^iiTiiTviTnifvmitvTmmii ► ■ 0 m j Posamezna številka: » E 1 krono. E POSTTSTIN A.'PAV BA.XjIEA.lSr A s wTABOR* izhaja ranit dan, razrm nedelje in praz.tikov, ob 18. ari s di umom naulednjegn dne ter stane celoletno 180 K, polletno 90 K, četrtletno 45 K, mesečno 15 tnserati po uopovonu Pri Tečkratn. objari popust. Naro^ se >ri opran „TAB0RA% MARIBOR, Juroičera ulica Ste*. 4. »■■■■■■•••as o O O Leto: I. Maribor, sobota 23. oktobra 1920. i • « n t * t rrrrr* »Tinnr.Tfvrrr. ■ Posamezna številka: j 1 krono. tJBBDUIŠTvO 8U u»toja T Mari- J boru, Jurčičev* ul. ŠL 4, 1. nad- « stropje. Telelon interurb. st. 276. \ UPRAVA «s uah;ja ▼ Jurčičevi k ulici »t. 4, pritličje, desno. Tele* J ion št. 24. SHS poitnouekoTni ra- J čun štev. 11.787. ' Ha' naročila brez denarja •• n* r utira* — Bokonisi se ne trsčajo, . ■tiaiiliiaiiaiiiaiiaiiliiinai Številka: 49. Jadranska. pogajanja se na bodo Mršila pred onim latom. Jugoslovenske čete zaposte Koroško. — Kova italijanska nasilstva a Dalmaciji. — Grški kralj umrl. Bofni mož ob Jadranu. Maribor, 22. oktobra, j Evropa m*ra imeti vedno svojega bolnega moža; odkar je bolni mož ob Bos oru ozdravil na ta način, da so mu odrezali vse ude ter mu pustili koma; še Havo; 0 *em bo!nrm možu ne moremo več govoriti, pač pa kvečjemu o bolni glavi. Zato pa je dobila Evropa sedaj svoegj novega bolnega moža . b Jadranu. Ta bolni mož ob Jadranu pa je — Itali a. Mi smo že večkrat rov dali, da je ndtrama bolezen Itali e kr nična, ki pa preide-od ča*a do ča a v akutno, zadnje ča-e pa so ti aku‘ni Lbruhi v^dno bolj pogo sti in vsa znamenja kažejo, da bo bolni mož, če se ne zgodi čudež, v prav kratkem času legel na mrtvaško posteljo, iz katere — bog ve, če bo 5e kdal vstal. Razdrapanost italijanskih razmer postaja dan za dnem večj'*, so* cijalni pokr ti se zadnji č?s kar vrst* eden za drugim. Dnevi, ki bi potekli mirno, postajajo v Italiji vedno bolj redki. Mi imamo s tem bo’nim možem ob Jndra^u velike račune in ra no te dni so se pripra zijali beograjski ekseku tori na rot k temu bolnemu možu, da bi uredili te na’e račune. Mi tega poravnanja računov na obstoječi pod'agi rismo mogli od bavati, niti bi ga nrngli odobriti in priznati. Včeraj pa so nas naenkrat presenetile vesti, da naši delegJi za pogajanja z It?l:jo še nišo odšli v palačo Odescalchi v San Paolo, ampak da sede še vedno v Beogradu In da je čisto mogoče, da bodo tudi še nadalje tam, da do pogajanj zaenkrat niti še ne bo priš!o. Kot vzrok za odgodkev navajajo da se je bolezen bolnega moža ob Jadranu zadnje dni jako poslabšala. Gibanje v Italiji je postalo tako o'as-' no, da vidi Ctuirinal edino rešitev še v v jaški diktaturi. In res poročajo vesti iz Italije, da se misli 'aška vlada resno poslužiti tega skrajnega sred dva.! Vojaška diktatura je sicsr res posled- ( nje zdrav lo, toda njena zdravilna moč! je jr ko problematična, navadno pa obstoja samo v trn, da pomaga bolniku prej na oni s; et. Izključeno torej ni, da bo mogoče tudi v italijanskem sluč ju na ta načm učinkovalo. Vsekakor pa — da govorimo jasno — je tr ba, da je naša vlada glede jadransk h r-coajanj oprezna in d* sa ne prenagli. Če ie bo!ezen res tako onasna, da jo bodo ziravili z vojaško diktaturo, potem je nač bolje, da po-čak mo s pog ianj; š’ nekoliko časa ter g e ’ o pozneje mesto na nog?jan'a na zapusči sko obravnavo. Če se pa pogajanja vseeno prično, naj nastop! naša delegacija tako, kakor se nastopa . napram bolnemu možu ter se ne uda ' v nobene njegove špekulacij 1 in ne odstopi od naših zahtev niti za las. Bolni mož mora občutti iz našegi nastopa, da se ga ne bolimo in da soj mm z ureditvijo jadranskega vprašanja ne mudi, ampak da nanjo lahko nekaj mesecev tu di še^po Vkamo. Odločno zahtevamo to-ei od naše delegacije, da se zave situacije ter jo tudi dobičkanosno izkoristi. Zahtevajte | dnevnik Koroški plebiscit. (Reminiscence). III. Sedaj si oglejmo malo podrobneje j delovanje te plebiscitne komisije, kil je storila vse, kar je mogla v prilog! Avstrije, n*oziraie se na to, da s tem! krši pogodbo, da o strogi neoristra-j nesti, katera bi ji morala biti sveto, geslo, niti ne govorimo. Celokupna de’egacija je bila že v Celovcu, ko našega delegata še sploh ni bilo tam,- pr šel je tje, če se ne mo-' t;m, komaj mesec dni za ostalimi. G.. rrofesoria C Jjiča, našega prvega de-j \ legata, osebno ne poznam, vem ga Da ceniti po njegovem znanstvenem delu ter sodim, da je v svoji stroki najjsčji v Jugoslaviji, pd tudi v tujini uživa dober glas, nfkakor pa ne razumemo, zzkpj naj bi bil >avno on kot geograf imenovan za našega delegata pri plebiscitni komisiji ? On je kot ekspert ?ahko pač mogel dobro sTužiti v tem in v drugih f vprašanjih na mirovni