St. 83. V Trslu, v soboto 16. oktobra 188«. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »edinost« z zha;u 2 k*tii n * t.» t-n voihu areda in »ab-Ua o no lud ne. Cena za vbh o* priložit T rl 7« o-dn bun ti j\. SS3»kr.,za fotrt U ca 1 gl T5k:. — Sama pri-©gasana 3 g|. so kr aa celo let.). — Posamozne Sinvilke se i ioiva|o Dri onravniStvu n vtraukan v Trm no 5 kr.. v aorlol in v Ajdovščini no <1 k: - hara inim, reklamacije iii in«erate prejema Opravnlitvo, vla Torrsnte, t Nova tiskarna* Vb! dovtti ae poSiljajo Uredništvi »vla TarrD.its« »Nuovr Tipogrnftt/;* vaak morali, trankiran. Rokopial b»oz poaebna vrodnoatl a« nu vranjo, » /nitratt (rj»*zu* vr*te uam* niia tn poslanice) ae zaraAuniio po poaodtii - nrav e.enb ; pri kratkih, ogiftMh z drobnim črkami plaiaje m vurko <->f»iindo 2 kr Delavske zbornice. (Konec. Po naSsm menenju bi mogla i konservativno-narodna desnica pristati načeloma na to, da se osnujejo delavske zbornice ter se dovoli tem zbornicam tudi zastop v državnem zboru, saj so se desničarji s sedanjo vlado vred pokazali vedno pravi prijatelji delavskemu stanu, vsled česar so tudi osnovali in sprejeli uže več zakonov, kateri majo priti na pomoč kmetu in delavcu. — V tem se uprav kaze državniška spretnost desnice, kajti vsaka parlamentarna večina, katera se hoče dol^o ohraniti na krmilu, mora ozbiljno računiti z danimi odnošaji in z duhom časa. Da manjšina sili naprej, to ima, kakor smo rekli, svoj vzrok v prilizovanju raznim stanovom, katero prilizovanje ima z*pet smoter, da se levica zopet pospe do vlade; ali Se drug smoter opazuje so v predlogu levice, o ka-katorem govorimo. Levičarji tudi pri vsakem predlogu po zvijačah zasledujejo grmani-zatoriČne cilje in to so opazuje prav dobro tudi ua najnovejšem predlogu, kajti velikonemSka gospoda je volilne skupine delavskih zbornic tako lepo grupirala, da bi mej 9 drž. poslanci slovanski delavci dobili le 2 poslanca, namreč Cehi enega, Poljaki pa tudi enega, Nemci bi jih imeli Sest in Italijani onega. Stvar je namreč taka. Dunajska zbornica bi volih Nemca, linSka, solnograSka prav tako; ljubljansko pa so potisnoli mej dve Štajerski in eno koroSko oČividtio zato, da bi kranjski delavci ostali v manjšini, in bi odločili velikonemški mesti Gradec in Celovec; vse tri zbornico na Primorskem bi lahko izvolile poslanca tudi v slovanskem zmislu, ker v Gorici in v Trstu so delavci po večini gotovo Slovenci; ali kaj to koristi, ko so veliki obrtniki v Gorici Veliko-iiomci, ki bodo skrbeli, da bodo rajše Lahi zmagali, nego Slovenci; v Trstu so zopet italijanska delavska dtufitva, v katerih je sicer ogromna večina slovanskih delavcev, ali kaj to koristi, ko v dotičnih odborih absolutistično gospodarijo le Italijani in Slovani se jim pokorijo; v Istri pa je iztrgati iz rok demagogov ia voditi ga po pravej postavnej poti ; to pa se le potem zgodi, ako se mu da prilika, da po svojih zastopnikih sam spozna, na kakih temeljih sloni država edino v Pulji razvito načelo podpor-1 in katere so dolžnosti raznih državnih društev, iu tudi tam se vidi, da j ljanov za vzdrževanje države. Pri— Italijani gospodarijo Slovanom. Dru-j znanje delavca kot politični faktor v gače bi bilo tedaj, da se mej konser-! državi je velik napredek v socijalnem vativnimi in rudeČimi društvi uname j obziru, ono v njem vzbuja ponos hud boj in da potem Slovenci po državljana, kateri ponos mu zdaj po-kompromisih spravijo kaj svojih ljudi manjkuje, ker se vidi popolnoma iz-v delavske zbornico v Trstn, Gorici j ključenega od javnega živenja. Ali in Rovinju (zadnjo mesto je slabo prašanjo je, kako naj bi se napravila zbrano, ker v Rovinju jo le malo de- j postava o delavskih zbornicah in o lavcev in centrum delavcev Istre je v zastopu del. stanu v državnem zboru. Pulji). Mogoče je, da Sčasoma tudi!— Pred vsem je naše menenje, da na Primorskem delavci spravijo Slo- , bi se, ako imamo obzir na večo avto-venca v drž. zbor; ali vsaj v začetku j nomijo, moralo dati delavskim zbor-j delavcem indirektna volilna pravica v bi bilo to jako težavno in le po nicam na kak način zastop tudi v' parlament, pač no bi bilo za začetek kompromisih dosegljivo. dež. zborih, ker marsikako delavce za-j providno, da se ustanovi veče Število, Na Tirolskem bodo gotovo Nemci devajoče prašanje se rešuje tudi v pri omenjenem Številu poslancev pa v večini, pa mogoče je, da Tirolske! deželnih zastopih. Potem pa bi bilo (bi po nas nasvetovane volilne sku-zbornice volijo kacega konservativca, potrebno tudi preiskovanje, ako od-ipine bile pač tako zložene, da bi Na ČesL em bi gotovo imeli slo- govarjajo volilne skupine, po Veliko-' mogla sedanja večina parlamenta, pa vanski delavci večino v prvej grupi nemcih nasvetovane, tudi dejanskim in tudi vsaka pametna in še kedaj vlado- biti Slovan in niti ni treba dokazovati, da ni umestno, da bi primorske deželo same z nekoliko nad pol milijona prebivalstv in baš no preveliko obrtnijo imele same enega poslanca, vsa Češka pa le 2t in vsa Galicija z Hukovino le jednega. Po tej razdelitvi bi se moglo računiti, da bi ol 9 delavskih poslancev bili vsaj 4 gotovo Slovani, eden mogoče nemški O »O konservativec, za enega bi bila stvar nedoločena in trije bi bili skoro gotovo pravi Nemci. Mi z našu Študijo no trdimo, da smo bili čisto natančni, ali na vsak način jo stvar v tem zmislu prevdarka vredna in ako se kedaj uvedli delavske zbornice ter se da tudi možna opozicija na-njo pristati. Stvar je sicer še le sprožena, pa vredna je ozbilinega prevdarka in bo- (Praga, Budejevico, Plzen), ali v dru- Številnim razmeram, gej grupi (Liberice, Heb) bi skoro go-; Po naSem menenju bi se moral tovu Velikonemci nosili zvonec; prav predlog levičarjev tako prenarediti, da enako bi bilo z moravsko-šlezko bi imelo češko kraljestvo, kder prebiva' Ijše je, dajo desnica v roke vzame, grupo fBrno, Olomuc, Opava); — v gotovo polovica delalcev vse monarhijo, nego pa, da .pusti, da po popularnosti gališko-bukovinskej grupi (Lvov, Kra-'vsaj 3 poslance iz kurije delavcev; L y 1—* v 1 kovo, Brodi, Grnovice) pa bi imeli potem naj bi Moravska in Šlezija hrepeneči levičarji z] njo preveč hrupa o. Poljaki večino. No vemo pa, zakaj so Velikonemci v svojem predlogu pozabili skupaj imela tudi enega, Galicija in Bukovina enega, Doljueavstrijska enega, Grorenjeavstrijska pa naj bi se Dalmacije, saj ima tudi Dalmacija' priklopila Štajerski