cena 170 dinarjev številka 13 (968) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 2. aprila 1987 0K ZKS Velenje 0 razmerah v Eko O nezadovoljivih rezultatih delovne organizacije EKO smo na občinski ravni v zadnjem času že nekajkrat govorili. V tem okolju, še posebej v tozdu Tehnološka oprema, ki posluje z izgubo, so bili sprejeti že številni ukrepi za izboljšanje stanja, ki pa žal niso obrodili sadov. Še naprej poslujejo z izgubo, pa tudi z rezultati ostalih toz-dov in delovne organizacije kot celote, se ni moč zadovoljiti, saj so ti na robu rentabilnosti in jih ves čas spremljajo še likvidnostne težave. Nikakor v tem delovnem okolju ne uspejo zadovoljiti vprašanj nagrajevanja po delu, mnogo premalo pozornosti pa namenjajo tudi nadaljnjemu razvoju in ustreznejši kadrovski politiki. Vse to so ponovno ugotovili na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS Velenje s člani predsedstva njihove akcijske konference, ki pa je žal izzvenela nekako v obrambnem smislu. Zato tudi ni čudno, da so člani predsedstva ocenili, da komunisti v EKO ne delujejo kot vodilna sila, da osnovne organizacije v preteklosti niso bile zadovoljivo vodene in tudi svoje pomembne vloge niso odigrale. Prav tako pa tudi niso izdelali svojih akcijskih programov s katerimi bi odločno razreševali probleme. Vse to je verjetno tudi glavni vzrok, da so se problemi delovne organizacije EKO širše izpostavili ob imenovanju novega vodstva. Člani predsedstva OK ZKS Velenje so seveda na svoji seji ocenjevali predvsem odgovornost komunistov (v kratkem bodo izdelali celovito oceno delovanja), v teh dneh (po zaključku redakcije) pa so razpravljali o EKO tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, včeraj pa tudi na občinskem izvršnem svetu, kjer so se odločali tudi o morebitni potrebni pomoči družbene skupnosti za razreševanje nastalih razmer v delovni organizaciji EKO. (mz) Izvršni svet SO Velenje 0 novi organiziranosti veterinarstva Z organiziranostjo veterinarstva smo bili v občini Velenje zadovoljni, saj veterinarska služba, skupaj jo imamo organizirano z občino Mozirje, svoje naloge dobro opravlja in seveda prispeva, da dosegamo na področju živinoreje dobre rezultate. Prav zaradi tega smo bili lani. ko smo izvedeli za nov zakon, ki opredeljuje to dejavnost, in ki predvideva združitev Savinjsko šaleške veterinarske postaje z veterinarskim zavodom Celje, neprijetno presenečeni, še posebej, ker sprva ni bilo videti nobenih prednosti. Izvršna sveta obeh občin (Mozirja in Velenja) sta imenovala posebni komisiji, ki so novo organiziranost temeljito pretehtali. O novi organiziranosti Savinjsko Šaleške veterinarske postaje so govorili tudi na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje in z njo soglašali. Tako so se odločili na osnovi trditev ustreznih strokovnjakov, da bo nudila nova organiziranost večjo kvaliteto in da je tudi ekonomsko upravičena. Vendar pa so ob tem opozorili, glede na to, da imamo v občini Velenje velike težave na področju skupne porabe, da naša družbena skupnost ne bo mogla zagotavljati nobenih dodatnih sredstev v ta namen. Poudarili pa so tudi, da bodo v primeru, če bi se izkazalo, da vpliva nova organiziranost veterinarstva na zmanjšano učinkovitost, takoj ukrepali, (mz) Z vrsto prireditvami in okroglimi mizami, ki so jih pripravili ob letošnji štafeti mladosti, so hoteli mladi pokazati širši javnosti, da jim ni vseeno, kakšen bo jutrišnji dan, da hočejo ustvarjalno in prizadevno sodelovati pri odpravljanju težav našega vsakdana Termoelektrarne Šoštanj Pričeli remont bloka V Delavci šoštanjskih termoelektrarn obratujejo vse od lanskega novembra s polno obratovalno pripravljenostjo. V prvih treh mesecih letošnjega leta so proizvedli 1200 GW ur električne energije, za kar so pokurili 1,3 milijona ton premoga. Tolikšna proizvodnja je bila potrebna zaradi slabih energetskih razmer pri nas. Zaradi teh so tudi za dva tedna preložili načrtovani remont na bloku V. Zadnjo soboto pa so blok vendarle izklopili iz omrežja ter ga začeli takoj pripravljati za vzdrževalna dela. Letos so se prvič odločili, da bodo temeljito oprali celotno kotlovnico. To delo so zaupali šoštanjskim gasilcem, ki pa so k sodelovanju pritegnili tudi ostala gasilska društva v občini. Za pranje so se odločili, ker bodo tako izboljšali požarno var- nost ter omogočili lažji dostop do naprav in seveda zagotovili boljše obratovanje bloka. Sicer pa so na bloku V predvidena dela srednjega remonta z odpiranjem nizkotlačnih delov turbine, kontrolo strukture materialov na kolektorskih nastavkih, izstopa končnega pregrevalnika, menjavo nosilnih cevi v kotlu ... Poleg delavcev šoštanjskih termoelektrarn bo pri remontu sodelovalo še okoli 350 strokovnjakov delovnih organizacij Djuro Djako-vič, Metalna, Minel, ESO. Takoj po zaključnem remontu bloka V, ki naj bi bil zaključen maja, bodo pričeli še z remontom bloka IV, ki naj bi bil zaključen 20. junija. Tudi na tem bloku so predvidena dela srednjega remonta. (mz) Reki so se dobro odrezali April je tu in naj bi bil glede vremena najbolj muhast mesec v letu, kar dokaj redno tudi potrjuje. Seveda to ni razlog, da se pomladi ne bi veselili, saj vendarle ima svojo moč. To priča tudi pregovor, da »spomladi še star kol upa, da bo ozelenel«. Naj bo v teh dneh še tako muhasto, grmeti ne sme, kajti »če pomladi grmi, se zima rada ponovi«. Dejstvo je, da so se ljudski reki letos nenavadno dobro odrezali. Recimo, »kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje«. Matija je bil 24. februarja in hladen je bil, mraz pa potem še dolgo ni popustil in smo se že približali rekordno nizkim temperaturam r marcu v preteklih 30 letih. Kaže, da bo obveljalo tudi naslednje, »Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje«. Mučeniki so 10. marca, pa presodite sami. »Prave« vročine torej ne bo, sicer pa se je ne bi smeli veseliti, saj naslednji rek pravi, »če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.« Zato raje počakajmo na majsko lep mesec mladosti. Smo se pripravljeni vključiti v izgradnjo nove šole? Otroci so naše največje bogastvo, radi poudarjamo in ob tem dodajamo, da nam naložb v znanje ne sme biti žal. Vseeno pa tako mislimo pogosto samo takrat, ko kakšno stvar politično podpiramo, ko pa bi morali omenje- 30. srečanje mladih pevcev Šaleške doline Množičnost, kakovost Otroško in mladinsko zborovsko petje v Šaleški dolini ima bogato tradicijo. S takšno se verjetno lahko ponaša le malokatera občina v naši republiki. Ne odlikuje pa to petje samo množičnost, ampak tudi kakovost, saj tudi po tem naši zbori sodijo med najboljše v Sloveniji. Že tri desetletja gojimo v občini tovrstno zborovsko petje. Tri desetletja so gotovo pomemben, lep in vreden jubilej, ki so mu Zveza kulturnih organizacij, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in seveda vsi zborovodji oziroma zborovodkinje namenili vso pozornost. Za jubilej so pripravili tri koncerte zborov v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. V soboto popoldne je zapelo 9 otroških zborov, v nedeljo dopoldne so peli otroški in mlajši mladinski pevski zbori, tega dne popoldne pa so se na koncertu predstavili mladinski pevski zbori in dekliški pevski zbor Centra srednjih šol. Skupaj se je pred- stavilo 23 zborov z več kot 1100 mladimi pevkami in pevci. Zbori so bili iz vseh šol v občini, nekatere šole pa se lahko pohvalijo, da imajo vse tri stopnje, torej otroške, mlajše mladinske in mladinske zbore. Te imajo na osnovnih šolah Miha Pintarja-To-lede in Antona Aškerca ter Glasbeni šoli Frana Koruna-Koželj-skega. 30. srečanje so sklenili s Kantato Radovana Gobca Naše trate, ki so jo zapeli združeni mladinski pevski zbori, (vos) ni trditvi tudi dokazati, se kaj radi začenjamo izmikati. Vse to vsekakor lahko trdimo za dogajanja ob pripravah na gradnjo nove, sedme osnovne šole v Titovem Velenju. Kar nekaj let je že minilo, kar smo se začeli o njej pogovarjati in dokazovati njeno potrebnost. Temeljito smo se o tem pogovarjali ob pripravi programa za nov sa- moprispevek pred toma, pa vendar je to gradnjo pred dvema le-bilo treba nedavnim, POMLADANSKA DELA - S prihodom pomladi, bolj sicer koledarskim kot zares, saj se sneg še ne da, so se pričela tudi prva pomladanska opravila. Precej jih je in z nekaterimi so kmetovalci in vrtičkarji že pohiteli. Med nje sddi obrezovanje trte, sadnega drevja in podobno. Maks Šajtegel iz Pesja, ki je te dni obrezoval trto, je povedal, da je za to delo že kar pozno, trta že »joče« in bi to morali opraviti prej. (b. m.) i je več kot 1100 mladih pevk in pevcev. spet ponovno opravičevati in dokazovati. Ne trdim sicer, da ponovno dokazovanje in utemeljevanje tako dragega objekta kot je nova šola v Titovem Velenju ni potrebno, še posebej, ker je njena vrednost kar nekajkrat poskočila. Poleg tega smo morali zdaj ponovno opredeliti kakšen standard hočemo imeti v osnovnem šolstvu. Vendar pa, če smo ponovno ocenili, da šolo potrebujemo, da jo potrebujejo naši učenci, ki se šolajo v prenatrpanih učilnicah, bi morali zdaj ukrepati. Ukrepati takoj, odločno! Znašli smo se namreč v mesecu, ki je bil opredeljen kot skraj- ni rok za pričetek gradnje. Pa se še kar naprej sprenevedamo in iščemo izgovore. Samo, da se nam ne bi bilo treba vključiti v akcijo izgradnje, ki je seveda zelo konkretna. Denar bomo namreč morali zbrati v delovnih okoljih — z dodatnim delom, iz osebnih dohodkov, iz skladov skupne porabe ... In zbrati ga bomo morali veliko več kot smo prvotno načrtovali, saj nas je prizadel zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za negospodarske investicije. Ta zakon te gradnje sicer ne prepoveduje, onemogoča pa nam načrtovano zbiranje potrebnega denarja. Šola je torej v naših rokah, v naši milosti oziroma nemilosti. Mira Zakošek Svetovalnica za življenje v dvoje V živo o ŽIVI Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi sami. Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga. V sedemnajstih letih njihovega dela je šlo skozi vrata ŽIVE več kot petdeset tisoč ljudi. Morda so prej tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes pa jim o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so tudi že podpisi njihovih otrok. Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, določitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delajo seveda po določenih načelih. Prvo je vsekakor diskretnost. Veliko ljudi, tudi v našem kraju, si je morda našlo partnerja pri njih, pa tega ne vemo. Drugo načelo je poštenost, pošteno izražene želje in odnos. Vsi ti podatki ne povedo dovolj, če ne povemo tudi, kje ŽIVA je. V Ljubljani, za Bežigradom (za blagovnico Astra) na Hranilniški 7 a (telefon 061-313-186), od I. februarja pa tudi v Celju na Gledališki 2 v krajevni skupnosti Center (nasproti Turške mačke). Ampak tudi sedaj še nismo povedali vsega. Vprašanj, ki terjajo odgovor, in ki gotovo zanimajo tudi vas, je še veliko. Skupaj z vami jih bomo skušali osvetliti in poiskati odgovor nanje v oddaji radia Velenje v ŽIVO. Zanimivo kajne, O ŽIVI V ŽIVO. Oddaja bo na sporedu v sredo, 8. aprila, ob 17. uri in 30 minut. Zagotovljena bo vaša anonimnost, seveda pa pred oddajo sprejemamo tudi vprašanja. Pismeno nam jih lahko posredujete na naslov: Informativni center, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, lahko pa seveda tudi pred oddajo in med njo, na telefon 855-963, od 15. ure dalje. V sredo, 8. aprila, torej zanimiva tema na radiu Velenje V ŽIVO O ŽIVI. m iiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiipii ii Min ii — 2. stran ★ HSS C35 v središču pozornosti titovo velenje * 2. aprila 1987 7. april — svetovni dan zdravja Cepljenje za vse otroke Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je ustanova Združenih narodov in skrbi za zdravje in zdravstveni napredek na svetu, vsako leto izpostavi kak pereč zdravstveni problem in ga nato načrtno in z vso vnemo rešuje tudi v naprej, je letos za svetovni dan zdravja 7. april izbrala temo »cepljenje za vse otroke«. Bolezni z različno močjo kosijo med prebivalci in marsikaterim se lahko izognemo, imamo že zato načine in sredstva, samo resno se moramo tega dela lotiti in vztrajno delati. Nekatere nalezljive bolezni, pred katerimi se sicer lahko zavarujemo s cepljenjem, še po svetu vseeno terjajo številna življenja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ošpice poberejo 2,1 milijona mladih življenj, tetanus pri novorojenčkih več kot 800 tisoč, oslovski kašelj 600 tisoč, otroška paraliza pohabi približno 275 tisoč otrok; pred leti so ocenili, da 6 bolezni: ošpice, davica, oslovski kašelj, tetanus, otroška paraliza in tuberkuloza (proti katerim se uspešno borimo s cepljenjem) vsako leto ubije 5 milijonov otrok in prizadene nadaljnih 5 miljonov. Cepljenost otrok po svetu je slaba. Po podatkih SZO je za ošpice cepljenih okrog 41 % otrok, 46 % proti tuberkulozi, 47 % za davico, tetanus, oslovski kašelj (Di-Te-Per) in otroško paralizo. Če bi bilo popolno cepljenih 80 % otrok, bi lahko te bolezni izkoreninili. Pri nas je glede teh obolenj, smrtnosti in cepljenja seveda drugače. Ne borimo se s sredstvi — cepivom, shranjevanje in raz-pečavanje cepiva nam niso posebna ovira, imamo zdravstveni kader, ki izvaja zaščito, imamo v tem pogledu dobro urejeno zdravstveno politiko tako, da bi se lahko takim boleznim obranili, vendar imamo še nekaj teh obolenj in tudi cepljenost ni zadostna. Uspehi ki jih imamo, pa nas ne smejo zavesti v občutek samozadovoljstva. Vztrajno je treba izvajati cepljenje, zajeti vse obveznike, nadzorovati in spremljati cepljenje, zmanjševati delež osipa, izvajati zdravstveno pro-sveto in informiranost in se boriti za zmanjšanje novih pojavov obolenj. Če bomo pri tem delu popustili, bi bila lahko kaj hitro katastrofa. Pri pregledu cepljen na našem področju, vidimo da so naše naloge pravilno zastavljene in da so naši napori, da bi dosegli idealno cepljenost uresničljivi. V letu 1985 je bilo za Di-Te--Per, Polyo cepljenih 67 % obveznikov, prva revakcinacija za te bolezni v 81,4 %, druga revakcinacija pa le v 59 %. Proti ošpicam in mumpsu smo pocepili 79,8 %. V letu 1986 smo za Di-Te-Per in Polyo pocepili 76,6% obveznikov, prvo revakcinacijo v 75,9 % in drugo revakcinacijo v 78,7 %, proti ošpicam in mumpsu pa v 82,3 %. Glede obolevnosti za omenjene bolezni proti katerim cepimo pa smo že na zelo visokem nivoju zaščite, imamo le posamezne primere oslovskega kašlja, par Zadnji dve leti smo triletne otroke pregledovali tudi v zobnih ambulantah. Matere teh otrok so med nosečnostjo že imele možnost poslušati predavanje o zobeh. V preteklem letu smo pregledali 405 otrok in zabeležili naslednje rezultate: Malčki imajo poprečno prizadetih šest zob, kar se sliši izredno veliko. Če pa se poglobimo in vse skupaj analiziramo, postane slika drugačna. Namreč od pregledanih 405 otrokejih je 153 ali 48 odstotkov brez zobne gnilobe. Kateri otroci so to? 80 odstotkov njihovih mater je med nosečnostjo uživalo fluoridne tabletke. Te tabletke so kasneje uživali tudi otroci. Poprečni čas dojenja pri teh otrocih je znašal 4,8 mesecev. Večini teh otrok redno čistijo zobe in ne uporabljajo