kdfif' renči v Parizu, za nadziranje in izvajanje plebisc ta na nikakor ne. Pri tem pa se mi nehote vsiljuje še eno vprašanje — zakaj'je mer M biti predsednik naše delegac :e ravno Srbijanec in ne morda kak Slovenec? ! Zakasnitev prof. Cvijiča je delovalo zelo nepovoljno na vse strani. Nemci so to izrabili Ser takoj pritisnili na antanto z raznimi prc-dtogi, v katerih —• držeč se zo&et pregovora »zahtevaj t veliko, da boš vsaj malo dobil« — so zahtevali, da se iz cone A odstrani naša uprava, naša vojska in flnanca ter zamema z uradniki, kateri so poprej službovali na Koroškem, ali pa vsaj z antantnim vojaštvom in antantno! upravo. Poleg tega so jo preplavljali s raznimi memorandi o strašnih na«j silstvih, katerim je izpostavljeno koroško ljudstvo pod terorjem naši« oblasti, naše vojske itd. Vse to je bila seveda izvito iz trte, ker z naše strani) ni bilo nikakega terorja, dočim so ga' Nemci izvajali na vse mogoče načine! kljub prisotnosti naših oblasti: s po« žigi, pretepi, razbojništvom in ubljan« jem. Ubiii so med drugim tudi enega) orožnika, kar bi vsaka druga državal znala izkoristiti, samo naša tega nji storila. \ Delegacija je pričela z grobim kr4 Senjem pogodbe ter s tem zadajala našim plebiscitnim interesom smrtna udarce. Zahteva po odstranitvi demar* kacijske črte se ni mogla utemeljiti niti z eno točko mirovne pogodbe] ampak je bilo tej pogodbi naravnost s protivna. Čim se govori o dveh conah] katerih ena naj bo upravljena po Jugoslaviji, druga pa po Avstriji je jasno] da mora biti med obema upravnim« i področjema meja in to vojaška, ti-PnanTnaT in carinska. To je jasno tud! J vsakemu političnemu diletantu. Proti • taki razlagi pogodbe se je dvignila inaša celokupna javnost, protestirali smo tudi v narodnem predstavništvi« toda pomagalo ni nič, ker je naš gače. Poslušaj me le neko j. trenotkov in razložil ti bom svojo namero. Saj časa imaš zato dovolj. Ustanovil sem namreč klub antiplesalcev in uverjen sem, da me boš pri tem velevažnem idelu podpiral po svojih najboljših,mo-čeh. Klub je v tem slučaju na vsak . in...potrel>en, kaiti le v trdni organizaciji smemo uoati na vspeh v boju s tem gigantom, ki ogroža moralne in zdravstvene temelje našega naroda. Klub naj bi tvoril istočasno tudi protiutež proti tukaišnemu mlademu ženskemu svetu, ki se v zadnjem času j vede dokaj nedostojno. Glej n. pr. lju-! blianske devojčice, kako resno gredo mimo tebe, oči vprta v tla. Še pogle-i daua te ne. A tu v Mariboru? Nočem ti praviti n’česar, saj boš videl lahko z lastnimi očmi .. .« »Dosedaj nisem še ničesar o tem opazil«, mu sežem hudomušno v besedo. »Prosim, nikar me ne moti. Kaj? Ti nisi še ničesar opazil? Vidi se ti, di te je B.g udaril s slepoto, da kaj; takega ne vidiš«. Kaj sem hotel na to odgovoriti ? Ž 1, se mu v tej zadnji točki ni dalo ugovarjati. Imel je žalibog preres. I Razloček sem vpojil ža davno, a po priučenih izkušnjah sem se zbal izjaviti kaj takega. Kot tob^kar retlektirsm iše vedno na nvlost nekaterih frsjlic, dasi sam dobro vem, da ne ravnam prav. Molčal sem torej, on pa je mirno nadaljeval. Stvar me je začela zanimati. »Na vsak način — uram — si pre* pričan o nujni potrebi tega prepotrebnega kluba. Na te sem z gotovostjo računal in tl prihranil mesto tajnika pri našem udruženju. Saj boš vendar sprejel? Seveda 1« . ' Ta ponudba me je po svoji origi-inalnosti presenetila. Take odgovorne '.funkcije se vendar ne sprejme kar tako .brez vsakih informacij. £ato sem 'ga I i i —'...I..—r ..v. -a »Koliko članov pa ima že to dru4 štvo? Kdo je predsednik? Kako dekli bom imel pravzaprav kot tajnik?« »Le počasi prijatelj. Teh vprašani je preveč za enkrat Odgovoriti ti ho^ čem na vsa vprašanja, le trenotek po« trpi, te prosim . . .« Zagledal je nekje znanca in mu kričal že od daleč na? sproti: »Viki, kam pa? Kaj? Oh«*, v kinoi Pa glej, da ne pozabiš na jutrajšnjl sestanek. Priti moraš na vszk načini Stvar je nujna. Glej pa, da propaganda ne bo premajhna«. »To je tudi član našega kluba«, sa obrne proti meni, »Viktor Štorklja, sa| gg morsš poznati.. V drugi sva vktta trgala hlače. Viki je namreč žurnalisf in zato sem mu poveal vse posle, kf se tičejo reklame in društvenih priro' ditev«. »Kakšnih prireditev pa? Mar ne pleše ?« _»Kaj ti v glavo ne pade. Uprizart jati moramo na vsak način razne do^ mače zabave s poučnimi predf-.vanjij cvefične dneve in druge take pril reditve«. »Kako boš uprizarjal cve'lične dnevt ko vendftr ni več cvetlic?