in Koroški, katera svoje delavce in trgovinske zbornice.' grupa naj bi imela tudi enega po-Vidi se torej na prvi pogled, kam'slanca, za Tirole, Predarelsko in pes taco moli; ali k ljubu temu bi; SolnograSko bi po tej razmeri tudi bilo naše sicer malo merodajno mne- j zadostoval en poslanec, Kranjska pa nje, da bi zbornica poslancev predlog-naj bi se pridružila Primorskoj grupi prevzela ter ga izročila posebnemu in prav tako Dalmacija, odboru v predelanje ter ga v zmislu : pravice popravljenega zopet prinesla v Politični pregled. Notranja dežele. državnega zbora. V seji poslanske zbornice 12 t. m. je načelnik Smolka določil volitve v delegaciji na danes, katere ste z lastnoročnim cesarjevim psmom na Na tak način bi bilo tudi le devetUrofa Kalnoky-ja In Taaffa ji, kakor tudi poslancev, ali razdelitev bi bila bolj! r'a P1- Tlsz0 skl,canl na 4* dan .me8eca 1 ... ... > . . i nnnnm l\»n ar d ii/i i m nl>ol \/liarln • a im>a.1 sejo. S tem bi Velikonemce 'primorala, pravična, toliko glede na število pre- | J^zakon - V,ada >e Pre- bivalstva in delavcev, kakor tudi na da pokažejo pravo barvo in bi tudi ! pri delavskem stanu ohranila in po- ] množila si oni ugled, ki si ga je uže!macija, katera se ne more kar meni do sedaj pridobila. j nič tebi nič izk jučiti, pridruži pri— zastran nabora vojakov za . ~ rr , , • rv i i leto 1887. Poslanrc Hevera je predlagal narodnost. - Da se Kranjska in Dal- Mkon M8tran oprožfieoja prl8tojbiD Ste- dtlnlh in predplačilih društev. Poslanec Promber je ioterpeliral, zakaj od morav- Stvar je, kakor srno uze rekli, j raorskej grupi, potem bi bilo go-;skef»a deželnega zbora dovoljeni dve uči v principu dobra, ker delavca je treba PODLISTEK. Ugodno promcšcenje kapitala. (Slovenščina v ruskem slogu. Za poskušajo.) (Dalje;. Periioi 'Sel v gostilnlco. Žaukur pri-fiedši v neizmerno veselje radi tako ime-nitega gosta, porne3tiv njega v oddelnein kabinetu a« prelepim mramornim stolom, sam nek;nno izčesnol. Crez oekoliko tni-not vrnol ^.e ves od radosti bliS či nese zamamno buttjjo starega vina, en kozarec i plitvico h svežimi okusuimi pirožkumi (pecir) — Prekrasno I vskliknol Perriol. zahvaljujem vašo gostoljubnost, moj mili, no pod enim inlovjern: prinesite še en kozarec i sedite proti meni, da vkupe pijeva. V 3 i i te, tak junak, kakerfttijitn ste vi ukazali pe v poslednjej vojni, rav«n vsem v miru. Da I, na konec, ne služili mi z vami v enim in istem polku? 2*ukur izpričevjije sa tekel brezi upora po kozarrc i sedel proti Perriolu, kt»iri s vidnim udovoljstvom jedel ukusne piroike zalivjj^ jih penečim se rnzovim vinom, kteio prinesel stari unteroficer. Vino Jilo zares dobro. — Po-iluSajte. moj mili! prafial Perriol, u vas uin 'to butiljk tacnga vina, kakor to? — Ne, — odgovoril Ž «ukur. bila vsega ena, — le ta. Meni njo po larll moj polkovnik, vikont Madje, kteremu jaz imel čast izkazati malo, igračno uslugo. Da povedali vam imam i to, da mi on najdete ni v nobe-nej carfkej kleti? Verujte ml! Nu, kako v I njo sli ranil i do se^aj? — Uvi! priBlavil Žauknr, jaz njo čuval za svojega jednega sina. On stopil v voj-nlšk ) službo i ne glede na svojo mladost, bil uža proizveden v lajtenanta in imel tovo, da bi poslanec iz te grupe moral, teljski stolici na brnskej tehniki za voiine orden početnega le^jona. Pričakovaje njegove vrnitve čuval jaz za-nj to botiljko . • . U v i! On ne vrnol se več . . Arabi njega ubili. I ti butiljka ostala bi za zmerom v mojem hramu, da niste vi tičastiii menesrojiin poho ioin, kajti razen vas, po mojem sinu, niklo na svetu dostojen tega vina. Žaukur prejenj «1. Nastopilo minotno molčanja. — Nu, vrniva se k tomu. ker vas interesuje, prodolžal na konec Žaukur, — Vi hočete znati osodo gospoje Gjuvelen. O, to poučiteljna historia. Jaz bil drugom bednega Gjuvelena.I ako bi jaz ne bil ob Času njpgove smrti na vojni, na potovanj', njegova zakonska pridruga, ne bila bi zapuščena i ne bila bi dcšlido tacesa zdvo-jenja. Brezi vsacih sredstev k živenju nesrečna ženska ostala z dvorna mnllma otrokoma, tio v niej, po sreči, bilo toliko energije, ka k malu sebi čuda dela. O >a spoznala se s prodalščmo galanterijskih malenkosti v ulici Šent Zak, po f i milji Tetrod, u kterej bila kn-ftnjarska krama. Popolnoma paralizovana, poiu-slepa Tetrod uvidela, da njena trgovina vsakim dnem paiia I da v eno prekrasno jutro njena kramarnica bode oddani na dražbi. — Kar na enkrat, — ue ve:r, kakim čudom — \dova nesrečnega Gjuvelena dostala nečega večera ne neznatno šumo denarjev i potržala trgovino svoje tovarušice ktera njo vzela koinpanjojkoj v tem trgovskem poslovanji. Kraraarnica pretvorila se k malu v lep magazin pod firmo: »TetroJ I Gjuvelen«. Ulova Giuvelen pokizalapo tem toliko energije, tobko delateljnosii, da magazin, vsakim dnem rastel i pove-čaval se črez vsako nado i željo. K malu Tetrod umrla ostavši ves magazin v popolno vlast Gjuvelenki. Ona vzajmila u bogatega fibrikanta Samoj-a povečo sumo novcev i prenpslas^oj magazin v sedanje -useŠčenje. Tnkaj Šla njej trgovina še boli*. K malu ona akuratno platila svojega kreditora Samaja . . . Tein časom ona uspela izravnati in vzgojiti svoja dva otroka: prekrasno deklico Ef osijo, kteroj sedaj ni odboja od bogatiti ženlkov i prekrasnega mladenca Prosperja. kterl v tem letu konča medicinski fakultet I stopi v vojničko službo kot polkovni zdravitelj. To vam vsa h'storia gospoje Gjuvelen 1 zaklj i-čil smehljaje .. Žiukur . . . (Konec prih.) K D I N O S 'I stavbe, za čestne in železniške gradbu Se niso nastavljeni. Minister Gautsch je takoj odgovoril, da se je nastavljenje obeli uč teljpkih stolics cesarskim fklepom uže dovolilo. Ena stolica je uže nastavljena, druga se pa nastavi k malu, da le dotični terno-predlog dospe. Potem je minister Pražak odgovoril na interpelacjo, glede raba obeh deželnih jez kov pri deželnem višjem sodišči v Pragi in rekel mej drugim, da je dotični ukaz v soglasji s cesarskim patentom od 3. maja 1833. Pri višjih deželnih sodiščih v Pragu in Brnu je notranji uradni jezik nemfki, vendar ima sodišče dolžnost, sklepe ghde varnosti pravosodja v jeziku prava iščeče stranke delati. Minister se o tem oziru opira na ministerski ukaz od 5. juniju 1869, po katerem se v Galiciji, Lodomeriji iu Krakavu zaukazano postopanje a tem ujema; enako se postopa tudi v Inomostu. Popolnoma je tedaj opravičeno, da se duhu obstoječih zakonov