stekleničke, če p ajo že, ne zaspijo z njo. Uživajo zelo malo slaščic, oziroma si po uživanju zobe umivajo. Druga skupina otrok — 176 jih je bilo ali 41 odstotkov, so imeli prizadetih od 1 do 6 zob. Pri večini teh zob so bile okvare plitve (gniloba, ki še ne ogroža otrokovega zdravja). Pri teh otrocih smo naleteli na večja ali manjša odstopanja od zaželjene-ga načina oskrbe zob. To pomeni, da higiena ni bila tako temeljita, pogosto se pojavlja spanje s stekleničko ... Preostalih 11 odstotkov pregledanih otrok, bilo jih je 29, nam kvari poprečje. Ti otroci so imeli močno prizadetih najmanj 10 zob. Matere teh otrok med nosečnostjo niso uživale fluoridnih tabletk in jih tudi niso dajale svojim otrokom. Poprečno so jih dojile le mesec in pol, zob jim ne čistijo oziroma zelo neredno. Ti otroci pri treh letih še vedno zaspijo s stekleničko, ali pa so jo odstranili šele pred kratkim. Pijejo in jedo zelo sladko hrano. Poleg zobne gnilobe pa smo na otroških zobeh in čeljustih odkrili tudi mnogo drugih nepravilnosti. Kar 48 odstotkov otrok je imelo deformirano čeljust in te deformacije se obvezno pojavljajo skupaj z razvadami lpt so du-da, prstek, steklenička. NEPRAVILNA PREHRANA Čeprav imajo triletni otroci že mlečne zobke in lahko grizejo, jih pri treh letih še kar polovica pije s stekleničko. Otrok, ki je bil dovolj dojen pa stekleničke sploh ne potrebuje oziroma naj bi jo imel največ leto in pol. Matere bi morale pripravljati svojim otrokom mešano hrano. Otroci morajo grizti že takrat, ko še nimajo zob. Le tako se jim lahko normalno razvijajo čeljusti. Žvečenje pa izboljšuje tudi prebavo in jača obzobno tkivo in zobe. Ker je sladkor edina hrana, ki na zobeh pod vplivom bakterij razpade do kislin, te pa poškodujejo trdne zobne substance, bi se morlai sladki hrani izogibati. Ne-kontrolirnao uživanje slaščic, pitje sladkih sokov, predvsem pa spanje s stekleničko, je lahko za mlečne zobe usodno. Propadejo lahko sproti, ko izraščajo in potem starši mislijo, da so mu takšni zrastli. Nikakor se ne želimo spremeniti v teroristično ustanovo glede čiščenja zob in prepovedi slaščic, vendar se je treba zavedati do kolikšne mere velja popuščati otroku oziroma navaditi ga je treba na ustrezno ustno higieno — to je edina rešitev. POTREBNO JE REDNO ČIŠČENJE ZOB 45 odstotkov triletnih otrok si redno umiva zobe. Zobe je treba čistiti že dojenčku, takoj, ko ti iz-rastejo. Vsaka zamuda je lahko usodna, posebej, če se ji pridružijo še drugi negativni dejavniki kot so neustrezna prehrana, dednost, slabša mineralizacija zob ... Vsaka mati se zna najbolje približati svojemu otroku in s silo verjetno nič ne bo dosegla. Otrok naj se sam čisti zobe kolikor hoče, vendar mu jih mora zvečer dobro očistiti eden izmed staršev. Krtačke naj bodo majhne, uporaba zobne paste ni nujna. Ce mu boste zobe čistili dovolj zgodaj, mu to delo kasneje ne bo tako tuje in odvratno. OTROCI MORJAO UŽIVATI FLUORIDNE TABLETKE Fluoridne tabletke predpisujejo pediatri od rane mladosti na- primerov ošpic, nimamo tetanu-sa, davice, otroške paralize, tuberkuloze, mumpsa, skoraj ni več videti, medtem ko je pred leti še za njim skoraj vsak oboleval. Najbolj primerno cepljenje je kontinuirano — redno cepljenje, pri tem najlažje zajamemo vse otroke in v primerni starosti. Pri kampanjskem — občasnem cepljenju pa nekatere zajamemo prepozno (da so že prej zboleli), ali pa izostanejo zaradi trenutnih drugih obolenj pa je redosled in razmak porušen in je cepljenje potrebno ponavljati ali pa je ne-dovoljno. Pri cepljenju umetno vnesemo v organizem oslabljene ali drugače pripravljene bolezenske klice, le-ta pa tvori protisno-vi in smo tako proti določeni bolezni odporni. Te obrambne snovi se v organizmu različno dolgo zadržujejo, zato moramo nekatera ceplejnja tudi ponavljati, da vzdržujemo dovolj visok nivo protiteles. Cepljenje proti otroškim nalezljivim boleznim je pri nas obvezno. Najprej cepimo proti TBC dojenčka v porodnišnici, kasneje zasledujemo uspešnost cepljenja in pri neuspehu ponovimo cepljenje. V starosti 3 mesecev cepimo proti Di-Te-Per in Polyo, ki ga ponavljamo v razmahu po 6 tednov še dvakrat, tako da je za te bolezni 3 krat cepljen in imenujemo to bazično cepljenje. Večji razmak kot 3 mesece med cepljenjem, ne sme biti, drugače moramo cepljenje znova začeti. Pri tem cepljenju je važno, da si sledijo tri cepljenja v omenjenem razmaku, ker le tako dosežemo dovolj visok nivo protisnovi v telesu, ki nas nato varujejo pred okužbo. Eno ali dvojno cepljenje ni dovolj. Starši naj resno vzamejo pozive za cepljenje! Po enem letu isto cepljenje ponovimo in nadalje še po dveh letih za tem, to je približno v 4. letu starosti otroka in kasneje še v šolski dobi. Z napolnjenim prvim letom starosti cepimo proti ošpicam in mumpsu, kar se kasneje ponovi še v šoli. Poleg teh obveznih cepljenj se opravljajo cepljenja za nekatera obolenja ob potovanju v nekatere tuje dežele, dalje za nekatera obolenja, pač z ozirom nato kakšna je potreba ali nevarnost, tako proti steklini, proti raznim vrstam virusnih bolezni dihal in drugim obolenjem, ki jih povzročajo poznane klice. Proti rdečkam cepimo dekleta v šoli, da bi preprečili nevarnost okvare plodu, če bi nosečnica zbolela za rdečkami, ki jih seveda še prej ni prebolela. Z doslednim izvajanjem sedaj veljavnih cepljenj in z iskanjem in uvajanjem še novih oblik cepljenja in strogo disciplino staršev, da otroke na cepljenje redno pripeljejo, bomo šele uspešni pri premagovanju nevarnih obolenj. Naj starši vzamejo vabila za cepljenje resno in se odzovejo. Naj tudi sami imajo skrb, če so njihovi otroci pocepljeni in če ne dobijo vabila, da se oglasijo v otroški dispanzer. Skrbijo naj, da so vsa cepljenja dokumentirana v posebni izkaznici, ki je važen medicinski dokument. Dr. Drago Kunej Specialist za otroške bolezni Vodja službe otroškega varstva Ohranite otroku zdrave zobe! prej in so dostopne vsakomur. Z njimi dosežene boljšo odpornost zob proti zobni gnilobi. Vendar pa je treba vedeti, da tabletka ni nadomestilo niti za krtačo niti za pravilno prehrano, ampak oboje samo dopolnjuje. PREPREČUJMO RAZVADE! Zaželjeno je, da bi otroka navadili na ortopedsko dudo, če jo že mora imeti. Kontrolirajte ga, da se te male »stvarce« ne bo preveč navadil. Ponoči mu jo odstranite iz ust. Intenzivno sesanje namreč zelo zoži zgornjo čeljust in vsaka takšna deformacija, posebej če traja razvada predolgo, se bo poznala tudi na stalnih zobeh. Vse to je enostavneje preprečiti kot zdraviti. Precej več težav pa je seveda, če si otrok izbere prstek in ta razvada je kar pogosta. Z ustreznim pristopom pa je mogoče omiliti tudi to. Pri triletnih otrocih je stanje zob odvisno izključno od stašev. Povsod tam, kjer smo že pred leti vključili kolektivno preventivo (v šolah, vrtcih) žanjemo večje uspehe kot pa pri tej populaciji. Vendar upamo, da bo iz dneva v dan več staršev, ki bodo ravnali po naših navodilih in da bomo zmanjšali poprečno obolelost. Prav vse nosečnice, ne glede na izobrazbo, bi morale obiskovati materinsko šolo. Tako pa se zgodi, da nekatere iz nevednosti ali malomarnosti naredijo otroku nepopravljivo škodo. Sedaj so mamice leto dni doma in je nedopustno, da ne naredijo vsega kar bi morale. Mamice, izkoristite to leto in ga posvetite svojemu otroku. Razvade,ki se jih oprijemajo, so znak odrinjenosti. V toplem in prijateljskem okolju lahko pri otroku dosežete prav vse, samo čas potrebujete. Ne dovolite, da bo vaš otrok v tej borbi za čas potegnil zadnji konec. Ivana Jevšek specialist pedontolog Korak k izboljšanju zdravja — preventivni sistematični pregledi Že več kot deset let sistemati čno pregledujemo triletne otroke. Pregledujemo jih skupinsko (teamsko). Skupinsko delo nam omogoča oceniti otrokov razvoj v celoti in v primeru odklonov pravilno ukrepanje. Skupino sestavljajo zdravnik, medicinska sestra, zobozdravnik in psiholog. Predpogoj za uspešen pregled je pridobiti otroka k sodelovanju. Prizadevamo si, da bo pregled za otroka ugodno doživetje. Starši pa imajo otroka že doma pripraviti na pregled. Ob pregledu upoštevamo stanje otroka, ali je lačen ali sit, utrujen ali spočit. Vrstni red preiskav je takšen, da otroka ne razburjamo. Neprijetne preiskave, kot so pregled žrela, opravimo na koncu. Celotni pregled otroka opravimo v enem dnevu. Otroka naročamo časovno točno. V letu 1986 smo klinično pregledali 483 otrok, 88,6 % pregledanih otrok je opravilo tudi laboratorijske preiskave krvi, 98,5% pregledanih je dalo na pregled tudi seč (urin). Psihološki pregled je opravilo 462 otrok, to je 95,6 % od vseh pregledanih. Pri pregledu vida ni sodelovalo 21,3% otrok, pri psihološkem pregledu 1,3% otrok. 15,9% pregledanih otrok je bilo napoteno v nadaljnjo obdelavo., Iz tabele je razvidno, da je največ odstopanj pregledanih otrok imelo ortopedske deformacije — 16,3 %. Pri 37 otrocih je šlo za pusturalno ravno stopalo, kot tipičen pojav civilizacije (pomanjkanje fizioloških dražljajev naravnih tal). Starših teh otrok so dobili navodila glede vaj in pravilne obutve. Pri 20 otrocih smo ugotovili X kolena. To je normalni pojav v razvoju spodnjih okončin. Po četrtem letu pojav nazaduje in se do 7 leta normalizira. Samo pri 1 otroku smo ugotovili asimetrična X kolena in ga napotili k ortopedu. Slabo držo smo ugotovili pri 6 otrocih, ki so bili napoteni na fizioterapijo. Slabo držo lahko popravimo le s prevzgajanjem novih refleksov. To pa je zelo dolgotrajno delo, za katero mora biti otrok motiviran in imeti ob sebi vztrajne starše. Če otrokove drže ne popravimo, bo s časom deformacija postala trajna, zdravljenje pa neuspešno. Pri 11,4 % otrok smo ugotovili slabokrvnost kot posledico neustrezne prehrane. Vsi otroci so dobili ustrezno terapijo in so bili naročeni na kontrolo. Na koncu bi še podala nekaj značilnosti triletnega otroka: V tretjem letu otrok raste enakomerno. Povprečno zraste 6—8 centimetrov na leto in na teži pridobi okrog 2 kg. Otrok raste po planu, kateri mu je dan dedno — genetsko. Rast otroka ni linearna, so odboja, ko otrok hitreje raste. Končna otrokova višina je odvisna od višine staršev. Skladno s telesnim razvojem poteka tudi duševni razvoj. 3-letni otrok je zelo navezan na svojo mamo, ni pa v simbiotičnem odnosu. UGOTOVLJENA ODSTOPANJA PRI SISTEMATSKIH PREGLEDIH TRILETNIH OTROK V TITOVEM VELENJU LETA 1986 Ugotovljena stanja % delež 1,86 0,82 4,41 0,21 0,83 0,21 16.3 1,04 3,12 4,97 11.4 1,45 0,42 8,0 4,14 0 1,25 PODHRANJENOST DEBELOST SPREMEMBE NA KOŽI SLABOVIDNOST ŠKILJENJE OPERACIJA TONZIL ORTOPEDSKE DEFORMACIJE KILE FIMOZE ALERGIČNE BOLEZNI SLABOKRVNOST PATOLOŠKI URIN PARAZITI ODKLON V PSIHIČNEM STATUSU OGROŽEN PSIHOLOŠKI RAZVOJ OBOLENJA SRCA OBOLENJA DIHAL POSLANI V NADAUNO OBDELAVO 15,9% Zaveda se svoje osebnosti in spola, je zelo čustven in ranljiv za neugodne zunanje dejavnike. Je pa sproščen, dokaj samostojen, ustvarjalen in maksimalno razgiban v igri, katera mu ni samo razvedrilo, ampak mu je pre-potrebna za njegov skladen telesni in duševni razvoj. Otrokovega razvoja ne moremo dokončno oceniti na podlagi enega pregleda, zlasti ne smemo postavljati prognoze glede intele-gence otroka. Za razvoj umskih sposobnosti ni važen samo genetski milje temveč tudi okolje. Otrokov razvoj moramo slediti, ker je zgodnje odkrivanje odklonov prvi korak k uspešnemu zdravljenju. Marija Vidovič, specialist pediater 7. april tudi praznik delavcev ZC Velenje 7. april — svetovni dan zdravja z geslom »CEPLJENJE ZA VSE OTROKE«, ki je letos ob silovitem naraščanju umrljivosti otrok posvečen otrokom, je hkrati tudi praznik delavcev Zdravstvenega centra Velenje. Ob tej priložnosti je Zdravniško društvo, Društvo zobozdravstvenih delavcev, Farmacevtsko društvo, Društvo medicinskih sester in Konferenca OO ZS Zdravstvenega centra Velenje organizirala celo vrsto strokovnih, športnih in kulturnih prireditev, v času od 31. marca do 4. aprila. V torek je bil v hotelu Vesna ustanovni sestanek društva onkoloških bolnikov in razstava ročnih del Ajše Inširovič ter razstava slik dr. Dragoljuba Opačiča, istega dne zvečer v sejni sobi Zdravstvenega doma v Titovem Velenju predavanje prof. dr. Mihe Likarja o AIDSU, Farmacevtsko društvo pa je pripravilo razstavo novoregistriranih gotovih zdravil, v sredo je Društvo medicinskih sester v sejni sobi Zdravstvenega doma pripravilo predavanje dr. Aleša Demšarja »Najpogostejša ortopedska obolenja v otroštvu,« v Termoelektrarni Šoštanj so izvedli kegljanje, do petka pa si lahko v sejni sobi Zdravstvenega doma ogledate še razstavo slik dr. Stojanoviča. Danes, 2. aprila ob 19. uri, pa bo v sejni sobi Zdravstvenega doma Titovo Velenje Društvo zobozdravstvenih delavcev pripravilo predavanje »ZOBOZDRAVSTVENO STANJE TRILETNIH OTROK« (dr. Ivana Jevšek, spec. pedontolog). V petek, 3. aprila, bo ob 13. uri v sejni sobi ZD Velenje — svečana seja delavskega sveta DO Zdravstveni center, ob 20. uri v zdravilišču Topolšica plavanje (vodja ekipe: Predrag Ružič). Sobota, 4. aprila, ob 10. uri na strelišču Zavoda za urbanizem — streljanje (vodja ekipe: Zdenka Jakopanec), ob 10. uri v seminarski dvorani hotela Vesna — šahovski turnir (vodja turnirja: Marjan Rabič), ob 19. uri v prostorih hotela Vesna — podelitev športnih priznanj, »VESELI VEČER« z gledališko skupino Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki in 2. medicinski ples. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita.10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 dd 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. i 2. aprila 1987 ■k titovo velenje OD TU IN TAM stran 3 Preimenovanja so draga Težave s poimenovanji naselij in ulic Na področju poimenovanja ulic oziroma naselij in oštevilčevanja stanovanjskih hiš je v občini Velenje precej težav. Geodetska uprava skupščine občine Velenje je pripravila poročilo o tem s predlogom razreševanja te problematike. O tem so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki pa teh vprašanj niso dorekli, saj so poudarili, da je potrebno najprej organizirati razprave po krajevnih skupnostih. Pa poglejmo nekatere največje probleme. Območje mesta Titovega Velenja je urejeno z odlokom občinske skupščine, za mesto Šoštanj pa podobnega dokumenta še ni in to predvsem zaradi tega, ker se krajevni skupnosti Šoštanj in Skorno Florjan še vedno nista dogovorili kam naj sodi naselje Pohrastnilc. Velike težave so tudi pri oštevilčenju stanovanjskih hiš v Šaleku, saj je tu strnjena skupina hiš starega jedra Šaleka, nova stanovanjska soseska Šalek III ter posamezne hiše vzhodno od starega Šaleka. Veliko težav je tudi v krajevni skupnosti Gorica, kjer še vedno ni imen za nove ulice, krajani Lipe pa niso zadovoljni s poimenovanjenf svoje. Vsekakor se ob vsem tem poraja vprašanje, zakaj smo pri določanju teh imen tako zelo nespretni, saj bi bila lahko ta določena že pred pri-četkom pozidav. Pri tem pa bi morali upoštevati tudi, da so imena kar najbolj enostavna in kratka. Pozabljamo namreč, koliko težav in stroškov si nakopljemo, ker so potem potrebna preimenovanja (izpeljave uradnih postopkov, menjave hišnih šte- vilk, menjave dokumentov ob spremembi naslovov ...). Precej nejasnosti je tudi na področju razmejitev nekaterih krajevnih skupnosti, kjer se pojavijo predvsem težave ob volitvah oziroma ob pripravi volilnih imenikov. Takšne probleme imajo v Topolšici oziroma v Zavodnjah m Šoštanju. V Kavčah, Hrastov-cu, Podkraju in Škalah je orientacija po hišnih številkah onemogočena, velik problem pa je tudi, da v Titovem Velenju in Šoštanju nimamo označenih naselij, ulic in stavb. Precej napak nastaja v dokumentih zaradi nerazjas-njenih imen Paka pri Velenju ali Paka pri Titovem Velenju, podobno velja za Podkraj. Pa še eno ime je treba omeniti — Gaberke ali Gabrke? O tem smo tudi v Našem času že veliko pisali. Poudarjeno je bilo, da je poimenovanje Gabrke napačno, saj ime izvira iz drevesa »gaber« in bi se moralo torej pravilno glasiti Gaberke. O vseh teh vprašanjih bodo seveda morali svoje povedati krajani. Vsekakor pa bo za vse bolje, če se bomo v prihodnje lotevali poimenovanj že v času nastajanja novih naselij oziroma ulic. (mz) Titovo Velenje Priznanja zbornice Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica bo letos spet podelila priznanja in to zlato, srebrno in častno plaketo — prvi dve podeljuje za zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva, častno plaketo pa za visoko stopnjo sodelovanja s SŠGZ, za uresničevanje programa zbornice ter za gospodarsko sodelovanje in povezovanje izven zborničnega območja ter diplome, za zasluge pri razvoju gospodarstva, ob jubilejih in za večletno tvorno delovanje v zborničnih organih. Predloge za podelitev priznanj je treba poslati do 17. aprila na Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico Odboru za organizacijsko kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja (Trg mladosti 6), skupaj z obrazložitvami. Priznanja pa bodo podelili na svečani majski skupščini Savinjsko-Šaleške zbornice, (mkp) Mladi o SLO in DS Aprila šolska, maja občinsko tekmovanje »Obisk v ginekološki ambulanti« Na članek pod gornjim naslovom, kije bil objavljen v časopisu NAS ČAS v rubriki Pisma bralcev, podajamo bralcem objektivno in celovito informacijo o delu ginekološke ambulante. To smo dolžni storiti v interesu preko osem tisoč žena, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo v dispanzerju za žene — tozd Splošno zdravstvo ZC Velenje. Ne odpiramo polemike z avtorico članka tov. Štefko Laznik-Sirše iz preprostih razlogov, ker je pač ocena o delu dispanzerja za žene in njen pogled na zdravstveno varstvo žena iz subjektivnih razlogov pristranski, nepopoln in strokovno nesprejemljiv. Dispanzer za žene tozd Splošno zdravstvo Velenje izvaja preventivno, kurativno in specialistično zdravstveno varstvo za preko osem tisoč žena v rodni dobi. Dnevno obišče dispanzer preko osemdeset žena. Dispanzer je odprt vsak dan dopoldne, tri dni v tednu pa ves dan. V dispanzerju delata redno dva specialista ginekologa ter enkrat tedensko pogodbeno specialist ginekolog iz Žalca. Tako imajo žene možnost izbirati med tremi zdravniki. Na specializaciji imamo še eno zdravnico. Ko je tov. Štefka Laznik-Sirše dne 5. februarja 1987 obiskala ženski dispanzer, je ekipa, ki je delala popoldne, že opravila delo v dopoldanski izmeni. Po eno-urnem premoru med obema izmenama od trinajste do štirinaj- ste ure je razumljivo, da je medicinska sestra prišla šele ob 13,50. V popoldanski izmeni je praviloma naročenih do 20 pacientk, pregledane pa so še bolnice s sumom na akutna ženska obolenja. Na tak pregled jih z napotnico pošlje lečeči zdravnik. Na pobude žena smo v dispanzerju preizkusili več različnih načinov najavljanja za pregled vse s ciljem, da bi bilo naja-vljanje enostavno, racionalno in dostopno. V teh prizadevanjih smo šli tako daleč, da smo dopuščali celo možnost, da se žene javijo za ginekološki pregled kar v svoji delovni organizaciji, po telefonu, ali pa neposredno v dispanzerju samem. Dogajalo pa se je, da je prišlo od 30 naročenih žena na pregled samo 13. O tem problemu smo pisali v eni prejšnjih številk Našega časa. Ekipa v ambulanti tako ni imela dela, hkrati pa druge žene, ki so bile potrebne pregleda, niso prišle v Zdravstveni dom. Tovrstne sezname naročenih žena in ne-pregledanih v daljšem časovnem obdobju hranimo v dispanzerju za žene. Žal je pač tako, da visoka oblika organiziranosti dela v dispanzerju zahteva obojestransko disciplino in spoštovanje dogovorjenega — v tem primeru tudi uporabnic zdravstvenega varstva v dispanzerju za žene. Zakon o zdravstvenem varstvu omogoča izbiro zdravnika, kar je za zdravstveno varstvo žena iz določenih razlogov še posebej pomembno. Vendar se tako zdravstveno varstvo žena, kot v primerih navaja tov. Laznik-Sirše, nanaša na specialistične preglede, ne pa na dispanzersko spremljanje zdravstvenega stanja žena. Res je, da nekatere žene opravijo specialistični ginekološki pregled tudi na ginekoloških oddelkih sosednjih bolnišnic, vendar po predhodnem naročilu. Toda tudi tu je čakalna doba do tri mesece, zgodi pa se, da žena na naročeni dan ni pregledana, saj v bolnišnici delajo specialistične ambulante v dopoldanskem času, ko so specialisti ginekologi pogosto zadržani z delom na oddelku ali porodni sobi oziroma operacijski dvorani. Ta žena seveda potem pričakuje, da bo takoj pregledana v zdravstvenem domu. Ginekološki pregledi, ki so opravljeni v Zdravilišču Dobrna pa po obsegu ne ustrezajo pregledom v dispanzerju, saj ne zajemajo pomembnih preiskav za zgodnje odkrivanje malignih obolenj. Zdravstveno varstvo žena v dispanzerju za žene se izvaja po uveljavljeni strokovni doktrini, vodi se spremljanje in evidenca zdravstvenega stanja ter izvajajo preventivni ukrepi. V tem je bistvo dispanzerskega dela in prednost pred specialističnimi pregledi izven dispanzerja. V nujnih primerih je v ženskem dispanzerju takoj pregledana vsaka žena bodisi z napotnico lečečega zdravnika ali brez nje. Tudi pregledi žena v zvezi s kon-tracepcijo so sprotno opravljeni, ker so vezani na biološki ciklus žena. » Iz navedenih razlogov je razumljivo, da z dnevnim naročanjem ne smemo zapolniti dnevne zmogljivosti ambulante. Potrebno pa je poudariti, da vendarle gre v vsakem primeru za strokovno odgovorno zdravstveno storitev — specialistični ginekološki pregled — za katerega se žena ne odloči vedno najlažje ter pričakuje, da bo ta pregled opravljen kar najbolj humano, etično in strokovno. Za tako delo pa so določene človeške zmogljivosti, ki se med drugim odražajo tudi s sistemom naročanja na pregled. Z dokončanjem specializacije zdravnice bomo v Zdravstvenem domu imeli tri zdravnike ginekologe, kar bo predvidoma zadoščalo za zdravstveno varstvo žena. Do takrat pa računamo, da bodo zdravstveni delavci v dispanzerju še naprej delali tako požrtvovalno, strokovno in etično, da bi zmogli v nepopolni kadrovski zasedbi zadovoljiti v čim večji meri potrebe po zdravstvenem varstvu žena. Glede na sedanji ordinacijski čas v ženskem dispanzerju, sistem naročanja, bistveno preko-račevanje delovnih normativov v tej strokovni enoti, pač ni objektivnih razlogov, da bi morala za pregled porabiti 3 dni dopusta, kot to razmišlja avtorica članka, temveč lahko tako razmišljanje pogojujejo drugi — zgolj subjektivni prazlogi. Zdravstveni center Velenje TOZD Splošno zdravstvo Velenje Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. del. OBČINA VELENJE DO INŽENIRING dipl. ing. strojništva — odgovorni strojni projektant 3 nč 8 260.000 1 DO INŽENIRING dipl. ing. elektrotehnike — odgovorni elektro projektant 3 nč 8 260.000 1 GIP VEGRAD DS INŽ. dipl. ing. elektrotehnike — vodja projekt, skupine 5 nč 8 280.000 1 VIZ-OŠ XIV. DIVIZIJE dipl. psiholog — šolski svetovalni delavec X nč 8 250.000 1 DO INŽENIRING ing. strojništva ali st. t. — konstrukter 1. 5 nč 10 218.000 1 GORENJE DO COMERCE ekonomist — samostojni referent nabave 2 nč 8 221.900 1 ZC TOZD N. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA višji fizioterapevt — višji fizioterapevt X dč 8 217.300 1 ZC-TOZD N. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA višja medicinska sestra — glavna sestra zdravilišča 3 nč 8 270.000 1 GIP VEGRAD gradbeni tehnik — vodja gradbišča 3 nč 8 250.000 1 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ekonomski tehnik — ekonom 2 nč 8 200.000 1 LJUBLJANSKA BANKA programerski tehnik — operater na računalniku 1 nč 8 170.000 1 ZC TOZD N. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA gostinski tehnik — animator prireditev 2 nč 8 231.000 1 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO — medicinska sestra v splošnem medicinska sestra zdr. 1 nč 8 220.000 4 — medicinska sestra v splošnem zdr. 1 dč 8 200.000 2 GIP VEGRAD TOZD ZD slikopleskar — slikopleskarska dela 3 nč 8 130.000 2 — vzdrževalec 2 nč 8 150.000 1 GIP VEGRAD LJUBNO mizar — mizarska dela 3 nč 8 150.000 1 GIP VEGRAD ZD ključavničar — ključavničarska dela 5 nč 8 170.000 1 GIP VEGRAD ZD tesar — tesarska dela 2 nč 8 150.000 3 GIP VEGRAD ZD zidar — zidarska dela 2 nč 8 " 140.000 1 ZC TOZD N. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA natakar — natakar X nč 8 150.000 1 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO administrativni tehnik — administrator 1 dč 8 180.000 1 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH negovalka — negovalka — strežnica 3 m dč 8 132.000 3 ZC TOZD N. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA sobarica — sobarica X nč 8 110.000 1 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD pomožni kuhar — pomožni kuhar (10 ur na t) 1 dč 8 67.000 1 GIP VEGRAD snažilka — čiščenje 1 dč 8 90.000 1 — čiščenje 1 nč 8 90.000 2 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO snažilka — čiščenje X dč 8 130.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = šte Prejšnji četrtek so se v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Titovem Velenju sestali na 1. seji člani odbora za izvedbo tekmovanja mladih v znanju in veščinah s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje. Ko so se pogovarjali, kdo naj bo letošnji organizator občinskega tekmovanja, na njem naj bi sodelovale vse osnovne šole in usmeritve Centra srednjih šol s po dvema ekipama, so menili, da naj bi bil to v bodoče Občinski štab TO oziroma kdo iz obrambnih struktur. Organizacija tega tekmovanja je za šolo precejšnja obremenitev, še posebno, ker za tovrstna tekmovanja nima lastnega strokovnega kadra. Ker pa je letos za to spremembo že pozno, saj morajo biti šolska tekmovanja zaključena že do 24. aprila, 8. maja pa naj bi bilo že občinsko, so se dogovorili, da bo nosilec letošnjega občinskega tekmovanja osnovna šola Miha Pintarja-Tolede. Seveda ob sodelovanju vseh, ki imajo pri teh tekmovanjih bogate izkušnje. Podroben program o tem, kaj bodo morali mladi na tem tekmovanju pokazati, je že izdelan. Odbor za izvedbo pa se bo ponovno sestal še pred občinskim tekmovanjem, (b. m.) Občina Mozirje Ustanovili odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije Glavna dejavnost v gospodarstvu občine Mozirje je panoga gozdarstva in lesne industrije. Ker je celotna panoga več ali manj v težavah,, seveda težav ne manjka tudi pri nas. Iz tega izhaja, da so prav potrebe narekovale ustanovitev telesa (do sedaj edinega), ki bi povezovalno delovalo znotraj te panoge v občini in njenem gospodarstvu. Problemov na področju gozdarstva in lesne predelave je mnogo, predvidevamo pa, da jih še ne bo konec. Gozdovi kot naravno bogastvo so vse bolj pod udarom civilizacije. Po eni strani jih pridno eksploatiramo (povprečni obseg debel v gozdu se manjša), po drugi strani je tudi zrak vse bolj onesnažen in nekatere vrste počasi odmirajo. Lesna masa je na trgu čedalje bolj dragocena (gozdarji-pravijo podcenjena, lesarji precenjena) in kar težko je potem nekako uskladiti kdo, koliko in kaj naj dela iz te lesne mase, da bi se s tem pridobilo kar največ za osebne in skupne potrebe. V občini Mozirje trenutno kakih posebno obvezujočih stikov med gozdarji in lesarji ni, ni pa tudi skupnega nastopa na trgu pri skupnem dohodku ipd. Vse to nas je vodilo do pobud in ustanovili smo odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije. Razveseljivo je to, da so pobude prišle iz naših osnovnih sredin, kjer so odbor tudi odgovorno kadrovali. To pa je porok, da bo aktiven. Smernice in usmeritve so postavljene, želimo le, da bi se odbor kar najbolj hitro in konstruktivno vključil v razreševanje težav in tudi notranjih problemov, predvsem pa boljših medsebojnih vezi znotraj panoge gozdarstva in lesne industrije. FRANC BORŠNAK ODMEVI Kaj nam prinaša nova tovorna železniška postaja? 19. marca je bil pod tem naslovom v »Našem času« objavljen članek, ki bralca prej napačno informira, kot pa informira o novi železniški postaji v Titovem Velenju. Že pred približno petimi leti je IS Občinske skupščine pri ŽG Ljubljana naročil idejni projekt celotne ureditve železniškega prometa v Šaleški dolini. Osnova takšne obdelave so bile celotne potrebe železniškega prevoza velenjskega gospodarstva, vključno s potniškim prometom. Te idejne rešitve sta tudi RLV in TEŠ vseskozi upoštevala pri svojem načrtovanju investicij, torej nikakor ne gre za parcialno reševanje problematike. Potrebe RLV in TEŠ so v članku pravilno podane, torej 600 tisoč ton letno. Na en vlak naložimo okoli 800 t premoga, kar znese povprečno manj kot tri vlake dnevno, glede na maksimalne količine komercialnega premoga, dnevno okoli 3000 t, pa se odpelje dnevno največ štiri vlake. Ob dobrem planiranju, ki omogoči takojšnje polnjenje izpraznjenih vagonov, v katerih je pripeljan premog, so potrebe RLV in TEŠ do 6 vlakov dnevno. In če k temu dodamo še največ 1 vlak na dan za dostavo ostalih materialov, je slika popolna. Preko 30 vlakov na dan je torej namenjeno nekomu drugemu, in ne RLV in TEŠ, ki rabita skupaj največ 7 vlakov dnevno. Ne gre torej za to, da ne vemo ali nočemo vedeti, zaradi koga načrtujemo to gradnjo. Nasprotno, zelo dobro namreč vemo, kakšen je delež RLV in TES v celotni finančni konstrukciji, pa tudi vplivu na okolje, ki ga prinaša nova železniška postaja. Povsem jasno nam je tudi, da občinski skupščini ne bo potrebno prispevati za to postajo nič, ampak bodo morali vse prispevati uporabniki, ki pa jih je žal takrat, ko zbirajo potrebe veliko, ko pa je potrebno plačati pa razen RLV in TEŠ skoraj nič. Pa še to! Povsem jasno je, da stroški transporta premoga, pripeljanega v TEŠ, vključno z investicijo v tire, bremenijo kWh, nejasno pa je, da bo zaradi izgradnje postajališča in tirov, potrebnih za odvoz premoga potrošnikom, dražji premog. Franc Avberšek član PO SOZD REK FLL P. S.: Razveseljivo je, daje informacija o novi tovorni železniški postaji v Titovem Velenju dopolnjena, saj se bodo tako lahko občani v času javne razprave lažje odločali. Vendar pa je treba dodati, da se nismo povsem razumeli, saj ni nihče trdil, da so povečane zmogljivosti namenjene izključno RLV in TEŠ. Izpostavljeno je bilo pa dejstvo, da bomo del našega premoga tudi v prihodnje odvažali iz doline, dova-žali pa drugi premog. Pa še to: parcialno razreševanje ne leti na novo železniško tovorno postajo temveč na izgradnjo vseh nadomestnih objektov, ki bi jih morda ustrezneje postavili in poskrbeli tudi za varstvo okolja, če bi jih načrtovali celovito. Za konec pa še to: REK in TEŠ torej ne bosta potrebovala večje tovorne železniške postaje, zato se še toliko bolj odločno postavlja vprašanje, ki je že bilo izpostavljeno v Naši temi — Komu je potrebna tako velika postaja? Mira Zakošek delavcev 4. stran ★ nSS C9S dogovarjamo se, odločamo titovo velenje * 2. aprila 19fi7 Seje zborov skupščine občine Spet o sedmi osnovni šoli Poročilo o pripravah na gradnjo VII. osnovne šole v Titovem Velenju je bila gotovo ena od najpomembnejših točk zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine. Izčrpno poročilo o pripravah na gradnjo šole je pripravil Vzgojno izobraževalni zavod Velenje. Kljub stališču, ki je bilo izoblikovano na razširjeni seji Predsedstva OK SZDL Velenje že v septembru lanskega leta, da je gradnja šole nesporno upravičena, da o tem ne bomo več razpravljali, in da bomo vsi v svojih delovnih sredinah utemeljili nujnost te naložbe, so dvomi še vedno prisotni. Žal. Zato so za dodatno utemeljevanje izvedli še celo vrsto aktivnosti (članki v Našem času, oddaja na radiu Velenje, sodelovanje na zborih delavcev v nekaterih organizacijah, ponovne pisne utemeljitve, roditeljski sestanki...) Predračunska vrednost VII. osnovne šole znaša po cenah iz decembra 1986 — 2 milijardi 986 milijonov dinarjev, oziroma po eskaliranih cenah (končna vrednost naložbe na dan 1. september 1988) 5 milijard 951 milijonov 685 tisoč dinarjev. Kakšni naj bi bili viri financiranja po predvideni končni vrednosti naložbe? Iz samoprispevka 700 milijonov 581 tisoč dinarjev, po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo šole (gospodarstvo) milijardo 470 milijonov dinarjev, iz lastnih sredstev (program Občinske izobraževalne skupnosti) 3 milijarde 605 milijonov, 904 tisoč dinarjev, po Samoupravnem sporazumu družbenih dejavnosti za nakup hišnikovega stanovanja dvanajset milijonov dinarjev. Seveda bi bilo najbolj idealno, če bi do začetka gradnje pridobili vsa sredstva in bi lahko izvajalcu (izbran je Vegrad) takoj nakazali celotni avans in si tako zagotovili fiksne cene. Ker pa je to nemogoče — sredstva iz posameznih virov bodo pritekala postopno vse do konca izgradnje — bo potrebno graditi objekt po fazah. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo VII. osnovne šole je bil gospodarskim organizacijam združenega dela posredovan v novembru lanskega leta. Do 23. marca je od 31 organizacij podpisalo samoupravni sporazum 14 organizacij združenega dela (štiri so odgovorile negativno, pogojno pa dve), za področje negospodarstva je bil samoupravni sporazum posredovan konec februarja letos, razmeroma pozno, zato sta do sedaj pozitivno odgovorili le dve organizaciji, do 23. marca pa je bil nakazan celodnevni zaslužek devetih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in Rudnika lignita Velenje v skupnem znesku 35.086.768 dinarjev (od tega -RLV 34 milijonov). Vsi trije zbori so ugotovili, da je izgradnja šole tudi po sprejetju zvezneg ainterventnega zako na o začasni prepovedi razpola ganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije možna na osnovi republiškega zakona. (Sprejet v Skupščini SRS 18. marca letos). Investitor pa bo moral zagotoviti sredstva za opremo v breme svo je amortizacije. Ni pa možno zbirati sredstev znotraj programa Občinske izobraževalne skupno sti na račun povečane prispevne stopnje, kot je bilo prevideno po zadnji finančni konstrukciji. Za četek gradnje šole — aprila — je zato možen samo z zbranimi sredstvi samoprispevka in s sredstvi, ki jih bodo iz čistega dohodka po samoupravnem sporazu mu namenile OZD gospodarstva ter obrtniki občine Velenje (Skupščina združenja obrtnikov je konec februarja sprejela stališ če, da izvede pobudo pri posameznih obrtnikih, naj za izgrad njo VII. osnovne šole prispevajo po 50 tisoč dinarjev na zaposlenega). Ce vsi ti ne bodo sprejeli in uresničili samoupravnega sporazuma s predvideno dinamiko, z gradnjo VIL osnovne šole ne bo mogoče začeti. To so ugotovitve vseh treh zborov in kakšni sklepi so bili sprejeti na osnovi vsega povedanega? Seznami vseh tistih organizacij združenega dela, ki do 15. aprila Občinski izobraževalni skupnosti ne bodo posredovale sklepa o pristopu k SaS o združevanju sredstev za izgradnjo VII. osnovne šole v Titovem Velenju, se javno objavijo, skupaj s podatki o stopnji zaposlovanja v teh organizacijah v zadnjih nekaj letih. Te organizacije pa morajo do 25. aprila posredovati Občinski izobraževalni skupnosti tudi pisno obrazložitev, obravnavano na svojem delavskem svetu, zakaj k sporazumu ne pristopajo. In najslabša končna varianta: če do 30. aprila ne pride do pri-četka gradnje šole, mora Odbor za a uporabo sredstev samoprispevka pri OK SZDL Velenje pripraviti predlog o tem, kako zaščititi že zbrana sredstva pred učinki inflacije, ali pa jih kako drugače uporabiti. Rok za to je 10. maj, do takrat pa mora v tem primeru, tudi DO VIZ Velenje pripraviti natančen program ukrepov, ki bodo potrebni za zagotovitev kolikor je mogoče enakih pogojev izobraževanja vseh osnovnošolcev v občini Velenje, zlasti pa v Titovem Velenju v prihodnjem šolskem letu in do leta 1990. Predvsem je potrebno pripraviti predlog potrebnih sprememb okolišev osnovnih šol z usmeritvijo največjega možnega števila otrok iz medmestnega območja v šolska okoliša obeh osnovnih šol v Šoštanju, (mkp) Molk delegatov Molk delegatov v skupščinskih klopeh je postal v občini Velenje že resnično zaskrbljujoč. Čeprav so imeli delegati zbora združenega dela na zadnjem zasedanju nekaj izredno pomembnih točk, jih te niso spodbudile k razpravi. Ta bi morala biti še posebej odločna pri poročilu o zaposlitvenih gibanjih in načrtu zaposlovanja v občini Velenje za letošnje leto. Pa se ni oglasil niti en delegat. In to kljub temu, da so bili v poročilu izpostavljeni številni problemi, številne nepravilnosti, s katerimi se v preteklosti nekako nismo znali ali pa nismo hoteli spopasti. Rezultat tega je še vedno ekstenzivno zaposlovanje, še vedno zaposlujemo več kot se dogovorimo in to pretežno nekvalificirano delovno silo. Podobno velja za priprave na izgradnjo nove osnovne šole, s katerimi se ubadamo že kar lep čas. Tudi ta točka dnevnega reda ni spodbudila skorajda nikakršne razprave. Da o ostalih točkah dnevnega reda niti ne govorimo. Brez vsakršnih zadržkov, brez vsake razprave, so jih delegati molče potrdili. Potem pa se pogosto sprašujemo, kdo neki je sprejel to ali ono odločitev, kdo neki je potrdil ta ali oni odlok s katerim se kasneje ne strinjamo in to se pogosto sprašujejo prav delegati, ki so za te odločitve molče dvigali roke in se v njihove vsebine niso poglobili. M. Zakošek Načrt zaposlovanja uskladiti z resolucijo Poročilo o zaposlitvenih gibanjih v občini Velenje v preteklem letu in načrt zaposlovanja za letos je bila točka, ki so jo imeli na dnevnem redu vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Lani se je poprečno število zaposlenih v primerjavi z letom 1985 povečalo za 1,8 odstotkov — z resolucijo smo predvideli 1 odstotno povečanje, organizacije združenega dela pa so planirale 1,3 odstotno rast. Že v letošnjem letu bo treba več pozornosti nameniti problemom realnejšega planiranja, problemu pomanjkanja strokovnega kadra, odpravi visoke fluktuacije, ki jo beležimo in neustreznemu zaposlovanju, je bilo rečeno v zaključku obravnave zaposlitvenih gibanj v lanskem letu. Tudi zato, potem morda predloženi načrt zaposlovanja ni bil sprejet. Kakšen načrt zaposlovanja je združeno delo pripravilo za letos, smo podrobno opisali že v eni prejšnjih številk Našega časa, zato ga tokrat ne bomo posebej predstavljali. Skupščini Skupnosti za zaposlovanje Velenje in Skupščini občine Velenje predloženi načrt zaposlovanja za leto 1987 predvideva stopnjo rasti, ki za 0,4 odstotke ali za okoli 100 delavcev prekoračuje z resolucijo začrtamo 1 % rast zaposlenosti. Skupno število — 1127 planiranih zaposlitev, pa presega razpoložljive kadrovske vire za 230 delavcev ali za 26%, hkrati pa je med planom in viri izrazito strukturno neskladje. Tako ugotavlja predsedstvo Skupščine Občine Velenje, ki je skupščini v sprejem ponudilo tudi sklepe. Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja mora proučiti možnost, ali ima ob izdaji gradbenega dovoljenja za večje investicije pravico zahtevati od investitorjev, da si pridobijo soglasje pristojne Skupnosti za zaposlovanje, ki naj bi utemeljenost investicij presodila s kadrovskega vidika. Skupščina občine je naložila Strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, da do 15. maja predloži Izvršnemu svetu v resolucij-ske okvirje usklajen načrt zaposlovanja za letošnje leto, ki ga bo skupščina ponovno obravnavala 30. junija letos. V vseh organizacijah združenega dela, ki bodo ugotovile, da svojega načrta zaposlovanja ne morejo uskladiti z resolucijo pa morajo utemeljitve in možnosti za predvideno rast zaposlovanja obravnavati delavski sveti in o tem do 15. maja pisno poročati Izvršnemu svetu, skupaj s tem, kako so te organizacije združenega dela zagotavljale minimalne standarde. In še en pomemben sklep so sprejeli vsi trije zbori velenjske občinske skupščine, nanaša pa se na fluktuacijo. Z namenom, da se zaustavi nesprejemljiva fluk-tuacija, morajo zaposlitvena gibanja obravnavati delavski sveti v vseh tistih organizacijah združenega dela, v katerih bo dinamika uresničevanja plana vseh zaposlitev za določeno obdobje presežena za več kot 20 odstotkov. Delavski sveti pa morajo o svojih ugotovitvah in ukrepih pisno poročati občinskemu Izvršnemu svetu v roku tridesetih dni po izteku obdobja, za katero je bila prekoračitev dinamike zaposlovanja ugotovljena. (mkp) Splošna poraba bo višja za 40 odstotkov O letošnjem proračunu so delegati velenjske občinske skupščine že razpravljali, tokrat pa so ga tudi potrdili. Pri oblikovanju letošnjega občinskega proračuna so pripra-vljalci izhajali iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1987 in dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin SR Slovenije v letošnjem letu. Dokument, ki so ga delegati potrdili se pomembno razlikuje od osnutka, saj so prvotno kot osnovo vzeli oceno realizacije v zadnjem trimesečju lanskega leta, v predlogu pa dejansko realizacijo, kar pomeni, da je splošna poraba večja v letošnjem letu v primerjavi z lansko za 40 odstotkov, prvotno pa je bilo načrtovano 30-odstotno povečanje. Če pogledamo načrtovane prihodke ni opaziti nikakršnih sprememb, razen seveda to, da bodo ti višji kot je bilo prvotno predvideno. Proračunski porabniki so podali na osnutek odloka številne pripombe, saj predvidena sredstva za njihovo redno delovanje ne bodo zadoščala. Večini zahtevkov je bilo mogoče zaradi višje rasti sredstev ugoditi, žal pa ne vsem. Med njimi so upravni organi občinske skupščine, ki bodo morali v letošnjem letu preusmeriti nekatere lastne vire pa tudi njihova redna dejavnost s proračunom nikakor ni pokrita. To financiranje bomo v občini skušali razreševati z rebalansi proračuna med letom. V celoti nismo zadostili tudi potrebam javnega pravobranilstva v Celju, ki potrebuje več sredstev zaradi dodatnih zaposlitev v preteklem letu. Manj sredstev kot preteklo leto bomo iz občinskega proračuna porabili za skupščinsko dejavnost in dejavnost izvršnega sveta. K temu so pripomogla prizadevanja za čim manjše stroške, seveda pa so imele na to porabo lani precejšen vpliv tudi priprave in izvedba volitev. Z visokimi indeksi izstopa tekoča in obvezna proračunska rezerva, to pa predvsem zaradi poravnave nekaterih obveznosti za preteklo leto v letošnjem januarju. V letošnjem proračunu je tudi sofinanciranje dejavnosti delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo, saj nam je zaradi vse večjega razkoraka med rastjo stroškov in ceno časopisa oziroma radijskega programa potrebna družbena po- moč. Vendar pa tudi našemu zahtevku ni bilo mogoče v celoti ugoditi, saj je v proračunu zagotovljena le dobra petina potrebnega denarja. Seveda pa bomo v občini Velenje sredstva razporejena posameznim uporabnikom in za posamezne namene valorizirali kot smo delali že pretekla leta, tro-mesečno, v skladu z določili dogovora, ki ureja področje porabe v Sloveniji. Ko je družbenopolitični zbor obravnaval odlok o proračunu občine Velenje in ga tudi sprejel, je ugotavljal, da prihodki in odhodki niso povsem usklajeni, zato predlaga, da je treba to pomanjkljivost odpraviti pri prvem rebalansu. Dotaknili pa so se tudi planiranega (premajhnega) deleža sredstev za krajevne skupnosti in predlagali, da se prav tako že pri prvem popravku ta delež poveča. Predlog in utemeljitev pa naj pripravi socialistična zveza, so menili. Kadarkoli so delegati zbora krajevnih skupnosti obravnavali osnutek ali predlog odloka o proračunu občine Velenje za tekoče leto, so vsi po vrsti tožili, da je za delo krajevnih skupnosti namenjenega premalo denarja. Tudi na torkovem zasedanju je bilo po- vsem tako. Le s to razliko, da so se vprašali, zakaj dobijo vse krajevne skupnosti enak delež, ko pa so vendar nekatere mestne, druge primestne, tretje vaške, vsaka s svojimi tažavami. Vse preveč je, po mnenju delegatov, na krajevne skupnosti »prenešenih« raznih obveznosti, nekatere se celo podvajajo ... Delo v njih je amatersko in denar komajda zadošča za pokrivanje potnih stroškov, kje pa je še vse ostalo. Po obrazložitvi predstavnika upravnih organov, da so krajevne skupnosti uvrščene na prednostno listo uporabnikov občinskega proračuna, in da bodo zagotovo dobile več denarja ob morebitnem rebalansu, so delegati z veseljem potrdili tudi njegov predlog — do polletja naj bi dobile krajevne skupnosti za svoje delo enake dvanajstine, do takrat pa naj bi se njihovi predsedniki na skupnem sestanku dogovorili za drugačna delitvena razmerja. Ob tem dodajamo samo to, da 32.265,000 dinarjev, kolikor denarja je odmerjenega po proračunu, bo med 27 krajevnih skupnosti »težko« razdeliti. (mz, mkp, tap) Veplas Konec ukrepa družbenega varstva Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju med drugim poslušai tudi poročilo o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Veplas. Pred letom dni so ga namreč izrekli, saj v tem delovnem okolju niso bili več sposobni sami razreševati nakopičenih težav, ki so se kazale v izredno slabih poslovnih rezultatih, vsa leta so bili ti na robu rentabilnosti, spremljali pa so jih tudi slabi medsebojni odnosi. Uresničevanje ukrepa družbenega varstva so delegati občinske skupščine redno tromesečno spremljali, na osnovi poročila, ki ga je na seji podal predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Janez Vedenik, pa so delegati ocenili, da so doseženi rezultati in usmeritve tega delovnega kolektiva dovolj zgovoren dokaz, da bodo naloge, ki so pred njimi v bodoče lahko sami premagovali. Družbena pomoč, pa jim bo še vseeno potrebna pri uresničitvi njihovih razvojnih ciljev. Delegati vseh treh zborov so sprejeli sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Veples, vendar pa so delegati družbenopolitičnega zbora ob prenehanju ukrepa pogrešali tudi oceno predlagatelja, to je izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in predlagali, da naj bo ta ocena