« sem g4 nedolžno vprašal. L (Dalje prihodniC.) Stran 2d 'Lh' ,T A B O R*. .ctuuof, 2, •3. oktobra 1920 jraman čakal na odgovor, je mislil, da Sto ni tako važno (dočirn so ga merodajni ljudje iz okolice opozorili, da je ■ fto zelo važno) ter je — pristal, da se [demarkacijska črta odstrani. Ker je procesor Cvijič kmalu na to odstopil, smemo [upravičeno sumiti, da je ta verzija re-[snična. Za to pa zadene krivda v isti irneri centralno vlado, kakor prof. Cvijič samega. t Toda ne sarno radi tega momenta, Ampak tudi radi splošnega otnalovaže-Vadja in nezanimanja tega tako važnega /vprašanja nosi veliko krivde na neuspehu naša državna uprava ter naši poli-iiki in ,ako še jim sedaj ne.posreči ta neuspeh diplomatskim potom, obsodila - jih bosta , kot krivca istotako naš narod, kakor naša zgodovina. Naše koroško vprašanje je precej podobno tešinskcmu Vprašanju. bratov.Cehov, pa kaka razlika med zavzemanjem in delovanjem naše vlade in vlade' čehOslovaške republike. Dočim se je tam za tešinsko vprašanje zainteresiralo 'celokupno javnost od delavca pa vse. do ministra in politika, smp mi vse to delo prepustili peščici ljudi okrog Narodnega sveta, domači .koroški inteligenci — osobito duhov-mištvu — a zadnje dni deželni vladi v Ljubljani, ki pa je s Svoje strani dovolj delala. Od tolikih naših ministrov ni došel ^ -niti eden tia Koroško, da bi se zainteresiral za narod in za plebiscit; pa tudi (sicer bi blagodejno uplivalo, ko bi koroško ljudstvo videlo v svoji sredi naše (ministre, !;i se zanj interesirajo. Od narodnih predstavnikov sta pokazala interes za Koroško dva'Korošca: starina Grafenauer in Smodej. Ne vprašam,' /kje so ostali slovenski poslanci, ampak 'kje so ostali srbski in hrvatski, ker vprašanje Koroške se ne sme nikakor (smatrati, niti bi se kdaj smelo smatrati .'kot izključno slovensko vprašanje, ‘ampak kot eminentno jugoslovensko in 'državno. Omenil sefu, kaj so Cehi vse storili ■za Tešinjsko, a opozoriti moram tudi •na ogromno delo in silno organizacijo katero so izvedli Nemci za osvojenje .(Koroške. Ne koroški Nemci, ampak Nemci' celokupne Avstrije in vseh njenih mest, pa celo' tudi Nemci nekdanjega rajha. Od ust so si odtrgali, samo da so poslali na Koroško in koliko ne-'brojnih milijonov so potrošili za agitacijo in za kupovanje glasov. A mi? (Potrošili smo par milijonov in t6 komaj »v zadnjem času. Poslovica pravi, da je treba dati „ua močno rano močno travo", radi tega pa tudi jaz mislim, da na hudo rano, katero, nam je zadal 10. oktober poveinp ostro, toda iskreno kritiko. Priznajmo tudi sami svoje pogreške, ne zapirajmo pred njimi oči, ne kadimo se z dišavami onim, ki so krivi obče narodne nesreče, ker samo na ta način se bomo poboljšali in koristili splošni stvari. Oiti pa, katerih se to tiče naj se tega drže in naj priznajo tudi svoje lastne grehe in naj ne zvračajo krivdo samo/na druge. ' (Dalje s-Iedi.) na shod in tu pove svoje politične misli, namesto v cerkvi. Nato je kaplan ob splošnem smehu zginil. — V nedeljo se bo predstavil v Mariboru vo-lilcem dr. Otokar Rybar, —- Tudi klerikalci in socijalisti irnajo v okolici celo vrsto shodov. Polagoma torej prihajamo v boj. * Teftik-paša je dobil pove/jnnje za sestavo novega turškega kabineta. Za svoj program označuje, da bo prisili! na-eijonnlce, da sprejmejo sevreški mir. * Novi grški poslanik na Dunaju. Grški poslanik Aieksandropulos je izročil v četrtek predsedniku Sgitzu na slovesen način svoja poverilna pisma. * Viljema se ne obsodi in contu maciani. Bonar Larv je podal v angleški spodnji zbornici odgovor na razna vprašanju radi izpolnjenja mirovnih pogodb. V tem. svojem odgovoru je naglašal, da •se izvršujejo določbe mirovne pogodbe ugodno in da angleška vlada ue bo obsodila bivšega; cesarja Viljema in coutu-macinm. Dnevna kronika.. Zunanja in notranja politika. * Iz volilnega boja. Minulo nedeljo je nastopila SKS zopet v mariborskem okraju in sicer v klerikalnih domenah: Jarenini in Sv. Jakobu v Slov. gor. Oba shoda sta lepo uspela. Pri šv. Jakobu je poslušal govornika Drofenika tam kajšnji kaplan iz š^Iei {<&• so ga kiiietji — Demincijanti. Zadnja „Volks-stimme" operira silno mnogo z denun-cijanti kar je vsekakor sumljivo, kajti po pregovoru, da vsak profisijonist najfaje govori o svoji stroki, bi se dalo sklepati, da so pravzaprav njeni ljudje obrtniki te stroke. Govorimo jasno. »Volksstimme" naj pogleda najprej v svoje predale in tam bo našla vse polno denunciacij. Naj jih navedemo sanio par: »Volksstimme" denuncira g. Černeta, pa pri tem ne pomisli, da bi s to denuncijacijo njega in njegovo družino upropastila. Gospod Černe ni nič zakrivil in vendar če bi imeli rdeči vlado,, bi sedaj pognali po svetu njega in njegovo družino. Kaj bi bilo z otroci, ki posečajo sedaj tukajšnje šole? Denuncira dalje g. Deklovo ter mu očita, da je denuncijant, ker se lansko leto, klican na policijo povedal veleizdajalske besede, ki jih govoril slavni Walesch na viničarskem sestanku v restavraciji „ Maribor". Mi pa vemo, da je prišel prošlo soboto ob 17. uri popoldan tajnik socijalno-demokratičue stranke denuncirati svoje brate Slovence, tudi proletarce na kr. policijo, ne da bi bil povabljen. Hočete, da nam dokažemo še več vaših denuncijantskih cvetk ? — ,,Straža" uradno postavljena na laž. G. okr. glav. dr.