENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1.50 SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. Nje življenjepis ................................................................ 50c SIRAHOVE BUKVE ........................................................$1.00 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Vsaka po ............................................................................ 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške- ga ............................................................................ ....------- 15c SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ........................................................................ 75c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c Opeka ..................................................................................$1.00 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del £.o ...........................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torlcar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ....................... 75c BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Ur s.............................................................................$1.00 ČRNA GORA. Pripovedna pesem _________________________________ 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič .................... 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega. Petra II. Pe- troviča-Njeguša ............................................................... 50c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ................................................................ 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek ...................................... 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Ševčenka........................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur- kuš ............................................................................... 25c KITICA MOJIH. B. Maister ............................................ 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. PESMI. Jos. Cimpermafl .................................................... 75c PESMI. J. T. Turkuš ............................................................ 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c POEZIJE. Frank Levstik .................................................. $1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1, del ........................................ 75c IV. del ................................................................................fi.oo POEZIJE, Zamejski ..................................................................soc PSALMI. Iv. Vesel ............................................................. 75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ........................ 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved _ 50c SLUTNJE. Iv. Albrecht ............................................. " 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar)........... 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ..........................................................75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ................... 15c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923.............. $1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami ............................................................................$2.00 Brez slik ..........................................................................................................$1.00 MALA SANJSKA KNJIGA ................................... 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1905 35c ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem .............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ........................................................................$2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. SLAVKO SAVINSEK, Povest z gorenjskih planin Ker si stražnika nikako nista mogla predstavljati, da bi bila krvava nahrbtnika sama prišla po plazu, sta pretaknila vso okolico za tihotapcema in nista hotela prenehati iskati. Sčasoma pa sta se le prepričala, da iščeta zaman. Bila sta mnenja, da sta tihotapca najbrže popustila nahrbtnika, da bi laže sama hodila in sta ušla v okolico ter se tam držita v kaki koči. Zato sta šla in brskala po vseh stezah navzdol ter vse koče, ki sta zanje vedela, preiskala, če bi morda kje zasledila tihotapce. Tako sta prišla tudi v dolino Velike Suhe in krenila tam po steni vprek, kjer sta hotela pogledati k cerkve-niku pri Sv. Mariji Hrastniški ob mali cerkvici koncem rovta nad Hrastjem. Ko prideta čez greben in zavij eta po stezi v nižino, se oba obenem ustavita. Zagledala sta namreč na stezi mlako krvi. Spogledata se. Tule bo prava sled, je bila njuna prva misel. Hitro odložita nahrbtnika ter pričneta preiskovati okolico. In oba hkrati zavijeta od dveh različnih strani proti košatemu, gostemu grmu, odgrneta ga in zagledata v njem ranjenca, ki strahoma upira vanje oči, vse razgorene od vročice. "Aha, te imava, tihotapec!" ga nagovori prvi. "Kje imaš tovariša?" Matija — on je bil — ne razume vprašanje. "Kakšnega tovariša?" vpraša z onemoglim glasom. "Onega, ki smo ga tudi zadeli in se je s tabo vred preobrnil po plazu?" "Po plazu? Jaz sem po plazu spodrsnil sam." "Kje pa je drugi ostal?" 