protivna navada prelaganja sodniških razsodeb v drug jezik pri višjih deželnih sodiščih v Pragi in Brnu odpravi, ali vsaj kolikor mogoče omeji. Ker je vlada dala ta ukaz v smisli državnih temeljnih zakonov, storila je le svojo dolžnost. (Živo pritrjevanje in ploskanje na desnici; sikanje na levic ). Potem se je Maggov predlog, naj se o ministro vem o Igovoru prične razprava,z 171 glasovi proti 118 zavrgel. —Zakonska osnova <:lede predrugačbe eksekutivne„'a postopanja sprejela se je v tretjem čitanj}. Poročilo prav-nega oistka o zakonskej csnovi, da se vozila tujih železnic ne smejo rubiti, sprejelo se je brez ugovora. Nato se je nadaljevala razprava pJeiie dolžnosti nižavnib železnic, plačevati pridobitninski in do-hodn nslti davek; govorili so: Suess, Keil, Vitezlč in Somaruga in potem se je skle-nola splošna razprava. Boss-Waldcck je interpdiral zarad neke pod nič — za 1 gld. —■ na javnej dražbi prodane kmetije, in zastran sredstev, da se takim dogodkom konec stori. Prade in Tausche sta predla-g b, naj se odpravijo mitnice na državnih cestah. — Včeraj je bila zopet seja. V seji jezikovnega odseka dne 14. t. m. je predlagal po3lnnec Plener, naj se vladi u a'oči, da se zadnji ukaz pravosodnjega ministra razveljavi. Načelnik grof Hohen-wart je odgovoril, da ta predlog ne spada v odsek, pristavil pa, da razsodbo prepušča odseku. Potem se Je pričela razprava o tem ukazu in o Scharscbmidovem predlogu, udeležili so se je poslanci Zeit-bani mer, Rieger. Clarn, Llenbacher, Heibst in S tur m; nato je ministerski načelnik razjasnil vladino stališče in rekel, davlida ne da iz rok pravice, o službinem jeziku določat:, on piipoznava potrebo posebnega stališča nemškega jezika v Avstriji, pri tem pa ima pred očmi potrebo dežel in opravičene tirjatve narodnosti In toraj o trj zadevi nikoli ne bode enostransk. Nazadnje je izpodbil minister Pražak Lien-bacherjeve pomisllke, glede praktične izvedbe ukaza i nato se je razprava pretrgala. Ogerska poslanska zbornica je v seji 14. t. m. sklenola o prošnjah glede Jan-skijevih zadev prestop na dnevni red z 162 glasovi proti 76; tako je konec stvari, ki je njej Madjari delala toliko hrupa. Vnanje deželo. O bolgarskih indevah. V »Polit. Corr.« se brzojavlja 12. t. m. zvečer iz Varne: Kaulbars je danes na večer sem dospel, sprejela ga je deputacija Zankovičev. Pred ruskim konzulatom se je zbralo mnogo ljudstva, ki je pri Kaulbarsovem prihodu zakrifiilo: »Živela neodvisna Boigari|ul Živel slivniškl junaki« Neka deputacija je Kaulbarsu izročila spomenico o Iju isk'b željah, on pa je vladino postopanje grajal. Deputacija mu je odgovorila, da vlada postopa po zakonih in da uživa ljudstva zaupanje. — Iz Šumlje 12. oktobra: Pr Kaulbarsovem dohodu se je zbralo skoraj vse prebivalstvo; dokler je on govoril o Rusiji In carju, pritrjevalo se mu je; ko pa je začel govoriti o volitvah in zaprtih častnikih, ugovarjalo se mu je od vseh strani. Ko se jo Kaulbars peljal mimo konjiške kosarne, pozdravilo gaje okoli 100 vojakov. _ iz Pariza se 12. t. m. poroča, daje Bismark rekel, da je bolgarsko pra-Sanje dvoboj mrj Rusijo in Angleško. Če se Angleška umakne, nobenega vzroka ni, da bi Avstrijsko-ogerska stopila na njeno mesto. »Berliner polit. Nacbrichten«, iz katerih govori Bismarkov glas, prinesle so po volitvah v Bolgariji te le jako zanimljive hesede; Evropa se nepremenljivo drži načela, da zadnj i beseda o zadtvah na vshodu, in o bolgarskem prašanji po-sebe, ne gre razburjenim ljudskim strastim na mestu samem, ampak velevlastlm, katerim je zaupano \arstvo miru in poravnava interesov. Pri bolgarskih dogodkih so udeleženi le f.ktorji nižje vrste. Bilo bi nasprotno vsakej zdravej pameti in vsakemu mejnarodnemu običaju, ako bi se trdilo, da so sadanjl Igralci na bolgarskem gledališči taki, ki bi na sklepe Evrope vplivali. Naj se še tako odkritosrčno obžaluje, da se v Bolgariji nasprotje mej rusko in protirusko stranko ostri; Evropa pa gotovo nema nobenega interesa na tem, da bi 'bolgarskemu šovinizmu ca ljubo raztrgala berolinsko pogodbo, katere določbe so vredile v knježevinl na-rodno-pravno stanje. Po zadnjih poslanicah se dozdeva, da se širi anarhija, ki se kaže v vladnih krogih in mej ljudstvom, katera anarhija pa v interesu dežele in splošnega političnega stanja no sme dolgo trajati. — Iz teh jako pomenljivih besed, če je Bismark odkritosrčen, lahko se sklepa, da bi Nemčija ne bila protivna, ako Busija zasede Bolgarijo; Bi cer pa se na diplomate ni zanašati, ker njih načelo je vedno bilo in je Še dun danes: okoristi se, kder in kakor moreš, pa ne prašaj, če si delal pošteno, ali ne; kar si pridobiš pošteno, ali nepošteno, to je tvoje, surova sila te varuje, sodnika nemaš, ker najvišji sodnik si sam o svojem delu po svojej moči. Iz Sredca, 14. oktobra: BuJgarska vlada je odgovorila na rusko noto glede neveljavnosti volitev ter nagiaŽala, da se je ustava izdelala pod zaštitom ruskega komisarja in da ta ustava doleča, da je edino sobranje opravičeno soditi o veljavnosti volitev. — Kaulbars je dobil od ruske vlade pismo, v katerem se mu priporoča, naj potovanja ne nadaljuje, vendar se mu pušča o tem svobodno postopanje. Na Srbskem so bile te dni dopolnitne volitve v skupščino. Izvoljeni so bili sami vladni pristaši, ker se narodna stranka nikder ni hotela volitev udeležiti, In prav je imela, saj ne more i ne sme pozabiti, kako se je pri zadnjej volltvi godilo Izvoljenim narodnim poslancem; iz skupščine so jih ;žandarji tirali in v ječo zapirali I Ta tnr'ka svoboda se bode še hudo maščevala. AnglcUi Časniki so začeli prorokovati vojno mej Francozi i Nemci. Francoski časniki pa na to odgovarjajo, da mej Francozi i Nemci nobenega nasprotja ni. Angleški časniki bi radi vzbudili narodnostne strasti, ker bi to bilo Angležem v korist; boje se nemško-francoske^a zje-dir jenja glede Egipta, ali druzih vehod-njih dežel, zato pa eejejo seme nesloge. DOPISI. \ Trstu, 2. oktobra. (Izv. d op.) Od ■prava g. And. GabrSeku, dopisniku »Koba. rida« v »Ulov. Narodu« Uev. 221.. 