-lajnšič nam piše: „K notici." Liberalne odvetnike dolži „Straža". —■ si blagovolim izjaviti, da se od moje strani ni dovolil nobeni stranki in nobenčmu človeku vpogled v tuje spise. Pripornim še, da me za tak vpogled ali za take podatke do danes Še nikdo ni prosil. Konceptno urad-ništvo mi je izjavilo, da se tudi pri njemu za take podatke ni nihče zanimal. — »Straža" obsojena pred sodiščem. Končno so vendar dobili pri sodniji nagobčnik. V četrtek je bil odgovorni urednik »Straže* pri tukajšnji okrajni sodniji radi prestopka člena III. tiskovnega zakona (zanemarjenje uredniške dolžnosti) obsojen na najvišje možno kazen 400 K, ker je »Straža" žalila g. Mermoljo in poštarja iz Velenja. „Straža" bo povrh tega morala sodbo objaviti in plačati stroške treh odvetnikov. —- Pomagalo pa seve tudi to ne bo. Medtem, so namreč zložene že zopet nove tožbe proti .Straži" in .Gospodarju". • — Klerikalno usmiljenje. Prejeli smo: Vsemogočni predstojnik tukajšnjega stanovanjskega urada je (zopet izkazal, kako usmiljenje imajo klerikalci s siromaki. V Studencih, Obrežna cesta, stanuje uboga ženica, ki živi od podpore občine in milodarov. Svojo neomejeno mogočnost pa vporabi g. dr. Juvan napram tej revi in ji zaseže stanovanje, borno sobico, ter ji zabiča, da se mora v 8 dneh izseliti, ne da bi ji nakazal drugo stanovanje. Občina, kot^aščifciča Svoj (S revežev, pa je energično ■ nashr- *WSL Kka Jim. men ralo in človekoljubnost v obraz, in tako upamo, da bo poverjeništvo za soci-jalno skrb temeljito podučilo vsemogočnega dr. Juvana, Gosp. doktor! vprašamo Vas, ali se nesramujete tega dejanja ? — Dr. Juvan kot krščanski mož. To veste vsi, da je dr. Juvan po svojem osebnem prepričanju krščanski mož, kakor stoji v sv. pismu. Da ne ho kdo dvomil,' da je njegovo krščanstvo le fraza, le kiinka, pod katero se skriva najnižji egoist, brez vesti, brez usmiljenja, evo tu mal dokaz: V P.azvini je porodila žena delavca — v hlevu med kravami svoje. dete. Pohištvo imata zmotano v Shrambi za orodje. Ubogi mož je bit' že večkrat pri stanovanjskem uradu, prosil tam in rotil, naj mu nakažejo vsaj eno sobo,.človeku dostojno. Zainan! In'tako je. dobil njegovo žeho porod v hlevu. Dr. Juvan, ker je krščanski mož po prepričanju, si je mislil, saj je svojčas tudi Marija rodila Jezusa v hlevu. In otrok delavca vendar ni več kot sin božji ? To stoji v sv. pismu in g. dr. Juvan se tega strogo drži — seveda ne za svojo osebo. No, mož je šel po porodu zopet prosit. Prišel je še preje na županstvo v Studencih, kjer so mu dali na razpolago stanovanje v dr. Juritschevi hiši. Dr. Juvan ga je namreč že dolgo tolažil, če on, mož Sam najde kakšno stanovanje, naj pride povedat, pa ga dobi — to je že svetovna, praksa dr. Juvana. Mož vesel, da zdaj vendar pride pod pošteno 'streho, gre in pove, kako in kaj. Prosil ga je za božjo voljo, naj se usmili žene in otroka ter ju reši iz hleva. Velik kristjan dr. Juvan se je res usmilil, obljubil je namreč, naj počakajo, da si pride on sam stanovanje pogledat. Kaj ne, kako dobra, škrbna duša je naš stanovanjski g. predsednik. To je bilo namreč v pe-.ek in za pondeljek ,šele je dr. Juvan obljubil svoj obisk. Tudi še boljši kristjan kot je dr. Juvan, pač ne more vsem ljudem naenkrat postreči. Med tem pa je občina revežu preskrbela Se eno stanovanje, kamor bi bil lahko Sel takoj notri. Mož pošten, gre zopet nazaj prosit, naj se mu to stanovanje dovoli, A dr. Juvan je bil zopet, toliko kristjana, da mu je obljubil, da si pride -stanovanje sam ogledat. K sreči se je med tein našla uboga družina, kjer je 14 ljudi v eni sobi in tja so sprejeli še ipater in novorojenčka. Nadaljna usoda nam doslej še ni znana. Upamo pa, da smo že do tu doprinesli jasen in glasen dokaz, da je g. dr. Juvan res krščanski mož, kakor stoji v sv. pismu. — Pričam v zadevi Pirc. Da ne bodo imeli tisti, ki vedoma alinevedoma zaradi zadnjih izgredov podtikajo glavno ozir. sploh krivdo uredniku Pircu, zopet povoda povzročiti nam oz. g. Pircu neprijetnosti. apeliramo: Kdor hoče v tej zadevi pričati, naj se ne oglaša ne osebno pi'i g. Pircu, a tudi ne v našem uredništvu, ampak naravnost pri preiskovalnem sodniku soba' št.