11 "Sam sem bil!" "Kaj lažeš ! Dva sta bila, saj sta tudi nahrbtnika dva." Zdaj se prične Matiji svetiti. Jezus, pa ja niso ubili Matevža ali Tilna ali koga drugega izmed tihotapcev. "Jaz nič ne vem za tihotapce. Že od sinoči ležim tu in ne morem dalje, ker sem izgubil preveč krvi!" "Da, da, vse soglaša! Ali kje je drugi?" "Verjemite, sam sem bil!" "No, se že pomenimo v Hrastju. Ajdi z nama!" "Ne morem." "Ti že pokaževa!" Eden ga zgrabi in hoče postaviti na noge. Toda Matija tako nečloveško krikne, ko zadene ranjena^noga ob tla, da ga stražnik nehote položi nazaj. "Kaj hočeva ž njim?" "Nesiva ga v dolino do prve hiše, odtod ga ponesemo v Hrastje," odgovori drugi. "Kako pa?" "Iz vej napraviva nosilnico." In res se pripravita, odrežeta par močnih smrekovih vej, napravita zasilno nosilnico in položita nanjo Matijo. Zaneseta ga najprej na stezo, kjer si oprtata nahrbtnika. "Jezus!" se trga v Matiji, ko zagleda nahrbtnika in zapazi, da sta Matevžev in Tilnov. "Krvava sta." ga peče v grlu vprašanje, kaj je z Matevžem in Tilnom, toda ne upa vprašati, ker se boji, da ne bi česa izdal. Zamiži, ko ga dvigneta stražnika in pri duši mu je, da bi kričal od telesne in duševne bolečine. Matija ni bil slišal strelov raz Golico, ker je ležal v globoki nezavesti takrat. Hladni jutranji zrak ga je šele vzdramil in osvestil. Ko se je prebudil iz omedlevice, je bil sprva presenečen in ni vedel, kje je, kaj je ž njim. Toda brž je začutil pekočo bolečino v nogi, in ko je tipal okrog sebe, je začutil pod prsti svežo kri. Skušal se je dvigniti; pa ni mogel, ker je preveč krvi izgubil. Strašno ga je žejalo in čutil je, da vročica od rane gori v njem. Niti premakniti se ni mogel, ker ga je noga preveč bolela pri najmanjšem premiku. Toda tu na stezi nje sme ostati, si je mislil, stražniki nocoj gotovo love tihotapce. In če se ne ne umakne, ga gotovo dobe takoj. Zato se je moral zavleči raz stezo v grmovje. Toda kakor je, skušal, ni šlo. Ce se je le malo dvignil, se mu je.stemnilo pred očmi in moral je odnehati. Tako je ležal zopet eno uro, dokler se ni pričelo daniti. Ko je bilo toliko svetlo, da je mogel razločiti rano, je pregledal nogo in obvezal boleče mesto s kosom srajce ter trdo prevezal nad rano, da ni kri znova odtekala. Nato pa se je z največjo muko med strašnimi bolečinami prevalil v grmovje ob stezi, zdrsel še globokeje v grmovje, tu pa zopet padel v nezavest, ki sta ga iz nje vzbudila stražnika, ko sta se pogovarjala. Zdaj misli in ugiblje, kaj je z Matevžem, Tilnom in drugimi tihotapci. Stražnika molče korakata, ker težko nosita in ne more od njiju ničesar izvedeti. Toda ko upehana stražnika položita za nekaj časa nosilnico na tla, da se oddahneta, pričneta pogovor. "Kaj praviš, kje bi bil še eden?" de prvi. "Bog si ga vedi, kje? Ta gotovo ni tisti, ki ga je jugoslovanski vodja zadel. Oni je zakrilil z rokami in je omahnil vznak, tedaj je moral biti zadet v prsa ali pa v glavo. Ta pa je v nogo ranjen; je najbrže oni drugi." "Samo kje je neki obležal v prsa zadeti?" "Pa že kje za kako pečjo, da ga nisva dobila. Ce se ni ubil, bo itak izkrvavel." "Moramo še enkrat pogledati nazaj!" "Najprej tega spraviva, oni drugi bo že počakal!" "Jezus, Marija!" gre Matiji po glavi, "po-strelili so jih ko pse! In jaz sem tega kriv! Kdor pade po teh pečinah, si mora razbiti glavo. In v prsa je bil zadet! Bog se ga usmili! Ce je Matevž? Kaj poreče Cilka?!" Tako mu blodi po glavi, ko ga stražnika spet dvigneta in neseta dalje. Več ne more izvedeti, ker vprašati noče, da ne bi koga izdal. Pri-neseta ga do koče na hrastniškem rovtu. Od tam pošljeta v Hrastje po pravo nosilnico. Ko čakajo na povratek odposlanega, pripovedujeta stražnika planšarju, kako so se streljali s tihotapci, in natančno opisujeta, kar sta videla. Matija sliši vse to, čeprav je skoro nezavesten. Zdaj ve približno vse. Samo da bi vedel, kaj je z Matevžem in Tilnom, sta li živa ali mrtva! Posebno za Matevža ga je skrb, ki je bil v prsa zadet. In to radi njegove lahkomišljenosti in neopreznosti! Bog se ga usmili in Cilke. Iz Hrast j a prineso nosilnico. Matijo so v koči okrepčali z mlekom in vodo. Stražnika pustita nahbtnika pri planšarju in neseta Matijo v Podhrib. Ravno zavijeta z nosilnico med prve hiše, ko priženeta dva druga stražnika uklenjenega Mohorja in kreneta ž njim proti postaji finančne straže. Mohor spozna mimogrede Matijo, oči od začudenja široko razpre. Ali samo za hip. Takoj da Matiji znamenje, naj vse utaji in Matija ga razume. Peče pa ga vprašanje: kaj je z Matevžem? (Dalje prih.) "Kjer so na mizi brezversl*1 veri sovražni časopisi, ne m or' te pričakovati katoliškega $ ha, katoliškega ozračja." ŠIRITE AMER. SLOVENCA! TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'— Trgovci Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Amerikanski Slovenec PROFESSOR NOODLE r " PLUCK " " ^ j -Peaor Professor:- ^SfT^ They have more ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ pluck,the women saj^ I fear that you're J^iffi^ mistaken., sir! ^ Their courage l/JV m (A \\ JBl makes me. /,f\ \--m /11111 wonder-struck! A { }\ V\\l |p|M; Just see their slen- WaJ// A/^tu % p^ Bill .Now you'll admit I^jk _ *||fP Prof. Noodle. j ' 'H j - lffCniie flW 0WDER m • You sov« in using it. Ife. only half « Y t 01 " r,c»uIr*el l^lv . ." -o- VESTI IZ VSEMIRJA? Časopisi so poročali, da i sprejel tehnični vodja Bellov telefonske službe, inženj* Karel Jansky, kozmične spol"' čila po radiu. Vesti so bile P sodbi prejemnika oddane Rimske ceste. Znake so zab« ležili najtenkočutnejši aparat ki jih ima Bellova družba laboratoriju z sprejemanj brezžičnih valov. Dolžina V« lov z Rimske ceste je 14.6 frekvenca pa približno 20 m' lijonov. Jansky domneva, so morali oddati znake aparf jti, slični našim radio napi? vam in pravi, da ne bi doW trajalo, ko se bo moglo člc veštvo na zemlji sporazum5 vati z živimi bitji na drugi' nebesnih telesih.