222. in 223. (Konec). Gospod Gabršek imenuje »mladeniŠko navdušenje« to, kar jaz zovetn »domišljavost«. Svobodno mu! Jaz pa pravim, da kdor kaj tacega trdi, kakor j* trdil neki mlad učitelj, absolvjran Ijudskošolnik, da učitelj, Čeprav ni videl kake gimnazije ali realke, vender je po dognanem učiteljišči i/obraženejBI od gimnazijalnc^a abituri-jenta, tak učitelj je domilljav, morebiti tudi napuhnen, ne pa »mladeniško-nav dušen«. Dilje prav m, da učitelj, abaolvi-ran Ijudskošolnik, pri katerem, da govorim z nekedanjim »Slov. Učiteljem« »nez mežnost postane očitna, kedar je primoran vložiti kako prošnjo ali Bpisati eestavek v katerem si koli bodi smisli njega tikajo« čega se delokrožja ; kateri je primoran — da zopet citujem »Slov. Učit.« — za pis mene vaj* izglede, vsako malo pisemce, vsako pobotnico jemati iz knjig, servilno je Oft-nje navezan ter zbog tega ne more k ar hipoma pravega, prikladnega trenotka porabiti, Še mar je pa akornodlrati svojh izgledov (pri pismenih vajah) času in kra jevnim okolnostim, kar je v pedagogiki velikega pomena: — o takem človeku jaz pravim, da je domišljav, če toliko drii na sv<>jo »učenost«, kakor gore omenjeni uči. te I j 1 . ( Tudi jaz poznam in visoko spoštu-jem odličnega pedagoga, prečastnegs g. direktorja Revelanteja; a tudi vera, da njemu ni po godu, da hodijo na učiteljišča obsolvlrani Ijudskošolnik*. Gosp. dopisnik povdarja z veliko važnostjo, da abaolvirani ljudskošclniki na učiteljišči v Kopru bolje napredujejo od ovib kandidatov, prišedših iz srednjih Sol. To je pripisovati drugim razmeram, Če je res t tko, kakor piše g. G; kandi iatje iz srednjih Sol se n. p. mnogo bavjjo z in-strukcijami, vsled cesar rnnogo č^sa izgubljaj«1, dočim se njih kolegi »biflajo«. Za« radi bifUnja navadno tudi učiteljice bolje skušnje opravljajo, kakor učitelji, da-si ima ženska menda manj možjanov v g'avl, kakor moški 1 Da se nekateri učitelji dandanes malo spoštujejo, to je res; a krive so tega »više glave«, ki so uvedle »znano fabriko učiteljev«, kjer se »ljudskošolnlki« prenaglo zorijo v učitelje. Res je tudi to, da »le petica da ime sloveče«, pa tudi omika im-ponuje. Torej dajte učiteljem boljše plače, pa večo omiko — in videli boste, da se učiteljstvo ne bo več tako preziralo, kakor nam to slika g. Gabršek. Zakaj se pa učiteljstvo po nekaterih drugih deželah bolj spoštuje; n. pr. na Nižim Avstrijskem? Baš. ker je bolje plačano in bolje omikano. A še nekaj opazek; Očitanja g. Ga-hršekn. da jaz o etiketi onih Šolnikov na Duoaji nič ne vem, nisem zasluži; ker, kakor za vse važne pojave na pedagogič-nem polji, zanimal sem se tudi za sklepe omenjene konferencije, in mi je znan tudi ukaz ministra za i.k in bogočastje z dne 31. ju), št. 6031, govoreč o preustrojbi učiteljišč. O tej stvari sem tudi dosti bral po raznih časnikih; posebno pa so me zanimali članki v »Osterr. Schulbote« v tem obziru. Moje menenje o tem ukazu je, da bi bil prav pameten, nkobi si učitelji pred vstopom na učiteljišče pridobili dovoljne omike. G'ede na to se popolnoma zlagam v tem, kar je pisal prof. Eroprechtinger »iiber die Vothiidung der Lehrer«-. Uve-rjen sen« pa tudi, da ima novi ukaz, kolikor se tiče ikursa za meščanske učitelje«, svoje senčnate stran); o čemer je tudi izvrstno pisal »Schulbote«. A vseh teh reči tukaj obširneje ne omenjam, ker nemam ne časa ne prostora. Isto ti-ko le na kratko povem, da mi je kot učitelju natanko znano, kaj postava govori »Ueiier die Fortbildung der Lehrer«; a kdor se hoče dalje izobtajevat1, treba, >ia uže iraia vsaj oni minimum izobraženosti, ki ga tlija tijn^ov stan. Očitno moram grajati, tla j« moj kolega hot 1 izzivati Čestito duhovšČ'no zoper mene, češ, da očitam, da so duhovniki učiteljski Špiioni«. Jaz nisem tega nikjer izrečno in splošno trdil. In še jako ugodno sem pisal o duhovnikih, nekedanjih Šolskih nadzornikih. Prav pa ima g. dopisnik, kar piše o preziianji nfkaterih nadarjenih in rodoljubnih učiteljih. Tudi jaz sem o tem bvojo lekel, kar, se ve, vse ieiiko dokažem. Kaj je vse mogoče, posebno na Primorskem, $o Miko vidi g. Gabršek na knbari iskej šoli samej; ni treba, da natančno stvar označim, vedel bo kam merim. Naj mi bo dovoljeno še izreči, da se mi zdi g. dopisnik nreboječ, ker mnogo zamolči, citujoč le Laf..yettov Izrek. Čemu bi učitelji trpini zmerom in zmerom le — molčali. Jaz sem bil v tem cbziru ž* pogum-niŠi, da-si je baje »moja osoda uže odločena, če me zasledij< «. Nu jaz se prav nič ne bojim, ker sem I« resnico povedal, ravnajtč se po priporoč lu papeža P>ja IX: »Diligite veritatem, fillam Deil« Sicer znamo še pisati in ko si utegnemo najti pot celo gori do — naučnega ministra. Zadnji čas je, da se tudi mi slovenski učitelji osrčimo ter postanemo za resnico in pravico krepki in nevstrašni bojevniki, ravnaioč se po besedah Gregorčičevih: »Če treba, odpri paše u«t:is čn6, Nikjer dovolitve ne prosi!« *) KoueČno konstatujem, da mi g. Ga-b šek niti jednega fakturna ovrgel nI, in na mnogih krajih svojega »odgovora« z drugimi besedami celo to ponavija, kar sem jaz pisal, »11 mi molčeč pritrjuje. Zato mislim, da se utegneva še razumeti. Res je, da tako dopisovanje »pojmove bistri«. Toda, ko bi bila mej nama še kako uuv skrižnost, lehko se HreČava v kakem pe-dagogičnem listu, kjer gre razpravljati stroen učitelj-ke stvari. Političnim listom ni kratiti prostora s takimi rečmi. Torej se s tem odgovorom poslavljam od g, Ga* bršeka, a g. urednika »Edinosti« in gg. Čitatelje uljudno prosim, da mi ne zamerijo, da se mi je ta odgovor zoper mojo obljuloin voljo tako narasel pod peresom. Post seriptum Da mi g. G. tol ko očita zaradi tistega mojega »prokleto slabo«, na to ruti ne odgovarjam, ker ae mi zdi baš tako nevredno, kakor, ako bi n. pr. kdo našemu Jurčiču očital, da v svojih roma- ') Oiedrt nu to naj nam bodo v izgled liberalni učitelji nemški, ki su krepko potegujejo za svoj« pravice. Ln čitajte mimo .Oster-reichlsctaer Sehnlbote«. Ho ve, dn pri nas slovenskih učiteljih je molčanje bolj dobičkonosno; ker «kd»|r lepo molči — Kurijuro n uredi«; lo je fuktum I . . . l'i«. nih pogosto rabi »hudiča«. Torej »Schwamm d'iiber I Vsakako pa je žalostno, da učitelj zagovarja preplitvo izomiko nekaterih učiteljev, in še bolj žalostno, da slovensk duevnik v svoje predalo sprejema taka zagovore. V čast to ni učiteljskemu stanu, pa tudi ne v korist ljudskej omiki. —£—. Ribnice, začetkom oktobra. — Jesenske misli in — treme. (Izv, dop.) (Dalje). Zadnjič dospel aem do — »pasje kontumaclje« in do tiste vrste občinstva, kateremu je javna kritika »trn v neti« itd. ter sem dejal, da ima le-ta svoj prostor v časopisih, t. j. glasilih javnega mnenja, med tem ko imajo nekateri, v kljub pasjej steklini Še pri živenju ostali