-93 ali pa pri zagovorniku dr. Hojniku. — Kdo je dal povelje za aretacijo urednika Pirca, o tem se zdaj mnogo ugiblje. Nam je bilo to sicer znano že ptvi dah po dogodkih, toda iz gotovih razlogov se za enkrat še vzdržujemo vsakih komentarjev in odgovorov na tozadevna vprašanja. V pomirjenje naj služi za danes le toliko, da je bil g. Pirc v četrtek opoldne že po zaslišanju prvih prič izpuščen in preiskovalnega zapora. To seveda so kavalirji! Naši soc. demokrati vedo zdaj toliko povedati o beštiji, bandah, vandalizmu itd/ Kako fino so oni postopali ob času generalne stavke, nato sd že pozabili. A mi nismo pozabili, kako' so n. pr. v Trbovljah z revolverji v rokah in grožnjami prisilili nase uradnike, da so brezvestno demo-hrah aparate, razstrelili progo in uničili ogne ter na ta način ogrožali življenje tisočev ljudi To seveda ni bila »Bestie los , ampak to je bilo delo kulturne izobrazbe in z revolverji na prsih in z !r i T^re Poslopjem uradništvo prisiliti k takemu vandalizmu, ko se ne gre samo za par šip, to seveda je kavalirsko. takih mož. K neki višji oblasti je prišel oflcijant v službo, Ker državni uradi nič he skrba zn ;prMkrbo .-Uuovjljj iVojiiu gradnikom (‘zato je komisije) je moral v hotel. Tam je plačeval po 30 K na dan (lo se plačuje z dovoljenjem nadzorstvene držav, oblasti). Ker pa skoro ni več zaslužil kot 30 K na dan, se je ojunačil iu šel svojega vrhovnega Šefa prosit, naj mu na kak način pomaga. Dotični gospod, drugače fin človek, samo zelo predpotopnih nazorov tudi kot jurist, ga. je lojalno poslušal in mu takoj radodarno od pom ogel z besedami: Če ne shajale s 30 K pa —, izstopite iz službe. More kdo še ugovarjati, da ta modrost ne presega še Salamona. Takih milosrčnih mož treba še, več kol. voditeljev naših oblasti. Seveda se je tudi dr. Juvan izkazal kot moža na svojem mestu. Omenjeni je .namreč našel sam stanovanje, dr. Juvan mu ga je tudi; obljubil — toda nakazal ga je drugemu.' Še več talcih mož in Jugoslavija poslane — jugo — slavna. — .»Windische bis Steinbruck". V delavnici v Studencih so izdali jugoslo-venski socijalni demokrati novo parolo: »Hoo-rruk \Yindisehe bis Steinbruck N. Cernu treba dragih antantnih komisij, saj imamo zunaj od Južne železnico vzdrževano delavnico, ki določa Slovencem državno mejo. To seveda se našim ob-lastim ne zdi nevarno. — Nova straža v Studencih. Kako je prišlo do ustanovitve nove straže v Studencih, to je zanimivo vprašanje, naj katerega bi nam znala dati pravi odgovor dva moža, med katerima zija velik s očija len in političen prepad, katera pa ven-' dar vežejo taki skupni interesi (onega) osebni, drugega strankarski), da ju jej večkrat videti skupaj — tudi izven urada.' Glede enega nam kaže pot nedeljski .Naprej", ki je pod naslovom „Ob priliki mariborskih traparij8 prinesel sledečo izjavo: ,Mariborskemu delavstvu! Včeraj so se dogajali v Mariboru prizori večurnega vandalizma. Polodraslc tolpe so razbijale imetje mirnega prebivalstva, napadle in razbile pa so tudi našo »Ljudsko tiskamo". Poživljamo delavstvo, da ' ohrani vkljub nezaslišanim provokacijami mirno kri. Zastopstvo stranke je na merodajnem mestu protestiralo in interveniralo." In zdaj sledi rešitev uganke, od kod izhaja nova, vojaško opravljena straža 1 v Studencih. »Naprej" namreč izjavljali »Ker se je bati napadov in ker državni policiji po včerajšnjih izkušnjah ne moremo več zaupati, bomo skrbeli za obrambo delavstva sami. Strokovna komi-J sija bo izdala potrebne ukrepe. Tajništvo JSDS Maribor." — Tako vidite, imamo v tajniku soc. demokratov »stvarnika* te prečudne nove straže v Studencih. Drugi mož, ki je lo stvarjenje izvršil do popolno bojne oprave seveda ne kakšnih nemško, nacijonalno mislečih komunistov a la g. NachtigaJ, kot komandir, mora biti le nekdo, ki razpolaga z vojaško opremo od bajoneta, puške, do ročnih granat, Kdo je ta mogočni gospdd, to seveda ostane se uganka. Je pa še več u^ank, pri vpostavitvi te nove straže. Tako -na pr. izjava, nezaupanja soc. demokratov do državne policije. Do sedaj smo bili mnenja, da obstoji obojestransko naj večje zaupanje,. In potem si je izbrala ta noVa -čudna straža svoj rajon v Studencih, kjer sploh ne pride državna policija vpoštev. Morda pa je ta nova straža organizirana na širši podlagi in je raztegnila svoj delokrog tudi na mesto ? Vsekakor bi bilo dobro, da vse te uganke kdo poklicanih primerno razreši. In ker mi Slovenci v celi okolici Maribora tako nujno potrebujemo več varnosti za življenje in imamo zlasti v novo stražo v Studencih še manj zaupanja, kakor , ga imajo soc. demokrati v našo drž. policijo, priporočamo, da se v celi mariborski okolici, zlasti pa' v Studencih, pomnoži rednim potom poštena javna straža; dotjej pa se naj tudi nam dovoli posnemati vzgled nove straže v Studencih. / P°breJžk? Pož,arna hramba st drži svojih starih tradicijonelnih navad izza avstrijskega