na dnevnem redu prihodnjega zasedanja zbora. (mz, mkp) Šentilj Prvi koraki k V Našem času smo o potrebi izgradnje vodovoda v Šentilju že veliko poročali, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa so na zadnji seji tudi potrdili odlok o lokacijskem načrtu za vodooskrbo Šentilja. Ta dokument jim je bil v obravnavo predložen v obliki osnutka, vendar pa so ga na pobudo delegatov Šentilja prekvalificirali v predlog in ga dokončno potrdili. To tudi ni bilo težko, saj je bil dokument skrbno pripravljen in nanj ni bilo pripomb. Povejmo še to, da je vodooskr-bovalni sistem Šentilja načrtovan tako, da bo zagotavljal pitno vodo za potrebe 1648 oseb, za 1252 glav živine in za potrebe požarne varnosti. Vodo bodo zagotavljali iz obstoječega vodooskrbovalnega sistema Velenja preko tlačnega cevovoda, ki bo speljan od rezervoarja v Titovem Velenju do rezervoarja v Kavčah. Od tam pa do naselij oziroma zaselkov v Šentilju. Skupna dolžina cevovoda bo zaradi razgibanosti in veli- jitni vodi kosti terena merila kar 11 635 metrov. Investitor tega zahtevnega in drugega objekta je krajevna skupnost Šentilj." (mz) Neaktualen poslovnik skupščine _ Med dvajsetimi točkami dnevnega reda torkovega zasedanja zbora krajevnih skupnosti je bila tudi obravnava osnutka poslovnika skupščine občine Velenje. Čeprav so delegati tega zbora menili, da jih ta toliko ne zadeva, so kljub vsemu opozorili na nekatere njegove pomanjkljivosti: ni aktualen, rok za pripravo gradiva je predolg, nekatere stvari v njem premalo dorečene, med drugim kako in na kakšen način odgovorni seznanjajo javnost o delovanju skupščine. (tap) Višje kazni za tržne prekrške Leta 1978 smo sprejeli v občini Velenje odlok o tržnem redu za poslovanje trga na drobno v občini Velenje. Ves ta čas nismo revalorizirali kazni za prekrške. Sedanji zneski so torej prenizki, poleg tega pa tudi niso usklajeni z veljavnimi določili zakona o prekrških. Odlok pa poleg tega doslej tudi ni vseboval določila, da se lahko poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov. To velja za primer, če kdo prodaja blago izven tržnega prostora. To so torej bistvene značilnosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno v občini Velenje, ki sta ga na zadnji seji skupščine potrdila zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. (mz) Spremenjena turistična taksa Odbor udeležencev družbenega dogovora o namenski uporabi turistične takse je oblikoval Melioracije v Bevčah, Črnovi in Upju Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so na zadnji seji občinske skupščine sprejeli tudi odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju dela katastrskih občin Bevče, Črno-va in Lipje. Ta postopek je predlagala Era, gre pa za območja, ki ležijo pretežno v naši občini in smo torej na osnovi zakona o kmetijskih zemljiščih mi pristojni za uvedbo melioracijskih postopkov, seveda v soglasju z občino Žalec. Za melioracijska dela je predvidenih 34,5 ha površin, od tega jih leži v velenjski občini 21 ha. Investitor hidro in agromelioracijskih del bo Era, TOK Kmetijstvo Šoštanj, po cenah iz sredine lanskega leta pa bodo znašali stroški obdelave 1 ha površin okoli 1,16 milijona dinarjev. 80 odstotkov potrebnih sredstev naj bi bilo nepovratnih, ostalo pa bodo prispevali lastniki zemljišč. Predvideno je, da lahko lastnik namesto plačila, odstopi tudi del zemljišča. Lastniki so dolžni zemljišča po opravljenih melioracijah obdelovati, za skupna vzdrževalna dela pa prispevati sorazmerni del stroškov. Pet let po opravljenih melioracijskih delih bodo lastniki zemljišč oproščeni plačila davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, seveda za melioracijsko območje. (mz) predlog za poenoteno višino turistične takse v Sloveniji za prihodnje leto. Seveda pa so zneski za posamezne kategorije turističnih krajev različni. Titovo Velenje sodi v prvo kategoriji turističnih krajev in bo turistična taksa v primerjavi z letošnjim letom (trenutno znaša za domače goste 100 dinarjev, za tuje po 200 dinarjev) višja za 150 odstotkov. V odloku, ki sta ga zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti potrdila, je tudi pobuda družbenega sveta za delovanje in razvoj rekreacijsko turističnega centra Golte. To pomeni, da bodo občine Celje, Žalec, in Velenje (seveda, če bodo tudi v teh občinah delegati to potrdili) namensko povečale turistično takso za 100 dinarjev za razvoj omenjenega centra. Občina Mozirje to v podobni obliki že izvaja. (mz) 2. aprila 1987 ■k titovo velenje DOGOVARJAMO SEf ODLOČAMO nas cas * stran 5 Gornja Savinjska dolina Občinski upravni organi Večja učinkovitost dela Upravni organi naše občine so organizirani v skladu z zakonom o sistemu državne uprave v dva kolegijska upravna organa — komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter komite za družbene dejavnosti —, v šest individualnih upravnih organov, in sicer občinski inšpektorat, oddelek za ljudsko obrambo, upravo za družbene prihodke, oddelek za notranje zadeve, občinsko upravo in proračun, občinsko geodetsko upravo za občini Velenje in Mozirje ter strokovno službo za skupščino občine in izvršni svet. Kakšno je delovno področje vsakega posameznega upravnega organa je moč razbrati iz naslovov samih. Njihova najobširnej-ša naloga je odgovornost za stanje in spremljanje stanja na področjih, za katera so ustanovljeni. Čeprav so upravni organi dejansko državni organi in temu primerno tudi hierarhično organizirani, je sploh v zadnjem času njihovo delovno področje bolj ali manj podružbljeno. V občinskih upravnih organih je bilo na dan 31. decembra 1986 zaposlenih 157 delavcev, kar je še vedno 16 delavcev manj kot jih predvidevajo akti o sistematizaciji del in nalog. Vsak upravni organ ima seveda v svojem delovnem programu zapisanih vrsto nalog za dosego načrtovanih ciljev. V praksi so ti zaradi takšnih in drugačnih vzrokov težko uresničljivi. Povsod so osnova za uspešno delo med drugim tudi dobri kadri. Zaposlovanje izobraženih vodilnih in strokovnih delavcev ni enostavna naloga. Ti namreč pogosto menijo, da je delo v upravnih organih nezanimivo, neučinkovito, izpostavljeno vrsti kritik, mnogokrat tudi težko in slabo sprejemljivo s strani'občanov. Poleg tega je prenizko vrednoteno in tako nespodbudno za priliv iz drugih dejavnosti ali združenega dela. Gibanje števila zaposlenih v upravnih organih ni vedno odvisno le od njih samih, ampak v zadnjem času vse več od tistih, ki uspejo preko delegatskih skupščin uveljaviti nove predpise in zakone. Kaj in kako bodo delali upravni organi v tem letu, je odvisna od dogajanja v družbenopolitični skupnosti, izvrševanja zakonov in drugih predpisov ter še od vrste drugih stvari. Čeprav si bodo zaposleni v teh organih prizadevali kar najbolje delati z ljudmi in za ljudi, občani, vsaj tako piše v poročilu, ne smemo pričakovati neke posebej vidne ustvarjalnosti. Treba je upoštevati vrsto težav, s katerimi se ti srečujejo pri svojem delu. Da pa bi vendarle presekali začaran krog, v katerem se vrtijo že nekaj let, so izdelali program aktivnosti s cilji povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati in uveljaviti večjo racionalnost pri delu, pristopiti k postopni modernizaciji informacijskega sistema in avtomatski obdelavi podatkov po prednostnem redu, zagotoviti sebi približno enak družbenoekonomski položaj z delavci v go-spodastvu, pristopiti k postopni razrešitvi prostorskih težav, ter uskladiti organiziranost upravnih organov v skladu z novimi-usmeritvami in potrebami organov, organizacij, delovnih ljudi in občanov občine Velenje. Poročilo občinskih upravnih organov za preteklo leto ter usmeritve za letos so delegati zbora krajevnih skupnosti ocenili kot zadovoljivo. V njem so, po njihovem mnenju, nekatere službe bolj, druge zopet malo manj kritične do svojega dela. Razumeli so prostorske, pa kadrovske težave, vedo tudi, da dvojna narava dela zaposlenih »na občini« — vpetost med anarhične določbe in podružbljanje tega sistema — ni prijetna. Kljub temu pa bi upravni organi morali biti servis delegatskega sistema, pa tudi birokratski odnos do občanov, ki se resda pojavlja le še tu in tam, ni opravičljiv. »Če je izdelan program aktivnosti za boljše oziroma učinkovitejše delo usmerjen k doslednemu izvajanju načela z ljudmi in za ljudi, potem lahko zaposlenim v upravnih organih v prihodnje želimo, da bi prišli čimprej iz začaranega kroga, v katerem se vrtijo že nekaj let. Zadovoljni bodo sami tudi uporabniki njihovih storitev,« so končali razpravo o poročilu občinskih organov za leto 1986 in usmeritvah za letos delegati zbora krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor je, ko je obravnaval poročilo o delu občinskih organov v preteklem letu in usmeritve za letos menil, da je poročilo zelo kakovostno, pogrešali pa so kratko oceno izvršnega sveta o delu upravnih organov. Imeli pa so nekaj povsem konkretnih pripomb. Menili so recimo, da se Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja premalo ukvarja s konkretno situacijo gospodarjenja v organizacijah združenega dela, seveda v skladu s svojimi pristojnostmi. Pri morebitni reorganizaciji tega komiteja pa so za takšno obliko, ki bo skrajšala postopke in se še bolj približala krajanom. Predlagali so tudi, da naj bi inšpekcijske službe, kolikor lahko, pričele tudi s proučevanjem ekološkega vidika (hrana, voda, zemlja . ..). (tap, mkp) Delovni program zborov »Kot vse kaže, bomo imeli delegati vse do meseca avgusta polne roke dela. Ne samo, da bomo do takrat skupaj sedli vsaj še štirikrat, tudi obsežni dnevni redi se nam obetajo,« so dejali v razpravi ob obravnavi delovnega programa zborov občinske skupščine za obdobje april—avgust 1987 delegati zbora krajevnih skupnosti. Prav tako so menili, da je za posamezno sejo zbora predvidenih preveč vsebinskih točk, zopet za drugo pa so na dnevnem redu manj pomembne zadeve, kot so sprejemanje odlokov in podobno. Da bi bili učinkoviti, bi bile tri vsebinske točke kar dovolj za eno sejo zbora. Že res, da jih malo manj zanima, kaj razpravljajo delegati v republiški skupščini. Kljub vsemu bi bilo prav, da bi tudi delegati zborov občinske skupščine spregovorili tu in tam o pomembnejših zadevah ter o tistih vprašanjih, ki se na zborih republiške skupščine pogosto ponavljajo. Potrdili program sklada stavbnih zemljišč Na dnevnem redu zasedanj zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bil tudi program nalog in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za letošnje leto. Kot vemo, smo imeli to področje dejavnosti do konca lanskega leta organizirano v obliki samoupravne interesne skupnosti, po novi zakonodaji pa je organizirano kot sklad. Ravno to je delegate motilo, saj so želeli slišati tudi poročilo o opravljenem delu za preteklo leto, vendar jim je bilo na seji pojasnjeno, da so o tem »polagali račune« delegatom omenjene samoupravne interesne skupnosti konec lanskega leta. Program, ki so ga delegati potrdili, predvideva nadaljevanje uresničevanja nalog, ki so si jih začrtali s srednjeročnim načrtom. V letošnjem letu bodo zagotovili komunalno opremo stavbnih zemljišč v soseski Šalek III za izgradnjo družbenih stanovanj in za gradnjo osnovne šole. Nadaljevali bodo z gradnjo cestne povezave v soseski Šalek III in Šalek II. Načrtujejo tudi pričetek odkupa stavbnih zemljišč na nezazidanih območjih v Titovem Velenju ter pripravo stavbnih zemljišč in komunalne opreme v soseskah za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš (Gorica jug, Škale—Hrastovec, Gaberke, za gradom, v Šmartnem ob Paki . . .). Nadaljevali pa bodo tudi z izgradnjo industrijske ceste z železniškim podvozom v industrijski coni I in II v Titovem Velenju, (mz) Vprašljivi posevki in ogrožena setev Začetek pomladi sicer ni najlepši, tudi za april vremenoslovci in izročila ljudskih rekov ne obetajo prav lepega vremena. Toda pomlad je tu in z njo vred vsa potrebna opravila, tudi in predvsem v kmetijstvu. Z njimi se v tem času ubadajo tudi v mozirski občini. Ugotavljajo, da so jesenski posevki nekoliko ogroženi, vprašljiva pa je tudi uspešnost pomladanske setve. Na podlagi ugotovitev in predlogov republiškega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora občine Mozirje izdelal oceno spravila pridelkov in izvedbi jesenske setve ter program pomladanske setve. Poljedeljska proizvodnja v Gornji Savinjski dolini je najtesneje povezana z živinorejsko proizvodnjo, predvsem seveda z govedorejo in proizvodnjo mleka. To narekujejo naravne danosti kot so teren, podnebne razmere, sestava tal in razdrobljeno lastništvo zemljišč, zlasti v nižinskih predelih. Zgovoren je tudi podatek, da je od 50.000 hektarjev skupne povr- Topolšica Kmalu trgovina, banka in pošta O zazidavi Topolšice so delegati velenjske občinske skupščine že veliko govorili, na zadnjem zasedanju pa so tudi potrdili odlok o zazidalnem načrtu centra Topolšice. Topolšico smo opredelili v naših srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planih kot pomembno urbano naselje s poudarjeno zdraviliško funkcijo. To področje je opredeljeno tudi kot področje kamor naj bi se preseljevali prebivalci s področij ugreza-nja zaradi izkopavanja premoga. Do leta 2000 naj bi se število prebivalcev v tem kraju povečalo za 300, to pa je prav gotovo toliko, da moramo pristopiti k dokončni ureditvi omenjenega naselja. Zgraditi bo treba centralno cono z objekti družbenega standarda in s približno 100 družbenimi stanovanji, po letu 1990 pa je tu predvidena tudi izgradnja enodružinskih stanovanjskih hiš in sicer na pobočju vzhodno od glavne ceste. Zazidalni načrt, ki so ga delegati pottjdili, načrtuje urbanistično ureditev centra. V tem srednjeročnem obdobju je predvidena le izgradnja trgovine (osnovna preskrba), ekspoziture banke in pošte, turistične agencije ter prostorov krajevne skupnosti z zunanjo ureditvijo in komunalno opremo. Ostale objekte pa naj bi v Topolšici gradili po letu 1990, ko naj bi bili zagotovljeni tudi potrebni viri financiranja, (mz) Gradili bomo čistilno napravo Že v prejšnji številki Našega časa smo poročali o načrtovani izgradnji nove čistilne naprave za Šaleško dolino, ki smo si jo dolgo želeli, žal pa nam je vedno zmanjkalo denarja za njeno uresničitev, pa čeprav je bila gradnja še tako potrebna in utemeljena. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so na zadnji seji sprejeli po enofaznem postopku odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Šaleške doline in dali s tem zeleno luč, da bomo z deli lahko nemudoma pričeli. Sredstva zanjo bo zagotovila območna vodna skupnost Savinja Sotla, seveda pa jih bo morala nekaj prispevati tudi občinska komunalna skupnost, verjetno pa bodo za uresničitev tega dragega komunalnega objekta potrebni tudi krediti Ljubljanske banke, (mz) šine le ena petina kmetijskih zemljišč, od tega pa 6.000 hektarjev pašnikov, 3.000 travnikov in le 1.500 hektarjev njiv in vrtov. Dejstvo je seveda tudi, da nobena gospodarska panoga ni toliko odvisna od vremena kot kmetijstvo, kar se je še posebej izrazilo lani. Pozna pomlad ter sušno in vroče poletje sta vplivala na predčasno zorenje kultur, na manjši pridelek, obenem pa na obilno letino sadja. V tem Času so zlasti vidne posledice slabega pridelka na travnikih. Živina je zato v slabi kondiciji, rejci varčujejo s krmo, krmil pa zaradi visokih cen porabijo manj. Vse se razumljivo odraža na pridelku mleka, mesa in pri številu privezov živine za pitanje. Oslyba s semeni je bila lani dobra,"razen z domačim semenskim krompirjem, zato je bil potreben intervencijski uvoz. Tudi oskrba z mineralnimi gnojili je bila dobra, saj so že v jeseni zagotovili preko 60 odstotkov potrebnih zalog. Večje težave so bile z zagotavljanjem rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, ki jih izrazito poslabšuje ogromno število najrazličnejših tipov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije. Jesenska setev je bila opravljena pravočasno in dobro. Vznik kultur je bil dober, čeprav zaradi dolgotrajne zime nekoliko pozen, do teh dni pa bodo, oziroma so, pregledali vse posevke in predvideli vse potrebne ukrepe za boljšo prezimitev posevkov. Načrti za letošnjo setev se bistveno ne razlikujejo od lanskih. Delno bodo povečali setev koruze za silažo, zmanjšali pa površine za krompir. V pripravah na letošnjo setev so v mozirski občini skušali odpraviti pomanjkljivosti iz lanskega leta, obenem pa poskrbeli za najrazličnejše izobraževalne oblike, ki naj okrepijo prizadevanja zadruge in njene pospeševalne službe za boljšo proizvodnjo. Mineralnih gnojil so v zimskem času nabavili dovolj, tudi s semeni ne bo težav. Torej bodo načrtovano poljedeljsko proizvodnjo dosegli oh boljšem gnojenju, ob ustreznem varstvu rastlin, z uporabo dobrih semen in seveda predvsem ob ugodnih vremenskih razmerah, ki pa trenutno ne obetajo veliko dobrega. Varstvo pred požari V prostorih skupščine občine Mozirje je bila v četrtek seja skupščine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Mozirje. Delegati so osrednjo pozornost namenili uresničevanju finančnega načrta za lansko leto ter finančnemu načrtu za letos. Prihodki skupnosti so lani dosegli dobrih 23 milijonov dinarjev, letošnji pa naj bi znašali 30 milijonov. Ob ostalih stroških so lani za delo občinske gasilske zveze, torej za dejavnost 15 gasilskih društev, namenili 19,3 milijona dinarjev, letos pa bo zveza predvidoma prejela okroglih 30 milijonov. Seveda so se delegati spraševali, kaj bo s skupnostjo po morebitni uveljavitvi novih zakonskih predpisov s I. julijem letos. Sredstva skupnosti za varstvo pred požari občine Mozirje so za dejavnost 15 društev že sedaj več kot skromna in brez izjemnega dela prostovoljnih gasilcev vseh društev, brez tisočev ur prostovoljnega dela, velike pomoči krajanov in razumevanja združenega dela, v zadnjih letih ne bi bilo novih in posodobljenih domov, novih cistern, vozil, orodja in opreme. Vrednost vsega tega je neprecenljiva, toda doklej bo moralo biti tako? Gasilci sicer doslej še nikoli niso omagali pri uresničevanju svojega poslanstva in najbrž tudi ne bodo. Gasilsko društvo Titovo Velenje 90 let trdega dela in hotenj Velenjski gasilci letos praznujejo visok jubilej — 90 let uspešnega dela. Svečano ga bodo obeležili avgusta. Njihovo delo je bilo vseskozi usmerjeno v krepitev požarne varnosti v tem delu Šaleške doline. Krepili so mobilnost in zaupanje občanov, ki so jim tudi v najtežjih časih radi priskočili na pomoč. Seveda si gasilci niso prizadevali zgolj za večanje gasilskih vrst, temveč so v vseh teh častitljivih letih posvetili veliko časa in dela prostorski širitvi in izboljševanju tehnične opreme. Nemogoče je natančno napisati, koliko prostovoljnih ur so opravili. Bilo jih je veliko in odrekanj tudi. Ko danes ocenjujejo prehojeno pot, ki ni bila lahka, so upravičeno ponosni na vse, kar so storili za varnost ljudi in premoženja. Sicer pa delo in prizadevanja gasilskega društva Titovo Velenje najbolj poznajo dolgoletni člani in sedanji veterani društva, saj so pri tem vseskozi sodelovali. Med njimi je tudi dolgoletni predsednik in danes član upravnega odbora društva Stanko Hu-dales, ki je takole orisal nastanek in razvoj društva: »Gasilsko društvo je leta 1897 ustanovil takratni lastnik gradu baron Karel Adamovič z namenom, da zaščiti bogastvo, ki ga je imel. Pomagal je finančno in tudi drugače, vse do nabave prvega orodja in opreme. Ustanovnih članov je bilo dvanajst, potem pa se je društvo širilo, vključevali so se novi Člani, v glavnem obrtniki, trgovci in drugi prebivalci Starega Velenja. Društvo je do leta 1920 delovalo pod nemško komando, potem pa je tržan Jože Skaza ustanovil slovensko društvo, ki se je poimenovalo v požarno obrambo. Po prvi svetovni vojni je društvo napredovalo, si izboljšalo opremo in se številčno večalo. Potreben je bil tudi večji gasilski dom, zato se je društvo leta 1937 odločilo za gradnjo. S pričetkom gradnje so v temeljni kamen vzidali seznam krajanov, ki so bili najbolj zaslužni za novogradnjo. Vse do druge svetovne vojne je društvo dobro delovalo, si z raznimi prireditvami pridobivalo denar, imelo svoj pevski zbor in s tem veliko pripomoglo k širitvi kulturnega ustvarjanja v Velenju. Vojna vihra je našemu društvu prinesla precej težav, z odhodom v NOB se je skrčila vrsta gasilcev, nekaj jih je bilo izseljenih, Stanko Hudales okupator pa je obdržal gasilsko službo za svoje potrebe. Kljub temu si je v tem času društvo pridobilo precej potrebne opreme, med drugim 100 paradnih oblek. Po vojni, že leta 1946, si je društvo močno prizadevalo za obnovo in nadaljnji razvoj gasilstva. Po dobrem letu dni se je društvo pomladilo in se naprej usposabljalo. Hkrati z razvojem našega mesta in okolice so tudi potrebe v gasilstvu močno naraščale. Dom je postal pretesen, zato je bila želja zgraditi večji in sodobnejši dom, ki bi lahko funkcionalno služil nekaj deset let razvoju in napredku cele doline. Tako smo s pomočjo družbene skupnosti in z velikimi napori vsega članstva v pičlih osmih mesecih, leta 1972 dogradili nov gasilski dom. To je bilo tudi najlepše darilo za 75-letnico delovanja društva. Po letu 1960 smo veliko skrbi namenili usposabljanju in izobraževanju članstva, naše desetine pa so se udeleževale najrazličnejših občinskih, republiških, državnih in tudi mednarodfiih gasilskih, tekmovanj ter požele vrsto dobrih uvrstitev in priznanj, o čemer priča 120 pokalov, diplom in priznanj. Od leta 1972 naprej smo dopolnjevali in tehnično bogatili tudi avtopark. Kombinirana vozila, avtocister-ne, lestev in drugi pripomočki so jamstvo za našo mobilnost ob morebitnem reševanju življenj in imetja. Menim, da je gasilsko društvo Titovo Velenje s takšno usposobljenostjo in zlasti s tehnično opremo, veliko prispevalo k razvoju požarne varnosti, ne le v ožji okolici, temveč tudi izven nje. Tudi nadaljnje delo, ki si ga je društvo zastavilo na zadnji le- Karel Majdak tni konferenci, je usmerjeno k napredku, zlasti pa k naporom kako se ubraniti in preprečiti rdečega petelina.« Tako je sklenil svoje razmišljanje Stanko Hudales, naslednjega sogovornika in sedanjega predsednika društva Karla Majdaka pa smo prosili, da pove nekaj o načrtih. »Omenim naj, da še ni dolgo tega, ko je naše društvo dobilo sodobno avtolestev, naša nadaljnja prizadevanja pa bodo tudi v smeri, da posodobimo opremo in s tem zagotovimo večjo tehnično usposobljenost. Pričakujemo, da bomo v kratkem dobili še reševalno tehnično vozilo, ki je ob naraščanju industrializacije in prometa nujno potrebno. Nadalje bomo krepili medsebojne tovariške odnose in sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi, gasilsko zvezo, interesno skupnostjo za varstvo pred požari, civilno zaščito, delovnimi organizacijami, skratka z vsemi dejavniki v občini. Naša nadaljnja skrb bo vključitev novih članov v naše vrste, predvsem mladine in pionirjev. Navezali bomo stike z osnovnimi šolami in poskrbeli za ustanovitev društva »mladi gasilec«. Ob tem naj poudarim, da je prav požrtvovalnost in pridnost tista vrlina, ki združuje naše društvo že 90 let. Biti gasilec, dan in noč pripravljen ter strokovno usposobljen pomagati drugim, je plemenito in humano delo, s katerim si je naše društvo pridobilo zaupanje med občani, saj so njihova življenja varnejša. S to mislijo bomo začrtano pot nadaljevali in jo z našimi dosedanjimi izkušnjami tudi krepili.« B. Mugerie 6. stran ★ nSS C9S Štafeta mladosti — sedmi festivalni dan o »Ne želimo biti pasivni opazovalci dogajanja okoli nas« energija, varčevanje ... »To je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja«. Te besede so imeli mladi v mislih, ko so prejšnji teden, v petek, pripravili sedmi festivalni dan od odhodu štafete mladosti iz Slovenije. »Mladi sprejemamo danes štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti naših narodov,« so dejali v Rdeči dvorani ob začetku tega festivalnega dne, »hkrati pa želimo prikazati širši javnosti našo ustvarjalnost in hotenje biti prisoten povsod tam, kjer je potreben tudi naš glas za boljši danes.« Festivalni dan so začeli s promenadnim koncertom Rudarske godbe, na občinski Naši besedi v dvorani doma kulture so predstavili svoje delo na kulturnem področju v galeriji Mesnica pa so razstavljali mladi fotografi na temo ekologija. Mladi so izrazili skrb, kakšna bo njihova prihodnost, zato so v sliki in besedi sporočili javnosti svoje želje po miru na razstavi Mir in razorožitev v prostorih Name ter Galeriji kulturnega centra. V Rdeči dvorani, kjer je bilo osrednje prizorišče prireditev sedmega festivalnega dne, se je ves dan nekaj dogajalo. Program, ki Vsekakor ni naključje, da so se mladi velenjske občine in celjske regije na 7. festivalskem dnevu ob sprejemu štafete mladosti odločili tudi za okroglo mizo o prestrukturiranju gospodarstva s posebnim poudarkom na ustanavljanju malih delovnih enot, ali ušesu bolj sprejemljivo, na razvoju drobnega gospodarstva. Razvita svetovna gospodarstva pravzaprav temeljijo na oblikah teh podjetij in pri nas to vemo. O tem že mnogo let govorimo, pišemo in pomen drobnega gospodarstva obešamo na velik zvon, na vseh ravneh, v vseh organizacijah in organih. Od besed k dejanjem je pri nas seveda dolga pot, zato velja ugotovitev, da smo so ga pripravili mladi celotnega celjskega področja, so poimenovali »mladi danes za jutri« oziroma »spomin na praznovanje štafete mladosti iz preteklih let.« Vse od dopoldanskih ur in pa do polnoči so se vrstili nastopi plesnih in folklornih skupin, kan-tavtorjev, recitatorjev, ansamblov celjskega območja in znanih slovenskih ročk skupin. Mladi so postavili tudi veliko stojnic. Na njih so svoje delo predstavili brigadirji, inovatorji, obrtniki, ekologi, učenci Centra srednjih šol gibanje mladi raziskovalci za razvoj občine«. Največjo pozornost pa so na sedmem festivalnem dnevu mladi celjskega območja namenili trem vprašanjem, o katerih so razpravljali na okroglih mizah. Govorili so o ustanavljanju enot drobnega gospodarstva, nadalje o ekologiji, energiji in varčevanju, na tretji okrogli mizi pa so razpravljali o položaju delavcev iz drugih republik. Sporočilo teh razprav je bilo: »Naš cilj ni neplodno razpravljanje, ampak želimo opozoriti na težave našega vsakdana in prizadevno ter ustvarjalno sodelovati pri njihovem odpravljanju, saj ne želimo,« so dodali, »biti pasivni opazovalci dogajanja okrog nas«. ob besedičenju, storili le kanček več kot nič. Okrogla miza v prostorih sozda Gorenje je bila dobro obiskana. Udeležili so se je mladi, predstavniki ekonomske fakultete, republiškega komiteja za drobno gospodarstvo in ob ostalih tudi peščica sedanjih in bodočih nosilcev malih delovnih organizacij, katerih izkušnje o zares trnovi poti od zamisli do uresničitve so bile še kako dobrodošle. Dovolj zgovorni so že podatki o deležu malih delovnih organizacij v razvitih gospodarstvih v primerjavi z deležem pri nas. Če bi želeli to neskladje izravnati, bi morali v Sloveniji v naslednjih desetih letih ustanoviti 7.000 malih I Takšen je bil torej sedmi festivalni dan ob odhodu štafete mladosti iz Slovenije. Ali je bil takšen kot so si ga mladi želeli. To bo verjetno pokazal čas. Ekologija, O ekologiji, energiji in varčevanju v zadnjem času veliko govorimo. Še posebej veliko razpravljamo o tem v občini Velenje, saj so ta vprašanja neposredno povezana z našim življenjem. Zato tudi ni čudno, da so mladi Velenjčani ob letošnji štafeti mladosti organizirali okroglo mizo na to temo. Z zanimanjem so prisluhnili dr. Petru Novaku, ki je mladim prikazal ekološko in energetsko stanje v naši republiki ter govoril tudi o možnostih varčevanja na tem področju. Tudi sami mladinci, v razpravi so se jim pridružili še mladi iz Zasavja, ki se v svojem okolju srečujejo s podobnimi problemi, so pripravili nekaj razprav na temo varstva okolja in varčevanja. V razpravi so odločno poudarili, da ne smemo več dovoljevati, da bi ob zagotavlja- delovnih enot z enim do sto zaposlenih, se pravi 12 na leto v vsaki občini, zaposliti do 300.000 novih delavcev in za to nameniti 20 odstotkov akumulacije slovenskega gospodarstva na leto. Kako (pre)zahtevne so te naloge ni treba posebej poudarjati. Vse skupaj ovirajo ukrepi tekoče gospodarske politike, ni tržnega gospodarstva kot osnovnega pogoja, v Sloveniji je zaposlenost skoraj 100-odstotna, tehnologija je zastarela in iztrošena, v večini občin niti ni na voljo prostora, kje so prepotrebna sredstva, tudi za delovanje podpornih ustanov, ki naj bi ob ustanavljanju malih delovnih enot pomagale in svetovale na področju trženja, zagotavljanja sredstev, na pravnem področju in podobno. Samoupravni podjetniki so pri ustanavljanju danes prepuščeni sami sebi, svojemu znanju, potrpežljivosti in iznajdljivosti. Postopki so nejasni in neopredeljeni, tu je še nedograjena zakonodaja z vsemi svojimi predpisi in podobno. Politične podpore sicer ne manjka, toda to je premalo. Predvsem bo treba veliko naporov vložiti v predvidene ustanove in zakonske spremembe, ki tega področja ponovno ne opredeljujejo smotrno, predvsem pa ne enostavno. Takšna je naša zakonodja in dolgotrajni postopki v zvezi z njo. Ce bi torej želeli stvari urediti po »normalni« poti, bi to trajalo do štiri leta, to pa ob že sedanjem zamujanju pomeni izgubljeno bitko s časom. Seveda na to ne kaže čakati, izkoristiti je treba dane možnosti, sicer zelo pičle in na konkretnih primerih dokazati pravilnost zahtev in usmeritve. Sedanja ena in bodoči dve mali delovni enoti že dokazujeta, da je ustanavljanje in poslovanje možno in to je velika spodbuda za naprej. SIo- nju velikega dela Sloveniji potrebne energije, pozabljali na okolje, ki je močno onesnaženo. Opozorili so na onesnaženo ozračje zaradi katerega propadajo gozdovi, medtem, ko se vplivov na živali in človeka še niti ne zavedamo. Tu so mrtve vode, pa ugreznine ... Stanje je že tako kritično so menili, da zgolj ugotavljanje in tarnanje nista več dovolj, temveč je treba odločno in učinkovito ukrepati. Veliko so govorili tudi o načrtovanih gradnjah novih energetskih objektov. Zahtevali so, da tovrstnih gradenj v dolini ne smemo dovoljevati brez širokih javnih razprav, brez odločanj na najbolj demokratičen način, na referendumu. V kolikor bomo na takšne gradnje pristajali, bodo morale naložbe vsebovati tudi projekte za sanacijo venska mladinska organizacija je na tem področju že doslej storila veliko in ima pripravljene že nove načrte za ustanavljanje malih delovnih enot tudi na področju družbenih dejavnosti. Če smo doslej delali »velike in neuspešne eksperimente,« primerov je dovolj, naredimo torej še »male« in družbeno koristne, menijo mladi. Mladi v Sloveniji so se torej tega odločilnega razvojnega področja lotili odločno. V tem vidijo svojo ustvarjalno in lepšo bodočnost, zato so z okrogle mize poslali tudi odprto pismo skupščinama S RS in SFRJ. Tudi predstavnik zvezne konference ZSMJ je zagotovil, da bodo pobudam slovenskih mladincev na tem področju poslej namenili veliko pozornosti, ki je doslej niso. Na okrogli mizi so veliko spregovorili tudi o vlogi velikih organizacij združenega dela, ki naj bi bile nosilke ustanavljanja malih delovnih enot na družbenem področju. V okviru teh velikih že sedaj deluje precej malih, slednje pa so v svojem delu in razvoju omejene že zaradi svojega položaja. Veliki sistemi seveda ne kažejo posebnega zanimanja, da bi sami sebi ustanavljali (pre)hu-do konkurenco. Imamo dovolj sposobnih kadrov? Ni jih sicer preveč, toda večinoma neustvarjalni sedijo v večjih delovnih organizacijah, ali pa svoje znanje uveljavljajo in vrednotijo v tujini. Bodo sposobni strokovnjaki z ustanavljanjem malih delovnih enot »zbežali« iz velikih organizacij na bolje plačana delovna mesta in s stem osiromašili velike? »Naj,« pravijo pobudniki ustanavljanja malih delovnih enot, »namen naših naporov je tudi, da končno pravilno ovrednotimo znanje in ustvarjalnost, damo obojemu pravo vrednost in ceno. Brez tega,ni napredka.