psi, — svoj prostor š1? vedno na cestah in trgu, ali vasi, dasitudi bi njihovi gospodarji morali imeti j h priklenene ali privezane. Ti se sicer izgovarjajo, češ: uda ti psi niso ptišli v dotiko s prvo-steklim, itd., ali — to so :;ičeve trditve, na katere bi se dotični izvršujoči crgani ne smeli ozirati. Pes, ki je pred steklino ves čas prost po noči in po dnevu okrog hodil, sumljiv je, in to je dovelj! Prej ali pozneje morn se pri ujeoi steklimi pokazati, in nastopki zadeti more|o krivične in pravične. — Čudno se nam toraj zdi p< stopanje glede tega od strani dotične oblasti, katerej je nalog, z vsakim enako postopati. — Kontum;C'ja traja sicer tri mtsece, ali kdo garantira za varnost pred pasjo steklino po tistih pseb, ki so konjedercu sedaj »ušli«, pa vendar le sem ter tja vrv ali verigo na vratu nosijo 1 — Nadejamo se v tem oziru v potrebnem slučaju strogega postopanja s prestopniki reda in postavnih doiočb. II. Ker je— da preidem k jednej preŠnjih stvari, —; kolera v Loškem P< toku zdaj »popolnoma zamrla«, zato sem povsem preverjen, da Vam ne bode tudi o tej pošasti trebalo več poročati. Tedaj nadaljujem o druzem predmetu. Pred vsem Vam moram spomniti gospod urednik, da se je meni tvarlna zadnji čas zelo nakopičila, in mislim, da bodete oprostili mi, če Vas bodem izjemno obilo nadlegoval in Vašemu listu — prostor »kradel« — »sit venia!« A stvar to zahteva, ergo je to resnega premisleka vredno. Prašati morete: I katere inaroge pa &o vendar, ki postavljajo v senco krajevni kras in društvene razmere v Ribn. dolini; ozir. trgu? No, odgovoril bi Vam in slehernemu prijatelju tako-le: Pred vsem krasi naš trg — navaden Črednik z svojim strtim roi/om, divjim glasom, itd. za tem turnska ura, katera je prava podobi — zmešnjave, bodisi da je sama na sebi nič vreden materijal, katerega bi hib' treba iz turna vreči, bodisi da ima tisti, ki jo vedno drega . , . jedno kolesce odveč ali manj — kakor ml drugI ljudje. Jedna od teh velja. To je tedaj uruga točka, zatem ta le: Naša trška raz-svitlj.iva po noči v brezme:",ečutu urah, dirjanje vo^ po trgu, pokauje bič?, razbijanje in kričanje fantovsko, izjemna dragina v našem trgu, — olikmos? naših neolikanih — narodnjakov, zanemarjene dolžnosti nekaterih rodoljubov, in kot glavna dika narodnega trga: Uho^tvo in pomanjkanje natodnjaškega delovanja glede »društvenega živonjal« O vsem tem seveda vestno, — vestno —■ poročilo pravim: prihodnjič I Cerkno, 11. oktobra, — (Izv. dop.) — V zadnjej št. Soče oglasil se je neki Borodinoslav, m g. urednik, Vem da lahko uganete, kuj so gg. Cerkljanje osobito pa uradniki prevdarjali i ugibali. Prebravši precej osoljene vrstice pustijo stvar, ter ugibljfjo, ne meneč se za »krivico« ? I koja se jim godi, samo to, kdo je neki spisal dotični dopis. Kaj ne da, poznati nam je preje nasprotnika nego gremo v boj? To pa ne kaže moža, marvtč samo žensko zvedavost. Dopisnik pravi namreč, da »plavo-krvni« naš g. sodeč piše le v blaženej »švabšČiiii«; a vse to ni res, ker lahko pokažem g. dopisniku od g. sodnika v slo« verskem jeziku vradovane spi.se; prav tako tudi od naše davkarije. Čemu tort j tako burno tožiti naše uradnike In to še ne povsem op.avičenol Poglejmo pa drugje m-koliko naše razmere. V prejšnib, za nas Slovence toliko burnih časih, korist la sojiajveč nar. društva; tam zbirali s> se naši prvaki ter unemali i ogrevali srn« prostega, malo zavednega naroda, za njegovo sveto stvar. A to j- bilo nek-iaj, kaj pa aedaj ? Podobna je, naša čitalnica posebno, onim živalim, ki se na zimo ali poskrijejo v dupline, ali se zarijejo v zemljo, ku|ti tudi ona videti je, da je zaspal i, m tudi tukaj je žalibože sama sebičnost ..oma. Kako pa hočete, da bi tujci bolje skrbeli za narod, kakor naš nei? Kažite se sami prave, za sveto narodno stvar unete, ker le potem pričakovati nam je bolje pribodnjcsti, Zjedinite se, čemu prezirate našega prvoborltelja--g. nadufiltelj»1 B . . . skl. EDINOST Domače in razne vesti. MonMunor Anion llrovatln, kanonik in župnik far« Sv. Antona novega, bode v nedeljo Si. t. m. bral demau-tno Sv. mašo v cerkvi Sv. Antona novega. — Nj. iSvetost papež imenoval ga je pri tej priliki Jtomornikom papežev-8kega prestola.— Še fizično in duševno krepki in čili starček, Monsignor Hrovatin je dočakal lo redko si ivnost, katere so ne v«s-li le on, temufi jo z njim ra if obhajajo vsi i jezovi mnogi firarii in sploh vsi tržaški pr^vi katoličani, ki vsi visoko cenijo župnika Sv. Antona novega. Ako le premislimo, koliko je ta čestiti starček otrok krstil in parov poročil, uže to samo ob sebe daje njegovej osobi neko posebno vrednost. Monsignora Hrovatina Štejemo kakoi rojnka, rodoma okoličana, tudi mej slovenske rodoljube, ki se zanimajo za napredek naše stvari in pri vsakej priliki doprinašajo svoj obolus za naše narodne potrebščine. Bog ga Žhi in obrani še mnogo let vedno zdravega; to mu iz srca želimo vaigdar, posebno pa o tako lepej priliki, kakor je sedanja. Soja tržaškega mestnega sveta K I. I. ni. Po prečitanji in potrditvi zapisnika zadnje seje naznanil je Župan, d i )« g. Stalltza skuS.1 pregovoriti, naj umakne svojo odpoved mestnemu svetu, da pi nič ni mogel opraviti; mestni svet je izrekel svoje obž.lovanje, dr. Dom-pieri pa je predlaga!, naj se deželno na mestniŠtvo naprosi, da n ovo volitev k malu razpiše, kateri predlog ju bil sprejet. — PriSla je potem na vrsto ponudita g. Tita Bullo, da napravi na lesnem trpu pokrito prodajalnico za 100.000 gld., ki se mu imajo izplačati v 10 letnih obrokih z 5°l6 obresti. Stavbena komisija je ta predlog podpirala, a sklenol ae je prestop na dnevni red,— Druge točke nemaju nikake zanimivost'. — Po koočanej javnej je bila tajna seja. v Trstu so koleri podvrženi sanil Italijani. Vsi poduu), vsa svarila, sploh vse, kar je tržaški magistrat priobčil zarad kolere, bilo je Izdano v samem In golem italijanskem jeziku. Temu se mi nične čudimo, vzrokov oam tudi ni treba navajati, saj so VHa-cemu znani; a čuditi se mora vsak človek, da je c. kr. namestništvo za Primorsko na podlo«) ministerskesa poduka od 5. avgusta 1886 št. 140G7 od tržaškega osrednjega zdravstvenega odseka sestavljeni poduk, kako se je vesti ob koleri, priobčilo š! le 13. t. in. — post festum — samo v italijanskem jeziku ! — Pet mesecev bo k malu, kar imamo v Trslu kolero, ki je napala uže okoli 800 osob in spravila blizu 500 v večnost, pa