režima kakor klop;, vsi odloki deželne vlade in okrajnega glavarstva so zanjo bob ob steno. Ne morejo se na noben način sprijazniti z mislijo, da žive pač v novi' državi. Požarna bramba je ime]a v nedeljo ob 15 uri vajo v Nasipni ulici, na kateri se . ?Inancbralo v blaženi netnš-čipi. Zanje je samo ta jezik »strani ih N pri drugih, kakor recimo slovenščini, se Maribor, 25. oktobra' 1 920.' .T A B O R* Stran Š. dvoje. Značilno pa je, da jim jje pri arustvenih prireditvah zelo dobro došel tudi slovenski denar, saj vabijo k tem v slovenskih lepakih in moledujejo za udeležbo v tako mehki in čisti slovenščini, da je veselje. Drugače je to društvo pravo nemčursko gnezdo in trdnjava vseh ondotnih Nemcev. Kaj, ko bi železna roka malo posegla med to zalego ? — Komplicirane uniforme. Ministrstvo za notranje stvari je, ker se je vedno pogosteje dogajalo, da so posamezni roparji, preoblečeni v orožniške uniforme, izvrševali razne zločine, odredilo, sporazumno z orožniškimi poveljstvom, da se izdelajo za orožnike komplicirane uniforme. Radovedni smo, kako bodo izgledale te ..komplicirane1’ uniforme in če. bodo res tako komplicirane, da se jili ne bo dalo ponarediti Se bolj pa smo radovedni, če si bodo morali orožniki te komplicirane.” uniforme - sami nabaviti? Ce si misli ministrstvo tako rešiti to vprašanje,« potem pač še dolgo lahko čakamo na te kompli-rene .uniforme, saj si doslej s svojo plačo se navadnih, niso mogli nabaviti. e, Pa nnsli ministrstvo orožnike na svoje suoske komplicirano obleči, potem pa moramo to novo namero le pozdra- ~7 Ostanite tam. Od merodajne Strani smo izvedeli, da se nameravajo izseliti iz naše tužn.e Koroške tudi naši duhovnike, ki so s'cer vztrajali tam tudi v najtežjih časih. Tega bi noben Jugoslovan ne mogel odobravat!. Naši ljudje, vsaj pa naši slovenski duhovniki nikakor ne smejo zapustiti Koroške. Poživljamo pa našo vlfido, da ukrene vse potrebno, da bd zasigurana javna varnost tistim riašim ljudem, ki ostanejo na svojih mestih. ’ - — Kakor smo se informirali gg. Zebot. in dr. Jc-rovšek nista prišla na sodnijo denuncirai, kakor smo včeraj vprašali, pač pa zagovarjat. Toliko v pojasnilo. — Resnici na ljubo moramo kon-statirati, da ni trgovina Gcrt junior, ona, kj ua slovensko zahtevo ni imela liščila, dočim pa ga ie imela na nemško, pač pa trgovina Gert, senior. — Javno vprašanje na merodajne kroge! Prejeli smo: Kaj mislijo vkre-niti merodajne oblasti proti' ključavničarskemu mojstru in nredsednika zadruge (lepega predsednika ima ta zadruga op. ur.) Alojzu Polatscheku, ki je blagajničarki tvrdke Jeglitsch v Gosposki , ulici pred pričami izjavi!: „Jetzt werden die Bindischen laufen von Marburg, \veil sie Karnten verloren haben!" Ker je to protidižavno dejanje, upamo, da bodo merodajne oblasti nastopile proti njemu vsaj tako strogo, kakor so nastopile proti onim Slovencem, ki so razbili par nemških napisov, Se> ker je sin tega junaka član avstrijskega volksivera. !>eSuncJ- Iz Beograda meseca v °j Prišl° tekom tega skih beguncev0 $ ° °Jv'oli S000.ru: PO/rSkih otokih. Ti°ruskr beguncih bodo nastavili v sredini države Ob S priliki 1» «di vprašali našo v ado Ja kaj se tako stragno zavzema za te biSe ijhske carske spiclje in magnate ter trosi zanje cele milijone, dočim niti z roko ne migne, da bi poskrbela za one naše ljudi, ki so morali bežati iz prj. morja in iz Reke ter bodo morali sedaj bežati tudi iz Koroške? So niar Rusi gospodi v Beogradu bližji negp Slovenci? — Tolovajski umor v Prekmurju. V soboto zvečer se je vračal nadstražnik državne policije Josip Nardin s svojo ženo in otroci v družbi sorodnika Cirila Vidmarja in. njegove matere iz svojega R°f.estva. nazaj domov na Sodišnico v j n?Urj!,‘ Med potoma je oddal tudi, n lce bhotapce, v zrak pet družbi'7 nJsprotf3 r"1 P,a-Sta priŠla. tej Peter Dokltefi jT?Čm Dokl je Nardina n?1 ?Tk ^ r vedel da i? 2* PMnal' ker Je tudl ’ „ n 1 i,Ii Lražnik> nahrulil ga je mn frnlj n * je strelJal* Nardin mu je mirno povedal, da je strele odal r" nlm1 Za!;« ab. Večer o!, -..i f?u.: ..