« (jp) okolja oziroma za preprečitev onesnaževanja okolja. Bolj kot k gradnji novih energetskih objektov, pa so se mladi v razpravi nagibali k varčevanju, k prenehanju povečevanja izkoriščanja primarne energije, ki nam je v Sloveniji že močno primanjkuje. Sprejeti je treba odločne ukrepe varčevanja, kar še posebej velja za tiste uporabnike v naši republiki, ki jim omogoča podcenjena električna energija marsikatero, sicer vprašljivo naložbo. Tudi o podcenjeni električni energiji in energiji nasploh so veliko govorili in poudarili, da je takšno stanje povsem nesprejemljivo. Nesprejemljivo je tudi, da tisti, ki so odgovorni za razrešitev teh vprašanj, ki se jih že dolgo zavedamo in vemo tudi, da visoka poraba energije najbolj negativno vpliva na okolje, ne odgovarjajo. Seveda je prihajalo v razpravah na okrogli mizi do različnih nesoglasij, do različnih pogledov na razreševanje posameznih vprašanj, kar tudi ni čudno, saj poznajo posamezne probleme razpravljalci različno oziroma so ob njih tudi različno prizadeti. Vsekakor pa je mogoče trditi, da je odprla okrogla miza veliko vprašanj, veliko novih dilem. Nakazala pa je tudi rešitve, ki jih bo mogoče pri razreševanju problemov s tega področja upoštevati. Več kot jasno je bilo tudi, da si vsi sodelujoči na tej okrogli mizi (pa čeprav je zgledalo pogosto, da si v marsičem nasprotujejo) želijo zdravo in čisto okolje. »To je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja,« to je bil moto, ki smo ga v petek v Titovem Velenju prebirali in slišali največkrat. Videti ga je bilo tudi v dvorani Glasbene šole Frana Koruna— Koželjskega, kjer so mladi na VII. festivalnem dnevu odprli vprašanje o položaju delavcev iz drugih republik. Pogovor, ki so ga pripravili ni imel zaključkov, to tudi ni bil namen okrogle mize, odprli pa so vprašanje, ki bo lahko iztočnica za nadaljnje delo v mladinski organizaciji. Zato je tudi zaključek izzvenel v smislu: pripravljeni in sposobni smo se soočiti tudi s tem vprašanjem. Zanimiva je bila predstavitev izsledkov iz sociološke raziskave o delavcih iz drugih republik v Sloveniji. Silva Mežnarič, ki je to temo predstavila, je migracije postavila v širši kontekst, v kontekst Slovenije in njenega razvoja, v kontekst industrializacije in tržišča delovne sile v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru. Gre za migracije, ki so prinesle s seboj povsem nove probleme in Vsekakor se bomo morali teh vprašanj lotevati bolj zavzeto. Za naše ravnanje v preteklosti pa tega ne morem reči, saj smo pogosto potrjevali pomembne odločitve s tega področja, v občinski skupščini, molče. Naš razvoj bomo morali vsekakor preusmeriti, predvsem pa doseči, da bo vsakdo delal tisto kar zna in za podane rešitve tudi dosledno odgovarjal. Mladi so se dogovorili, da bodo že prihodnji mesec organizirali podobno okroglo mizo, na kateri bodo odgovorili tudi na številna zastavljena vprašanja. Sprejeli pa so tudi nekaj usmeritev. Med drugim so zahtevali, da morajo biti vse odločitve za večja poseganja v prostor odslej povsem demokratične, o njih se moramo odločati na referendumu. To velja tudi za bodoče investicije rudnika (javna razprava o tem bo odprta z obravnavo na občinski skupščini 24. aprila, na dnevnem redu zasedanj skupščin pa bo ta točka vse do dokončnega oblikovanja mnenj). Zahtevali so ustreznejšo opredelitev maksimalno dovoljenih emisij v zrak v naših predpisih ter stimulacijo proizvodnje ekonomsko varčnih aparatov. Mladi so se tudi odločno pridružili sprejeti odločitvi, da v občini Velenje o morebitnem odlagališču jedrskih odpadkov sploh ne bomo razpravljali. Razpravo pa so sklenili z naslednjimi mislimi: Kriza, v kateri se nahajamo, je tolikšna, da moramo prenehati kritizirati, odločno in konkretno se lotimo razreševanja problemov, (mz) nove pristope k najrazličnejšim vprašanjem. Predstavljena je bila raziskava Velenje 2000 s posebnim poudarkom na tistem delu raziskave, ki govori o delavcih iz drugih republik pri nas in diplomska naloga o družbenoekonomskem položaju delavcev v Rudniku Lignita Velenje. Potem smo čakali razpravo. Tišina. Znak samokontrole in kritičnosti? Res čudno, da je bilo zanjo potrebno toliko spodbude. A kot se je pokazalo, ima naše mesto, v katerem živi in dela 22 odstotkov prebivalcev iz drugih republik, skupen problem: kako ustvariti dovolj dohodka za normalno življenje in delo nas vseh. Mladi so se recimo dotaknili vprašanj — kakšna je izobrazbena struktura delavcev iz drugih republik — kakšne možnosti jim nudimo za dodatno izobraževanje, kako recimo preživljajo prosti čas tisti, ki živijo v samskih domovih, vprašanje kulturnih prireditev, kako bo z zaposlovanjem v prihodnje, kakšne so perspektive. (mkp) Niti dva milijona nas ne živi v Sloveniji, pa vendar so naše vode umazane kot da nas je 8 milijonov. XXX Gorenje kot največji proizvajalec bele tehnike pri nas izdela letno okoli 2 milijona 600 tisoč različnih gospodinjskih aparatov, v katere instalira od 2500 do 3000 megavatov električne moči. Če bi izboljšali tehnologijo in proizvajali svoje izdelke z 20 do 25 odstotkov nižjo porabo elektrike, bi to pomenilo za jugoslovansko gospodarstvo za eno šoštanjsko termoelektrarno manjšo porabo. V svetu že uporabljajo aparate z manjšo porabo električne energije, razvilo jih je tudi Gorenje, vendar pa proizvodnja teh izdelkov, ki so dražji, pri nas ni stimulirana. XXX Na enoto prebivalstva porabimo Slovenci približno toliko energije kot razvita zahodna Evropa. Pa vendar je naš narodni dohodek kar trikrat manjši. XXX Čistilne naprave za šoštanjsko termoelektrarno so izredno drage. Potrebovali bi kar 120 do 130 milijard. Številka je zastrašujoča, ali pa ne, če povemo, da bomo za grpdnjo načrtovanih avtocest porabili 320 milijard dinarjev. x x x Električni štedilnik izkoristi primarno energijo 15 odstotno, plinski pa 70 odstotno. Pa še vedno kuhamo z elektriko! (nz) Je drobno gospodarstvo že izgubilo bitko s časom? Položaj delavcev iz drugih republik >. aprila 1987 * titovo velenje_ SEDMI FESTIVALNI DAN __ nSS cas ★ stran 7 8. Stran ★ naS ČBS_____PRIREDITVE titovo velenje » 2. aprila 1987 Dvignjeni zastor 34 MLADINSKA KNJIGA Za spremembo smo tokrat po gradivo za naš knjižni kotiček stopili najprej v Mladinsko knjigo v Titovem" Velenju. Na skopo odmerjenem prostoru se drenja v kotičku za prosti čas, ideje, tuja in domača književnost, pa strokovna literatura, ogromno knjig. Tudi miza, ki stoji ob »idejah za prosti čas« se šibi pod težo najrazličnejših priročnikov. Prav s te mizice so v velenjski Mladinski knjigi v prejšnjem mesecu prodali največ knjig. Omenimo naj le Slovenske stene, avtorjev Miheliča in Zamana (15.000 din), delo znanega slovenskega alpinista Vilija Grošlja Do prvih zvezd (to dobite za 6400 din), iz zbirke drobnih knjižic Dr. Oetkerja pa sta bili najbolj iskani Testenine za 4800 din ter Skuta — ta je cenejša za 1000 din. Med doslej sedmimi izdanimi tovrstnimi priročniki je šla slednja najbolje v promet. Koledarsko je pomlad že nastopila, zima pa se kljub temu še ne da. Da bi bili na prva spomladanska opravila v vrtu, sadovnjaku čimbolje pripravljeni, boste gotovo segli po priročnikih V sadnem vrtu, dobite ga za komaj 3200 din, skoraj enkrat dražje so Sobne rastline, med vrsto romani pa se boste morda odločili za Kocbekov Dnevnik 1951—52 (5000 din). KNJIŽNICA KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA 2. april, torej danes, je dan svetovne mladinske književnosti. Kaj posebnega na pionirskem oddelku in oddelku za odrasle ob tej priložnosti niso pripravili. So se pa tega dne spomnili na osnovnih šolah velenjske občine. Pripravili so namreč kviz. Tokrat morajo mladi bralci vedeti, kaj je zapisanega v Mladinskih zgodbah Antona Ingoliča. Na zaključnem tekmovanju, ki bo v prostorih knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika, pa se bodo pomerile najboljše ekipe posameznih šol. Prav zaradi tega tekmovanja na policah pionirske knjižnice Ingoličevih del ni za katerokoli starostno skupino. Poleg teh so najmlajši bralci tu in tam iskali še kakšno delo za domače branje in bralno značko, zopet drugi pa so si vneto izposojali najrazličnejše knjige za pisanje raznih referatov. In kaj si bodo najmlajši bralci lahko sposodili v tem mesecu, seveda če so dela svojih »ljubljencev« že vsa prebrali? V zbirki Čebelice je izšlo kar nekaj drobnih knjižic: Neža Maurer je napisala Televizijske otroke, tu je še Rojstni dan pikapolonice Pike, Kanarček v klobuku, Dragiša Penjina, izpod peresa mladinske pisateljice Branke Jurca je tokrat izšla Modra kapica in začarani volk, Miha Mate je za najmlajše bralce napisal kar dve deli, in sicer Zmajčkov rojstni dan in Mali bombaš z junaškim srcem, omenimo pa naj še Pikapolonica Pika Pavla Zidarja in An-dersenovo pravljico Mala morska deklica. Knjižničarke pionirske knjižnice zvestim obiskovalcem tega oddelka priporočajo še delo Franca Šetinca Na krilih sanj. Seznam iskanih knjig v mesecu marcu na oddelku za odrasle je skorajda enak tistemu, ki smo ga zapisali v prejšnjem knjižnem kotičku. Od 12 izvodov bi kar težko našli Diamantno Dinastijo, Čipke, Zimzelen ter katerokoli delo Segala — Ljubezenska zgodba, Oliver-jeva zgodba ter Moški, ženska in otrok. Med deli domačih avtorjev pa so si odrasli bralci najpogosteje izposodili Kocbekov Dnevnik, Bibičevega Igralca ter priročnike o opremi stanovanja, sadjarstvu, vrtnarstvu, ročna dela in priročnik z naslovom Moč medu. Nekoliko več pozornosti pa bomo tudi tokrat namenili knjigam, ki jih knjižničarke oddelka za odrasle »ponujajo« v branje: Silca Mežnarič — Bosanci — predstavitev izsledkov sociološke raziskave o delavcih iz drugih republik v Sloveniji, zbornik Antologija anarhizma; dovolj zgovoren je sam po sebi naslov dela Miroslava Glasa Delitev po delu v socialistični družbi; Aleksander Bajt Alternativna ekonomska politika; Carl Dahlhaus Estetika glasbe; Narcis Mršič Deževniki (njihova biologija in gojenje); Janez Žitnik Strukturirano programiranje v basicu; starši, ki imajo doma osnovnošolca, pa si bodo pomagali iz zagate pri »pisanju« domače naloge iz narave in družbe s slikovnim priročnikom Anatomija domačih živali. Če pa vzamete v roke knjigo zato, da bi ob branju »lažjih zgodb« pozabili na vsakdanje tegobe in skrbi, potem si izposodite naslednja dela: Gunter Wallraff je v delu Čisto na dnu opisal življenje turških delavcev v ZRN; Otmar Katz Hitlerjev osebni zdravnik — pisec se je lotil ene najbolj skrivnostnih osebnosti Hitlerjeve bližnje okolice, njegovega zdravnika dr. Thea Morella, ki je gotovo najbolj neposredno doživljal kritične trenutke Hitlerjevega življenja in ga je zato bolje poznal kot kdo najožjih sodelavcev; v trilogiji izpod peresa Re-gine Deforges pa je izšla poleg Modrega bicikla, Hiše v Parizu še zadnja knjiga Hudič se še kar smeji. Ob koncu tega naštevanja naj omenimo še družbeni roman Kri in orhideje Normana Kratkova ter dve kriminalki Edgar Wallace Skrivnost treh hrastov in Prenočišče Margaret Atmood 1 1 M M M l°l 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 2. 4. ob 18. in 20. uri PEKOČA PAPRIKA — ameriški, komedija. Štirje prijatelji se čez poletje zaposlijo v hotelu nekega letališča, daj>i zaslužili in se zabavali z gostjami, toda . .. Petek, 3. 4. ob 18. in 20. uri PROTOKOL - ameriški, komedija. V gl. vi.: Goldie Hawn (Vojak Benjamin) Sobota, 4. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - OČKA NA DOLOČEN ČAS — jugoslov. komedija. Petek, 3. 4. ob 10. uri sobota in nedelja, 4., 5. 4. ob 16., 18. in 20. uri SUPERMAN III — ameriški, znanstveno-fantastični film. V glavni vlogi: Christopher Reeve Ponedeljek, 6. 4. ob 10. uri MOJA AFRIKA — ameriški. V glav. vi.: Meryl Streep, Robert Redford Ponedeljek, 6. 4. ob 18. in 20. uri EUREKA - ameriški Torek, 7. 4. - ob 17. in 20. uri MOJA AFRIKA - ameriški, ljubezenski, drama. Sreda, 8. 4. ob 10., 18. in 20. uri MOJA LEPA ŠOFERKA -ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Deborah Foreman KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 2. 4. ob 20. uri PROTOKOL — provokativna ameriška komedija režiserja Herberta Rossa. Natakarico, ki slučajno prepreči atentat na arabskega Emira in tako postane narodni junak in dobi celo službo v oddelku protokola Federalne vlade je odlično zaigrala Goldie Hawn, ki nas je tako prepričljivo zabavala v filmu Vojak Benjamin. Nedelja 5. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - OČKA NA DOLOČEN ČAS - jugoslov. komedija FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 6. 4. ob 17. in 20. uri FILM LETA! SEDEM NAGRAD OSKAR, DVE NAGRADI ZLATI GLOBUS Romantična pripoved o Afriki in njenih prebivalcih, kruta pripoved o usodi nežne a hrabre in vztrajne ženske MOJA AFRIKA. Režija - Syd-ney Pollack. V gl. vi.: Meryl Streep, Robert Redford, Klaus Maria Brandauer. Film je posnet po knjigi. RESTAVRACIJA MERX GORICA Petek, 3. 4. ob 20. uri SUPERMAN III - ameriški, znanstvenofantastični. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 4. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — OČKA NA DOLOČEN ČAS - domači, komedija. Sobota, 4. 4. ob 18. uri PROTOKOL - ameriški, komedija. Nedelja, 5. 4. ob 17.30 in 19.30 uri PEKOČA PAPRIKA - ameriški, komedija. Ponedeljek, 6. 4. ob 19.30 uri SUPERMAN III - ameriški, znanstveno-fantastični. Sreda, 8. 4. ob 19.30 uri MOJA AFRIKA - ameriški, ljubezenski, drama. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 3. 4. ob 19. uri PEKOČA PAPRIKA - ameriški, komedija. Nedelja, 5. 4. ob 13.00 uri OTROŠKA MATINEJA - OČKA NA DOLOČEN ČAS - komedija. Torek, 7. 