še le zdaj se je izdal poduk, in Se ta le Italijanom 1 Da je celo c, kr. deželno namestništvo ta poduk izdalo le v italijanskem jeziku, tudi temu se mi ne čudimo — sicer pa smo tega prepričanja, daje ta poduk — BlaŽev Žegerj, saj kolera k malu od nas slovo vzame, zarad poduka sicer ne, ampak zato, ker jej vieme ne bo več ugajalo. Avstrijski IJoyd, ki je vožnje mej Trstom in Benetkami uže lansko leto zarad kolere ustavil, začne zopet vožnje, pa za zdaj le za blago in pamik odpluje v nedoločenih dobah še le potem, ko bo imel dosti blaga. Tržaške novosti t TržaUi Uof, mil. gosp. dr. Glavina je bil par dni na obisku pri vrhovnemu škofu m.g. dr. Zornu v Goric1; vrnol se je denes. Nemlki c. Ar. ljudske lole v Trstu se odpro v pondelek, 18 t. m. Veliko fabriko za čifičenje petrolja nameravajo v Trstu zidati nt kateri veliki kapitalist'. Kokra, v Trstu. O i torka opolnoči do srede opolnoči je zbolelo za kolero v mestu G ljuiii, v predmestjih pa 5, od srede do Četertka opolnoči 7 v mestu in eden v predmestjih, od četrtka do petka opolnoči v mestu 13, v predmestjih 2. Mej zbolelimi za kolero je tudi urednik »LTn-dlpendcntija«, nek Rossi, ki težko ozdravi, potem špediter Stegu, Slovenec po rodu in kolikor toliko tudi po mišljenju, ki je precej umrl iu za kolero je umrl te dni tudi lujncsga Matije Žvanuta edini sin. Kolera se ne umika, amp-ik napreduj*, kar je za Trst strašno ž-lostno, ker tudi dela ni pravega. — Do denes je v Trstu za kolero zbolelo 860 ljudi, od katerih je uirnlo 498. Turški romarji. Včeraj je došlo z LUydovem parnikom v Trst kakih 30 romarjev Turkov iz Bosne, ki so bili v Melu na M diametovem grobu. PosknUni samomor. 72-letni Jakob Ulja n iz Hudpj skočil je 13. t. m. zjutraj z Moio Giuseppina v mor|e, ali dva mor narja sta ga rešila. O ipeljali so ga v bolnico. Nesreče. 60-lelna rasebnica Marija Margita zdrsnola ja tako nesrečno na borznem trgu, da si je izpabnola levo nogo. Odpeljali so jo v lekarno Prendini in potem na stanovanje. Ifolltcljsko. Zaprli so 27-lctnega kurilca Jožefa Melvan Iz Gizdavač pri Spljetu, ker je na Lloydovem parniku »Eolus« 25 kg. težak željezni drog na brodarja Janeza Jelinc ču vrgel, kateri je v dolnib prostorih pamikovih delal. Samo po naključbi |e Jelinčič gotovej smrti iz-beunol. — Nepoznani lopovi so ukradli 12. t. m. popoludne tvorničarju Vmcentu Z, Via Vrla 188 2 uhana, 2 zaročna prstana, 1 sreberni bracelet, 1 zlat prstan in 33 f. 50 kr. v gotovim denarju. — 50-letrio hišno oskrbnico Marijo Suppan so zaprli, ker je ukradla škaf t eke prodajalke on vodnjaku na trgu Barriera vecchia.— Ujela je policija te dni 3 tatove, kateieje našla na tatvini in 4 postopače. Izpred sodnlje. Znani Jurij Bo-n facio,bivši ravnatelj uradadruStva Tram-way, katerega je spravila milost nekega rudečfga mestnega cčeta na tako uplivuo mesto, in kateri je zatb društvu Tramw y izneveril 20000 gld., j* bil včeraj obsojen na 15 mescev težke ječe, in ljudstvo pravi, da je še premalo dobil! — Zi zdaj je menda konec prvega in druze. a dejanja igre ilahonska poštenost«, ali igra bo imela še kako dejanje. Zaostala kontrolna skup Ščlna. G. kr. poveljnifitvo 3. oddelka v Gradcu, je odredilo sporazumno z deželno vlado, da bode zaostala kontrolna skupščina rezervnikov in dopuslnikov polit č-nih okrajev Postojna in Logatec za leto 188G, ako kolera do konca oktobra v Tr-tu ne prestane, 4. novembra namesto v Trslu, izjemno v Ljubljani. Dve novi važni podružnici Sv. Cirila in Aletuda. V Beljaku iu Korr Sitem se je v nedeljo, 10. t m. ustanovila družbe sv. G rila in Metoda druga podružnica na Koroškem za Beljak in okolico a sedežem pri svetem Lenartu pri sedmih studencih. V začasni odbor voljen so : gosp. Matija Wutti, posestnik, predsednik, g. Simon Stockl, župnik, njegov namestnik, gosp. Franjo Kalnik, proviuor, blagajnik, g. Janez Wuherer, p( sestnik, njegov namestnik, g. Ign.Mikulu, posestnik, tajnik, g. Simon Jucko, župnik, njegov namestnik. Podružnica use šteje sedaj 15 ustanovoikov, m»j njimi dve ustanovci, okoii 30 letnikov in mnogo podpoinikovj koje Število se pa bode v kratkem jako pomnožilo, ker so — In to je glavna stvar — kmetje za to družbo jako uneti in navdušen'. To je gotovo tolažilno poročilo iz Korotana. Tudi v Idriji se je ustanovila enaka podružnica in je vlada uže potrulla dotična pravila. Bil je uže občni zbor in v odhor so voljeni: Predsednikom župan gosp. Štefan Lapajne, njegovim namestnikom g. Valentin Treven, tajninikom je bil izvoljen go«p. Alojzij Novak, njegovim namestnikom Fran Lapajne, blagajuik je postal Znani rodoljub Fran Kos, namestnikom Val. Lipajne. Do sedaj je pristo-k društvu 8 ustaoovnikov, 25 letniiiov in 3 podporniki. Tudi prav lep začetek. Ciorlške novosti. Tržaški gosp. namestnik ostane nekda še do konca meseca v Gorici in se je tam nekda popolnoma ozdravil. G. g. Bajec, dosedaj vikar v Kronberku, postal je vodja gluhone-mioe v Goric'. Deželni odbor goriški je odposlal na ministerstvo uka prošnjo proti povišanju Šolnine v srednjih šolah. Odsek za Dollnarjev spomenik uljudno prosi gospodov nabiralcev, naj blagovole poslati uže nabrane svote z dotičuimi polarni gosp. Vekoslavu Kali8tru (ulica Goroneo Št. 27 Trsi); In kjer se ni Se začelo nabirati, se odsek gorko priporoča rodoljubom, naj se prizadevajo, da vsak pomaga nekoliko, da pokažemo, kako znamo Slovenci one čestiti, ki neutrudljivo delajo za narod. Zaradi trajajoče bolezni moral se je podaljšati rok (termio) za nabiranje. Po svojem odhodu iz Trsta nema gosp. Fran Stelć, bivši odsekov tajnik, nič več posla z upravo. Darila za Dolinarjev spomenik v Trstu; Gg. Živic Mate (Inženir) f. 10; Lavrič Ivan f. 1, 2vub Lovi o f. 1, Kalister Ve koslav f. 1. Perbavec Jakob f. 1.50, SotJer Jakob 50 kr., Kopecky 30 kr., Semič 30 kr., Celič 20 kr., Jaka 20 kr., Fabjan Jož^f 20 kr., Starzinar 30 kr., Mam (konduktei) 25 kr., Kramar Ivan 50 kr., Umek Franjo 40 kr., Valenč č Valentin f, 1, Hanf Josip 50 kr., Krajcer Anton f. 1, Bertolini G. f. 1 Mronte N. 50 kr„ Hajn VekoMav 60 kr., Seileze Josip f. 1, Franjo J. 50 kr., Dolenc Franc f. 1, Fakin Jože 40 kr., Sloboda France 50 kr. Gašpari Anton 30 kr.. U nek Janezv (na Zeležuicl) f. 1, Zuček Jakob f. 1, Sn gel Anton (trgovec) 50 ur., MarkiČ Martin 30 kr., Peruian TomaŠ 10 kr., Renar Anton 10 kr., Ramor Jožel f. l.PoČkaj Auton f. 1, Umek Janez 50 kr., KoprivČ Ignac 20 kr., Vidman Anton 