Španska mulia“. Izv. ab. V pondeljok 25.: Zaprto. o Sokolski odsek v Križevcih na Murskem polju ^ vabi k gledališki predstavi „Trije tički1*, ki se vprizori dne 24. oktobra 1920 cb 16 uri pop. pri g. Hauptmanu v Križevcih. Po igri-prosta zabava z Petjem in godbo. Svira znani malonedeljski tamburaški zbor. Majnovejša poročila. Jadranska pogajanja odgodena. LDtT. Beograd, 21. oktobra. Ministrski odsek za zunanje stvari je imel danes sejo, kateri so prisostvovali ministrski prodsodfcik. dr. Vesnič, minsfer 'za zunanje posle dr. Trumbic, vojni minister za bogočastje. Na tej seji se je ažpravijahj 0 koroškem vprašanju, p is Sanje odhoda naših delegatov v dalijo ni bilo na dnevnem redu, ker naša vlada Se ni dobila tozadevnega poziva iz Italije. Zavlačevanje italijanske vlade so tolmači na različne načine. Najbrže bo vzrok temu sosijaina borba, ki pretresa Italijo. Istotako zapletene so tudi politične razmere, ki sta jih izzvala Nitti in Orlando proti Giolittiju, ker je DKU. Pariz, 31. oktobra. Kakor poroča ..Martin*1 iz [Beograda, se jadranska po-; gajanja odgodijo radi notranjih razmero vi v Italiji ter vsi e d jugoslovanskih volitev1 v konstituanto. Pogajanja se radi tega/' pred novim Jotom najbrže ne bode pričele. Jugoslover.ske čete zapuste Koroško. DKU Pariz, 21. oktobra. (Brezžično). Telegrami iz Beograda poročajo, da zapuščajo jugoslovenske čete Koroško glasovalno ozemlje1. Beograd, 21. oktobra. Vlada je odgovorila poslaniškemu svetu, da zapuste naše čete Koroško, kakor hitro se izsele uradniki, tiradi in aprovizacije. Nova laška nasilja v Dalmaciji. LDU Split, 21. oktobra. Italijanske oblasti so v razglasih pozvale prebivalstvo Šibenika, naj se v času od 1. do 10. t. m. javi pri občini. Od našega prebivalstva pa se nihče ni odzval temu pozivu. Vsled tega so pričeli karabinjerji po cestah aretirati naše mladeniče,1 Istotako so pričeli aretirati tudi delavce. Vse te spravljajo v skupinah od 150 do 200 mož s parnikoma »Sarajevo" ali »Trieste" v Ankono. Pri aretacijah pomaga karabinijerjnm tudi vojaštvo. Prebivalstvo je vsled tega novega nasilstva pričelo bežati,v vasi, gore, gozdove in! v„svobodno Dalmacijo. Smrt grškega kralja ? J DKU Pariz, 21. okt. (Wolf.) Journal des Debafts" poroča, do je dospela včeraj zvečer iz Aten brezžična brzo-1 javka, po kateri je kralj Aleksander umrl. Ta vest se oficijelno še ne po-trjuje. Iz grških homatij. LDU Beograd, 21. oktobra. Presbiro javlja iz Pariza : ,Excelsior“ poroča: Ako pride do izpremembe na grškem prestolu, se bo v tem primeru zavzel kralj Konstantin za to, da zasede prestol njegov najmlajši sin princ Pavel. Nato bi skušal s pomočjo svojih pristašev povrniti se v Atene. , Excelsior“ piše. da bi se v tem primeru ponudil prestol drugemu sinu' belgijskega kralja Alberta. Posledice premogarne stavke na Angleškem. DKU London, 21. oktobra. (Reuter); Radi stavke prsmogarjev se v prometu med Anglijo in Fiancijo izvrše velike spremembe. Japonska ratifikacija mirovnih pogodb DKU Tokio, 19. oktobra. (Reuter),! Oficijelno se poroča: Japonski cesar je 13. t. m. ratificiral mirovne pogodbe Avstrije, CehoslOvaškc, Romunije ip | Jugoslavije. Wrangl zmaguje? DKU London, 21. oktobra. (Brezžično.) . Vesti iz Carigrada poročajo o, veliki zmagi Wranglove armade pri spodnjem Dnjesfru. Wrangl je razprši) rdečo napadalno četo, pri čenier jc Vjel’ 15.000 ujeinikovin in zaplenil 37 topov. Železničarska stavka na Romunskem. DKU Bukarešta, 21. okt. (Brezžično.)' Kurjači in strojevodje so stopili radi mezdnega vprašanja, v stavko. Vojni minister je vpoklical vse stavkajoče in zagrozil vsem onim, ki s? no odzovejo vpoklicu, da jih bode Vojno-sodno za- ■ dedoval radi dozertaeijel Angleško-ruski trgovski sporazata ?' DKU. Stokhoim, 21. oktob. (Havas)' Tukaj kroži vest, da bo angleška vlada sklenila s sovjetsko Rusijo trgovsko pogodbo. Na Reki ni več kuge. vr „LDU Beograd, 21. oktobra. (ZNU). Nasa sanitetna komisija javlja, da se na Reki v zadnjem času ni več pojavila kuga. Cšospsdarsftfo In trgovina^ *• J Industrijski center Strnifiče pri !2Kl^ad voirua^sp, se fr. pr.: elelddčna luč, vodovod, kanalizacijo, 2 kilometra dolgo poljsko že-Ranico, izvrstne ceste, 2 parni kuhinji, lestnfehciiske naorave, tuši, kopalne jtanje, proste kopelji, 2 pekarni, klavnice, ledenice, naprave fekalij, pošte, kufvnie, gostilne, kavarne, jedilnice, lole itd. Te naprave so bile za časa preobrata sprejete od naš h oblasti v irravo fn obvarovane opustošenja. Bolniki in ranjenci so bili odpuščeni p domovino in barake pa uporabljene ta begunce iz Goriške, Grad ške in Ištre. Krog 130 barak še obstoja'. Večji del beguncev se je že izselilo, ostalo jih je pa le še kakih 1300, ki bodo zapustili to taborišča v par mesecih j Posestvo Strnišče, štaciia Sv. Lovrenc, pa dravskem polju, obsega pril čno: 479 kafas!raln!h iohov, od katerih bi kakih 150 ali še več bilo kak^r ustvar-J jenih za industrijsko središče 'Jugoslavije.