20 kr., Gustinčič Anton 20 kr.. G. Peter-IIn 50 kr., Skerj.no Jože 40 kr., Rotar Kari 10 kr., Bizjak Janez 20 kr., Krošnak Matija 10 kr.. Kodelja Jože 10 kr., Reinar Jožef 20 kr., Tuk Jože 50 kr., Jez Ja n ez 20 kr., GasparČiĆ Fran 50 kr., Sirk Josip f. 1, Bedenik Jožefa 50 kr., Turko Ivan Marija 20 kr., S-klič Ivan 50 kr., Kaves Marija 20 kr., (Jop Josin (97 polk) 20 kr.. Kobni A. f. 1, Arko J. 50 kr., Posega Marija 20 kr., Kvinik 50 kr., Kovučič 50 kr., Martinčič Marijeta 50 kr.. Klun Ana 20 kr., Juvan Marija 30 kr., Viktor Dolenc 4 gld. — Skupaj f. 45.20. Tržno porodilo. Kata — kupčija jako živahna in so cene sopet sdatno poskočile, lako sicer, da Uho visok h cen uže mnogo let nismo imeli, kakor b»š zd je jcl z isto zdraviti lil v kr atkem je ozdravel. Ne bodemo opustili priporočati to esenco trpečim in prositi Boga, da bi Vam podelil ono dobro, kofe sta zaslužili J 2 Marija Schwarz, Roverodo-Tirolska. *) Za stvari pod ttn. naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva, ~t. 615. Sejem 20. oktob, v Divači je visoko namestništvo v Trstu dne 1. oktobra 1886 št. 15.119 dovolilo. Načelništvo. Št. 521 2—1 Oznanilo. Z dovoljenjem visokega c. kr. na mest-ništva bode dno oklohra D&&G x Hiabrežtnl semenj zh razno blago, Županstvo v Nabrcžini. Trgovina 53 Na obroke! (73_7} daje pohištvo tapBcarijP, razno strižno blago za obloke. ure vsako vrste 3VI. Coreni vin della L-gna fitv. 1 p. II. Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo cfld. 1.85-Za 9> za vsaeoga neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko je najboljše obvarovan mraza, kajti prilegajo sa vsakemu životu, obdrže redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.85 imamo na prodaj za gospe še dve sort flnejSi:__ iz fine zephir volne samo gld. 2.85. 2- iz zephir volno obšitol samo old. 4. Glede mere zud< stujo povedati je li stas velik, srednji ali majhen Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Julius Fekete, Versendungshaus iu \Vien V.. Huudstliuriners'.russe 18/34. S A. Majer-jevega Exportncga piva v steklenicah v LJL1IL.IAMI (pivovarna na paro) priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v skrinjicah po 25 in 50 stekl. Iznenadjenje za gospe! N. koliko tisoč komadov velikih zavratnih rut za jesen in zimo Iz najfinejše berollnske volne i čipkami, popolnih v vseli mogočih modnih barvali, kakor sive, plave, rudeče, temne, črne, bele, škotske in turkinaste itd. ie na prodaj radi preseljenja 5—0 || samo po for. 110 0 ter razpošilja po poštnem povzetju A'AARENHAUS «zur monarchie* M'i'e«, III., Hintere Zollamtsstrasse N. 9. NU. Ako se n«knit te8 rut naroSI, stane poBtolnn lo malo novcov. EDINOST Podpisani opozotuje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barrisra vecchia št. 18 z bogato rhirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104—19 Cilullo Grlmm. BI Proti pošiljatvi denarja, msko sukneno rili pa s povz-tjem zneska. Obleka za -17» gl. in več. Vse po najnižej ceni, le v zalogi tovarne za sukno Friderik Brunner Brno, Froliohergaste 3. Oglede pošilja brezplačno In frank11. zbirke ogledov za kroj iče nefrank^vano. blago OT. .TATJIT^ iTli^OTi iTT. LTI ^Tj kTj iT". t^Tj iTi JT^CV^i CT"^ Vtbka zaloga šivalnih Mrojev, izvornih za '-sako porabo. Skladišče lr«lntti lilagajntc, koje ni mogoče razbiti a sigurne so proti ognju. Velik izbor ftvcllliilr za potrolj«, finih in prostili, z i ob-siti i -1 z-* prenašati. Prodaja vsakovrstnih priprav »a popravljanje In pripravljanje Mrojev, s posebno delalnico kovača in mtkanika; prejemajose poprave vsak jakih strojev pri FILIPU BATICHU Tts», Via «'e i'Arq>iedottn št. 2-3. NaroČbe izvršujejo si nemudoma povzetjem. Cene ne boje so konkurence. 4— ©I®©®©®®©®®©®®®®®®©)®© ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek Izvoli pravi lek proti želodčnim boleznini, pni ni tako lehko. posebno dandones. ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake b>ke Večina raznih kapljic, izločkov itd , katere so občinstvu ka';or pravi čudeži priporočajo, niso nič družega, nego ško.UiivaBmos Edini Joi*uznlemHk.l balzam si j« zagotovil vsled sv. jo priproste sestave, odjočno oživljajoče in želodčne Živca hitro Ur-pialno m^či pravico pred.iostl nad vsemi dosadaj v tej stroki poznanimi zdravi tami, knr dokazuje tudi sč vsakim dnevom veče prftŠanje po njemu. Tft balsam bogat na delajočib sriovih kinešk i robar-bare, knterjv korenika je poznam rarad nje-m-ga ugodnega upliva na prebavljenje ni Silčenje. je zanesljivo sr-'dstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slnb"ga preb ivljanja; zato pa ca vsi strokovnjaki In zvedenci | pripo-očuj^jo prnt.i nejeŠČnosti. znbasanju, " smrdljivi sapi gninsu, riganju, bacanju, proti h. moroida1n8ko blagost in vgodnost, za vse dru Žaie m vzlasti za k uetije. sirarnice,' za posfstn'k-, j ' na novo /najden r. kr. za vso E^repo priviiegovani Auspitz-ScbrniiTs Zenith Stroj za mesti maslo ki se odlikuj« ne po udarnim ali suvalnim sistemu temvi č po nekim novrdznajdenim <*. kr privii. zi vso Evropo patent, rezavnera{ sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako «•> ima ta stroj čistiti lu razdeliti pofdču se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v 5minutah iz neponarej-nega mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minntah pa najčistejše In rmjokusniše maslo. Da vsakteremu f mogočim pribavo jednoga takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih centh: Št. 1 (drži 5 litrJ s termometrom vred po f » « 2 ( « 10 « J ■ « « « II « 3 ( « 25 „ ) « „ « « 35 « 4 ( B 45 « } o « ««4S Opazka. Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežno kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznnjdeniml stroji radi tega, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nosti, ter jo vedno zvest pomoček v družini. V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-uoti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči. Razpošiljajo su proti popre i odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se adresujejo: 7—15—30 An die osterr. uuqarische Generalvertre- tung Universal-Export Bureau S. Ldw. Wien. II. Nordbahnstrasso N. 26 Hotel Dono Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, Mii ichen 1854. Uže 87 let obstoječa cesar, kralj. dež. privilrg. $ Depeša Remontoir-ur POJ UST iffil IriLL I m m m i. Pil / m inJ. i m li!n m Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravne zdravilo j« prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se doltažo njihova --čudovita moč. Će so lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu mi j trdo vrat niše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranic t. proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ž. nskih mlečnih nadlef-nostih, zoper beli tok, bofjast, zop.-r seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolez'.i, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 2—52 Prodajejo s.« v vseh slavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatvo pa edino v le-karmci Cristn/nlelti r (foriet, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. D. Rnvix, G. H Firabnschi in J/ Ratasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobeno moči in vrednosti. (iz Geneve na švicarskem) mi jo naroSil™ia vsak način razpečati 800 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih 8— Iz nikla. Te nre dobivajo se iz najfinejšega nikla, senn vjajo brez ključa, z krono it* mehanično ustroj bo kazal kristalno steklo ln zkazali za st-kunde 7. eno b. sodo, dobro, izvrstne, nepo-končljlve ure za večnost po »ramotni ceni fr. 5-75 Enake remontoir ž<*pno ure od | pristnega \ 31. srebra J ij=j z fino graviranim okrovom, posku-Wn| šane i.o c. kr kovničnlm uredu, sta- :"}= M mjo 9 for. komati. Naročila se spre- Hi] LTil jemajo proti predplači ali po poštnem iTil pjj povzetju, kar ne uguja, so menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi Genfer Taschen-lhren-F liale, m Wien, Hundsihurmstrasse Nr. 18;3i. lili llEiaSSSgl* liSESPISisl Pohvalna i proporučna od zdravnikov: Hranilna moka za otroke Ivana Gritsolier* Izdelovana pod nadaorstvom jednega zdravnika Ta popolni izdelek je znanstveno enak pru-vej umetnej bia-ii za iojne otroke ; nI preveč da ika in radi tega zelo kusna, prav Uvjstuo e po laja kol nadomestilo v po • anjkanju materinega mleka z h oddojene otroke in porodnice. Izvrstna kot leč lo v klornzi, v slabosti radi sta ro>»ti kakor tudi za bolehajoče v prsih, ki potrebujejo lebke in tečne brane. O dobroti tega važnega lečila govore mnoge zdravniške svedočbe in potrdila zdra ibnh ustanov. 1—52—3 Cena Jedne Saiiiiic« tis kr. Glavna zal ya zaKraii|sko in Primorsko pri lek. G. P:cc di »pri Angelju« v Ljubljani. — Zaloja v Tr^tu pri lekarju G. H. Fara-hoschl. via Corso. kk. Gulseppe pl. Lei ipnburg. Piazza Giovsnni itd. tovarna plaht in kocev poprej od Lichtenaueiove vdove in sinov razpošilja iz svoje bešk« zaloge konjske plahte 100 ctm. dolge 130 ctm. Široke, nepokončljive kakovosti, temno b.-irve, živih krajcev, komad Tur. I-Ort M>» navojem vreil. Potem nrodajemo dokler je še kaj zalogo sive konjske plahte 2 metra dolge in blizu r/3 metra široke, z G plavorndečimi ali temno rudečiml borduruiui nepokončljivo kakovosti komad po f ^-50 »e ®av«»jom vreil* AUo se vkupi vsaj 10 komadov, dA se 1 komad zastonj ali se cena z.i lO0^ zniža. Le radi velikanskega proizvajanja smo v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti in Izbirne kakovosti tako nenavadno po ceni f tdajatl. 6— Na razpolaganje vsakemu na stotine zahvalnih pisarn. RaspoŠiljajo se povzetju. Blago ki so ne podaje, so jemlje nazaj. ■kobro pazili na na*lov: Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage WIEN, I. Rothenthurmstrasse 14. Z^ubljet.e in o«laldjeue (liolov prliiomnček t Vsakdo se popolnoma (»zdia^i z ffPlklal-nlm «>arljrnče«'lm Klapom brez našle iniih notranjih tiere vsem boliiim rabo ogij>»nčevega slapa, ki garantira goiov In trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim poi-ukom in zlravniSkimi spričevali for. 5.HO. Pil poši I j«Ivi s.i oobi'0 pizi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje i n od ko i prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. M^riahilferstrasse 80. * Opustujoča moč riclaiskega upora na Beljgijskem kaže še le aedai svojo S0ngno ££ «ran, In to ne samo v žadnej deželi temveč tudi v mejnih obrtnljskih Švicarskih okrožjah; «r ta okoliščina je kriva, da sta ml dali dve ondotnl-tovarnl nalogo razpečati njilno Zalego4* okolo 10.000 komadov zlatih, srebernih in niklovih ur za gospode in gospe; razllčn!'.i sort za del prave cene. — Vsakteremu je tedaj dana prilika si vkupiti za malo denarja stvar koje vrednost faktično dvakrat pres^ za svojo ceno. Pri prevzetju sem odločil to zaloge ur po zdelaj navedenih cenah urarjen, razprodajalcem In zasobnikom otdajati; carina in pr-viziia se ml povrne od strani mojih hiš. Radi tega je nemogoče vsakoršna -^fc prevara poročila se pod kontrolo strogo odpravljajo v 24 urah. — Javljam tem potem, da ffb v8^««1« koj povrrem odtrgavii postne stroške, ako ura ne ugaja; pri naroftilah iz ^»dežele prosim, da s^ vsakdo poslužuje številk i? ^ Razpošiljajo se povzetjem ali proti predplačenej gotovini, ^ti S t. 1. P listna nlklova-remnntoir ura najfinejše bažo..... 2. Pristno, fina srebrna-remontoir ura cilindorcn, najboljše sorte Jn 3, Najfinejša, pristna, sreberna ura za gospa...... T® Fina pristna, sreberna-remontoir ura, ankora z dvemi okrovi 5 Pristna, 14 kar zlaia remontoir ura za gospe nnjanejše bažo S Prifitna l-l zlalu rtm.-ura za gospe z 2 okrovi, fine sorte 7. 14 kar zlata, ankora-romontoir ura za gospodo najfinejša Sj; 8. 14. kar. zlata ank.-rem ura za gospode z 2 okrova najboljšo aorte, jako močna................-19 50 oi — , Remontoir ure se vse navijajo brez kijuisa,' vse ure so punci rano po w c. kr. puncijskem uradu, ra2prodajeJo se pod garancijo moje firme. U5 Hazpoitljaiev na vse Mirani 2-4® Adresse . Erstes Wiener Taschenuhren Versandt-Etablissement fe sod. cena f, 5.7 [> 9.25 - 11.- 13 50 17.50 28 f)0 28 50 81.- 4 <8 E3duard Levit, Wien, Stadt, Adlergasse Nr. 12» 2 Etage. Md X. ZS) Prva razpošiijalnica sukna, manuf, kurentnega blaga Sukneno Blago za Domače „ liijm m IKlOTipaongiiss© iS, razpošiljt po povzetjem: KlaffA 310 m. do 3.20 metrov dolgo, iz naj-5U boijSi tvarine za popolno zimsko moSko obleko gld. 4.50, gld. 7, gll. Itd. iti. 3-10 VOncLn 10 m. Gachemira f. 4 {naju. barv 90 ACIISIVU (Hm t i-iri u n «i . 4 ( dolOO cm. šir. 4.— ( 6 cm. 8.50 ( Široko. 10 m.todena aKIAL Ci 10 flane'e ■ UIJICIVU 10 m. modu. barh.» platno 1 kom. 2i) vatlov f. 4.50 Bhirling 1 kom. 30 vallov f. 4.50 Gra lel 1 kom. 30 vatlov f 050 King tkanina "l4 Slrok 1 kom. 30 vatlov t", b 50 Jtumbu-gskl