-' Tla sestoje iz gramoza, so suha, ravna in leže ob nrogi iužne 8t5'zn!ce Pragersko — Bud!nrmpšta, pddaIjenoj3d. Ptuja samo kakih 8 ki'o-met;ov. Železn!ca vozi ravno po po-; posestvu, kolodvor je od^aken le par j korakov od centruma središča Izvrstna i cesta vodi ob progi, pacislje zelo dobro napeljaho cestno omrežje po celem taborišnem ozemlju. Sanitarne < razmere soravnotako tudi zelo ugodne, j Kroginkrog so iglasti gcziovi.Začasm sebavi demob. komisija v Liubliani z nalogo, da likvidira oz. razdere obstoječe stavbe in odda ozemlje posestniku Francu Čuček. V interesu industrija je potrebno, da obračamo na Strmšče po-jsebno pozornost, posebno radi tega, »er nudita bližnji mesti Marbor in Ptuj zelo ugodne živlienske razmere Ca uradnike in delavce. Pa tudi v Btrnišču bi se dalo za nastavljene« ■dobiti za'prvi čas stanovanja v obstoječih barakah, Z3 uradnike pa v zraven spadajočem gradiču, tako da bi bila ta skrb za napravo novih industrijskih Podjetjih brez vroka.. Tekom časa, ko bi se zboljšale razmere v graditveni stroki, bi se te obstoječe barake z prav malimi stroški stabiliziralo. Mnogo barak' ie zelo pripravnih za takojšnjo ureditev delavnice, skknd-šč Itd. Vsska baraka obsega 300 — 400 m3 prostora. Za poročene uradnike fn delavce je dana tudi priložnost, da vzsmeio v najem zemljo za ureditev vrtov. Ta'-'e zemlie se lahko odda 2000 m!. V Mariboru in Ptuju te več višjih šal za vzgojo otrok. Ptujsko polje prideluje zadostno množino živil. Ker se pa na posestvu tudi gognodari, bi zamoglo isto oddajati razne produkte za ž v-Ijenske potrebščine, kakor n. or. m’eko, j žito, krompir, zelenjavo, vino ' Da , orefdemo zopet na zidavo teh rtdu-;s?r‘j, se rosjebno onezarja ne to, da deželna vlsda profežira to kelonizčcjo industrii in sedišč verdir pa mora biti naimanj 51 °|0 domačega kapitala. Omeniti je treb , da obstoje električno! napeljave doSOO kilovatov. Manikajoča energiia se lahko pusti napeljati iz. Falske elektrarne. S preddplom se je že rričelo. Podani so tnrai vsi prejnji, da se osnuje v Strnišču industrijski centrum za Jugos^oiio in .Ba’k-n a*i orPent. Ker je v Jugoslavri industriia precej pičla, potreba produkcij pa zelo velika (14 milijonov prebiv leev), ie podana indusfri;cem in veletrgovcem najienša prdožnost, da ustanove tovarne, nod:eija ali skladišča-. Ugodna lega Strmška ie trdi zelo fr: revna za izvoz v Odjent. Zoželiena zemljišča j bi‘oddal lastnik proti dolgoletni, ceni | nalemn mi, ali pa tudi "reti izUsčifvi; polovične kupna cene. Druga polovica, bi se izdala eventualno v industrijskih : delnicah. Interesenti izvedo vse na-j tančne podatke pismenim ali ustmen‘m potom pri lsstn!ku posestva SknKče j vinskemu veletrgovcu Francu Cučeku v Ptuju. — ;-------------------------------—8-----------— Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran V o g! a r. ;| Nsla oznanila. * f... (’ Sfepartea za čevlje išče de-) Io. Naslov v upravi. 654 l t£on!or!st!it£a z' večletno prakso išče službe. Ponudbe , pod »Takoj« na upravniJtvo j lista. 661 1 Lepo drobno marsfto trava ' Jj&Sjgeir54 za modrece, nudi v večjih in manjših množinah no liajnžii ceni. A Suš-, nik, Ljubljana, Zatošlia cesta št. 21. 665 3—1 j SaSomsJca s.Mfcnjn (črna) se . •proda. .Sloven.ka uiiča 15 (Sušnik). V rasCffivracBU trjs Št. 'S, se vrši vsaki dan cd 17. ure naprej znani izvrstni koncert, brez j pobiranja, vstopnine in.pp-l višanih cen. Jedil in piiača | znana. 641 3—3 P©s!«S&a s csks- i I eSse, zavese iz čipk, sto-: lice. prevleke za perjanke, posteljna pregrinjala in dva otroška vozička se prodajo. Glavni trg 18, 11. nadstr,, vrata 7. 659 * a gs IS «**» I ifcaiisiwtaiaa:® |( Zahvaljujem se povodom : j ozdravljenja moje sooroge 1 j prav iskreno gospodu zdravniku dr. Vilku' M arin v Ma-! riboru in gospodu dr. A. R e-I b u 1, primariju bolnice v Ptuju, ! za vso izkazano zdravniško ! pomoč, predvsem za težko j operacijo, izvršeno V ptujski 1 bolnišnici, po kateri je meja soproga popolnoma okrevala . ; in rešena aolgomesečne težke j bolezni. 6621 Vinko Škrabut ■ Maribor, Tržaška cesta 20. j ^888^^S88^03$^S8č \ w su var- w 'vs '*iam V ‘S- m Odvetnik dr. Franjo Lovrec naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Maribora, Slovenska Mica štev. 12 L nadstropje. 635 2-2 sLee slugo in raznašalca pisem. Sprejem ta^oj. Ponudbe na upravo lista. 655 3—3 ® H rn h v Ctta w W .‘•y -v. y ^ ___ V © ft Pl f 1 a 1111 ? d D ffiiffi M p f« m 3-» s a uiMyhiij povsod ^OiižiililSI Zavod za slralenji in zakSeparile v .Mariboru prevzame vsako wrs3o sSrarčesiSa v tn-ssfaa, na fto!©* kakor SusiS spronsljanle 2©2ezsniš» kSh vosov. —• B»o!«SsožSa w pisar«!: Pri«, s i a k 5 S k a is Sl ts a 2. Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmaierieua ul. 5. Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in -kamnofiskarsko stroko spadajoča čela, kakor: . knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske, zauitke, osmrtnice,-posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urače. Daročila se \ ’ 1 točno izurše ter se zaračunajo najceneje. Tiskarna je opremljena ž najmodernejšimi : in nainoueišimi’ stroji in črkami. :