4. ob 19. uri SUPERMAN III — ameriški. PRIREDITVE 0 PRIREDITVE KOLEDAR PRIREDITEV APRIL 1987 ČETRTEK, 2. APRILA ob 16.00, knjižnica Titovo Velenje MLADINSKE ZGODBE ANTONA INGOLIČA kviz Zaključno tekmovanje učencev osnovnih šol občine Velenje. PETEK, 3. PRILA ob 19.00, galerija — knjižnica Titovo Velenje Otvoritev samostojne razstave akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA. Ob otvoritvi bo nastopila učenka glasbene šole F. K. Koželjski Titovo Velenje — Jelka Veber, klavir. PETEK, tU. AfKiLA ob 19.00, stiskama — dom kulture Titovo Velenje DO PRVIH ZVEZD Viki Grošelj bo predstavil dve najnovejši knjigi z naslovoma Do zvezd in V objemu črnega granita. ABONMA — komorni koncerti in izven TOREK. 14. APRILA ob 19.30, dvorana glasbene šole DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir * Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din ČETRlEK, 16. APRILA ob 19.00, dom kulture Šoštanj SNG Drama Ljubljana Joseph Kesselring: ARZEN1K IN STARE ČIPKE režija: Dušan Mlakar Kesselringova igra Arzenik in stare čipke je eden izmed velikih broadwayskih komedijskih uspehov. Kot osebe v restavracijski komediji, živita očarljivi dobrodelni dami, ki delita vročo juho prav tako prijazno kot smrtonosno bezgovo vino. Svojo običajno in hudo konvencionalno moralo projecirata na plan svojega čudaškega konjička in živita srečno, blago, ne da bi komu škodovali, verjetno niti ne vrsti samotnih in brez-domskih starčkov, kijih odplakneta z arzenom in pokopljeta v kleti s primernim verskim obredom. Igrajo: Štefka Drolc, Tone Homar, Boris Juh, Majda Potokar, Jana Habjan, Branko Šturbej, Lojze Rozman, Igor Samobor, Jurij Souček, Marjan Hlastec, Vojko Zidar, Andrej Nahtigal, Dušan Skedl in Lojze Rozman. Vstopnice 800 din. Šolska mladina 400 din. PETEK, 17. APRILA ob 19.00, stiskama — dom kulture Titovo Velenje Alenka Čas: NEPAL Opis poti z diapozitivi in pogovor. SOBOTA, 18. APRILA ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje TAMBURAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER ŽPD France Prešeren Celje koncert Vstopnice 800 din. Popustov ni. ABONMA — koncerti in izven TOREK, 21. APRILA ob 19.30, dvorana glasbene šole AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »FRANCE PREŠEREN« Kranj dirigent: Tomaž Faganel Vstopnice — 1.000 din Šolska mladina 500 din. ABONMA — gledališče in izven SREDA, 22. APRILA ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje U SLOVENAČKIM GORAMA Musical — veseloigra s petjem je adaptacija sentimentalnega romana srbske pisateljice Mir-Jam. Tekst, ki ga je za oder priredil Žarko Petan, ima oznako »igra s petjem, plesom, nevihto in srečnim koncem« ter idealizira slovensko alpsko pokrajino in Bled, kamor prihaja srbska gospoda preživljat poletne dni na pragu druge svetovne vojne. Posebej za to uprizoritev je songe napisal Ervin Fritz, glasbo pa Urban Koder. Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din. ČETRTEK, 23. APRILA ob 19.00, dom kulture Titovo Velenje Arruba Ponovitev plesnega večera, ki je bil prekinjen 18. marca zaradi tehničnih težav. Zato veljajo vstopnice z datumom 18. marec 1987. Skupino Arruba so uredniki jugoslovanskih televizijskih postaj izbrali za najboljšo plesno skupino leta 1985. VstODnice so še naprodaj! Cena 600 din. ČETRTEK, 23. APRILA ob 20.00, dom kulture Šmartno ob Paki Gledališka skupina »Stane Sever« Škale Tone Partljič: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Režija: Rosvita Vugrinec Mentor: Ljerka Belak Vstopnice 500 din. Popustov ni. ČETRTEK, 23. APRILA ob 19.30, dvorana glasbene šole MPZ GORENJE Koncert ob 10-letnici zbora dirigent: Ciril Vertačnik Vstopnice 1.000 din. PETEK, 24. APRILA ob 19.00, dom kulture stiskama Titovo Velenje RAZISKOVANJE JAM V VISOKOGORSKEM KRASU Član društva za raziskovanje jam Ljubljana, Andjelič Jurij, bo ob diapozitivih in glasbi predaval o raziskovanju jam v visokogorskem krasu. Prikazani bodo diapozitivi iz najglobljih slovenskih temin. SOBOTA, 25. APRILA Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani MLADINSKI ORKESTER GUSTAV MAHLER dirigent: CLAUDIO ABBADO program: Bartok, Čudežni mandarin, Mahler, Simfonija št. 1 v D-du-ru Odhod ob 17.00 na parkirišču pred Rdečo dvorano. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja je 8.000 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Število prijav je omejeno. Upati je. da okrogla miza »Ekologija-energija-varčevanje, ki se je v okviru sedmega festivalskega dne zgodila 27. marca v novih objektih Preloge ne bo pomenila le en prispevek več k takoimeno-vanemu ozaveščanju ljudi, ampak bo spodbudila k resnejšemu razmišljanju o spreminjanju energetskih načrtov in s tem odpiranju novih pravih perspektiv za našo dolino in celo republiko. Lahko bi rekli, da je bila miza kar nekakšen posnetek lanske javne tribune o varstvu okolja, toda posnetek, ki je imel pomemben »presežek«. Ta se je kazal v obliki čustveno nabitih razprav, ki so se grupirale okoli znanih variant energetskega razvoja: trde in mehke. Čustveni naboj lahko pripišemo najmanj trem dejstvom: prvo je nedvomno to, da v enem letu nismo kaj prida naredili za varstvo okolja, drugo so nameravane energetske investicije v dolini, tretje pa napovedana problemska konferenca RK SZDL, ki je svojevrsten klic k uporabi (narodovega) razuma. Polarizacija na okrogli mizi pa je pokazala še nekaj: da v občini (še) nimamo enotnega pogleda na bodoči razvoj (razvoj?) doline, v tem trenutku Sloveniji še nismo sposobni trdo reči: takole smo se odločili! Ali kot je dejal dr. Peter Novak: »pri besedah smo vsi »za«, ko je treba nekaj narediti, se začne pa vse lomiti«! Okrogle mize sicer ne morejo prispevati obvezujočih sklepov, vsekakor pa lahko odpirajo dileme in iščejo nove rešitve. Menimo, da je v petek bilo tako. Slišali smo lahko, da pripravljanje tehnične dokumentacije za TEŠ V še ne pomeni, da bomo objekt res gradili;,da je to najmanj odvisno od TEŠ; da je emisija SO; in TEŠ dvakrat večja kot smo doslej mislili; da kompleksne naprave za odžveplevanje dimnih plinov še ne moremo postaviti v naslednjih treh letih; da se v TEŠ ogrevajo za aditivno metodo (ZRN), ki naj bi zmanjšala emisijo (le) za 40 %. Toda slišali smo tudi, da se obnašamo kot pokorni sluge razvitega sveta in da je Slovenija umazana tako, kot bi nas bilo 8 milijonov; da nekateri menijo, da bolezni gozda ne bomo uspeli ozdraviti; da se lahko Slovenija zaradj SO;, propadanja gozdov in erozije tal spremeni v kraško pokrajino; da smo v SRS že dosegli prag, ko kakovost življenja ni več odvisna od količine porabljene energije; da ni toliko pomembno varčevanje energije, kot nove tehnologije, ki porabijo manj energije; da v SRS porabimo več energije na prebivalca kot Zahodna Evropa, družbeni proizvod pa je trikrat manjši; da obstajajo resna neskladja med stanjem, trenutnim razvojem in cilji razvoja v družbenem planu SRS; da obstajajo računski dokazi za možnost ničelne rasti porabe primarne energije, da pa se tega bojijo predvsem tehniki, inženirji in direktorji v tovarnah, ker bi to od njih zahtevalo več znanja in naporov. Slišali smo tudi mnenje, da smo bili stoletja pod tujimi okupatorji, pa nam ni nihče naredil toliko škode, kot smo si jo sami, da imamo v deželi agresorja, ki uničuje gozdove in življenje. Padala so vprašanja: kdo je tisti, ki v našem imenu gradi takšno industrijo, komu so na okrogli mizi izrečene besede pravzaprav namenjene, kakšno bo to boljše življenje, ki nam ga slikajo razvoj- ni in energetski plani ob bolnih ljudeh, umrlih dojenčkih ...? Zapisano je seveda le (morda ponesrečen) izbor nekaterih misli, izjav in pogledov, izrečenih na okrogli mizi; vsekakor pa smo prepričani, da nismo zapisali nič, kar bi ne bilo izrečeno. Tega pa ne moremo trditi za poročilo v Delu (28. marec 1987), ki med drugim trdi tudi tole: »Usoda Šaleške doline, ki ji grozi velika ekološka katastrofa, se ne da preprosto rešiti s tem, da bi zaprli velenjski rudnik in šoštanjsko elektrarno, kot so to nekateri zagreto zagovarjali na okrogli mizi (podčrtal avt.)... kam bi potem z armado brezposelnih, kako bi bilo z industrijo, ki je življenjsko vezana na razvoj energetike v tej dolini, in končno, kdo bi se bil zaradi tega pripravljen odpovedati življenjski ravni, ki jo je v teh občinah omogočilo dolgoletno rudarjenje in pridobivanje elektrike, so se spraševali trez-nejši«. Pustimo ob strani dvomljivo presojo dopisnika Dela o tem, kdo je trezen in kdo pijan, pustimo ob strani tudi demago-ško rezoniranje o življenjski ravni in armadi brezposelnih in povejmo le to. da nihče na okrogli mizi ni omenjal, kaj šele zagreto zagovarjal tezo o umnosti zapiranja elektrarne in rudnika. To je, mimogrede povedano, trdil nekdo drug ob neki drugi priliki iz neke druge občine in o tem bomo še pisali. Povsem res pa je, da je večina tam prisotnih nasprotovala gradnji novega bloka TEŠ, novemu in še hujšemu onesnaževanju okolja. Prav tako je iz mezinca izsesan sklep dopisnika Dela, da bo »Energetski razvoj doline (pa bo) seveda odvisen od energetskih potreb Slovenije . . .« Prav nasprotno! Okrogla miza je jasno pokazala, da je edina rešitev v tem, da energetske (ekološke) možnosti doline (in vseh ostalih »dolin«) začnejo diktirati energetske potrebe (apetite) slovenske industrije. Samovoljni sklepi in trditve dopisnikov so pač še en dokaz več, da bo borba za ekološko svetlejši jutri naporna, pa tudi polna nizkih udarcev in podtikanj. Ostala bo skrivnost, zakaj dopisniki niso zapisali na primer tele izjave enega od udeležencev: »N.*koč je bila rudarska uniforma svetinja, danes pa ljudje v rudarjih vidijo pogrebce«! Toda bodimo optimisti! Kon-čajmo zato (po spominu) s sklepnimi besedami, ki jih je na okrogli mizi izrekel dr. Peter Novak: izjemno plodna in čudovita je bila današnja razprava! Problemska konferenca »Ekologija, energija, varčevanje« se pripravlja drugače kot podobne konference doslej. Pomeniti mora tudi prelom v načinu pogovarjanja z ljudmi. Vaš delegat mora priti na konferenco dobro pripravljen in mora odločno povedati, kaj ste in česa niste pripravljeni sprejeti v Šaleški dolini. Razvoja sicer ni mogoče zlomiti, toda nekaj je treba hitro narediti. Na nikogar več od zunaj se ni mogoče zanašati, za stanje v kakršnem smo, pa je odgovorna tehnična inteligenca (zaradi pomanjkanja morale), ekonomija, pa tudi politika, ki je poslušala prišepetavanja obeh. V bodoče mora delati vsakdo tisto, kar zna, toda za to bo potrebno odgovarjati! Vane GOŠNIK — m M' S IšLA Anton Ingolič v velenjski knjižnici 2. aprila 1987 * titovo velenje ŠPORT, RAZPISI nas cas * stran 9 Split : Velenje 23:20 V 16. kolu tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi so rokome-tašice Velenja gostovale v Splitu. Zaigrale so zelo dobro in gostiteljice so si zmago priigrale šele v zadnjih minutah srečanja. V prvem delu so bile Velenjčanke celo na trenutke boljše. Pred koncem prvega polčasa so vodile z 11:9, ob odmoru pa je bilo 11:11. Škoda, da so v nadaljevanju nekoliko popustile v zbranosti. Zadetke za Velenje so dosegle Misaljevič 7, Plaskan 5, Golič 4, Felle, Zidar, Budžinski in Dura-kovič po 1. V soboto bi se morale igralke Velenja v Rdeči dvorani sestati z Akademcem iz Kikinde, vendar so tekmo na željo gostujočih igralk preložili. Črnomelj : Šoštanj 15:18 Rokometaši Šoštanja nadaljujejo dobre igre v spomladanskem delu prvenstva, saj so še vedno na vrhu lestvice z 20 točkami, toliko pa jih imajo tudi igralci Usnjarja iz Litije. Šoštanjčani so v soboto gostovali v Črnomlju. Za zmago se jim ni bilo treba preveč truditi, saj so v glavnem vseskozi vodili, ob polčasu za dva zadetka (8:10), ob koncu pa so to vodstvo povečali še za zadetek. Zadetke za Šoštanj so dosegli Vrečar 5, Žolger, Medved in Les-jak po 3, Čater in Ramšak po 2. V soboto bodo Šoštanjčani v Rdeči dvorani gostili igralce Prulj, četrto uvrščeno ekipo na lestvici. (vos) JL INŽENIRING p. o. DO INŽENIRING p. o. TITOVO VELENJE Trg mladosti 6, TITOVO VELENJE Na podlagi 17. člena Pravilnika o izobraževanju, komisija za delovna razmerja objavlja: RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1987/1988 stopnja št Naziv poklica zahtevnosti štipendij — dipl. ing. strojništva ali ing. strojništva VII. ali VI. 1 — dipl. ing. gradbeništva ali ing. gradbeništva VII. ali VI. 1 Kandidati za razpisane štipendije naj vložijo ali pošljejo prijave na naslov: DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, Titovo Velenje, najkasneje do 31. maja 1987. Prijavi oz. vlogi na razpis (obrazec SPN — 1, DZS — 8,40, vloga za uveljavitev socialno varstvenih pravic) morate priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (polletnega in ob koncu šolskega leta letnega spričevala oz. fotokopijo potrjenega Indeksa), — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodku staršev v preteklem koledarskem letu. Prednost pri izbiri za dodelitev štipendij bodo imeli kandidati, ki že imajo končano VI. stopnjo zahtevnosti. Izbira kandidatov bo potekala po določilih Pravilnika o izobraževanju in po SaS o štipendiranju v Občini Velenje. O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni do konca junija 1987. titovo velenip TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI OBJAVA prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. TRANSPORTNA DELA za PE Skladišče Šmartno ob Paki — 3 delavce 2. PRODAJA IN SVETOVANJE za PE Maloprodaja Šmartno ob Paki — 1 delavec Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: — da imajo končano osnovno šolo — 1 leto delovnih izkušenj — smisel za delo z ljudmi Pod 2.: — KV prodajalec — 1 leto delovnih izkušenj — smisel za delo z ljudmi Poskusni rok je 30 za transportna dela in 45 dni za prodajo in svetovanje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Trgovska in proizvodna DO »ERA« — Komisija za delovna razmerja TOZD Vino Šmartno ob Paki. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Letalci se pripravljamo I Topolšica : Triglav 3:1 na sezono Letalci velenjskega aerokluba smo preteklo letalsko sezono končali in že se pripravljamo na novo. V letu 1986 smo naleteli z jadralnimi letali 626 ur in preleteli 12700 km. Kot mlajši aero-klub smo dosegli prve rezultate, saj je naš jadralni pilot dosegel 13. mesto na republiškem tekmovanju. Pet jadralnih pilotov si je pridobilo mednarodna dovoljenja za pilotiranje jadralnih letal, eden pa si je pridobil naziv učitelja jadralnega letenja. Tudi motorna sekcija je bila aktivna in se lahko pohvali s 394 urami naleta na motornih letalih in s prvim mestom na republiškem prvenstvu motornih pilotov v Postojni. Kaj pa si obetamo od sezone, ki je pred vrati? V mesecu februarju smo imeli razpis za tečaj šolanja jadralnih pilotov. Prijavljenih kandidatov je 35, ki že poslušajo predavanja in se pripravljajo na izpite, ki so pogoj za letenje. Seveda jih poleg izpitov čakajo še zdravniški pregledi. Najboljši bodo v mesecu juniju s pomočjo priznanih učiteljev letenja pričeli s praktičnim delom. Jadralni letalci bomo tako dobili podmladek, zato si od naslednje sezone še posebej veliko obetamo. Želja je, da naletimo 700 ur, preletimo 15000 km, naredimo novi voz za transport jadralnih letal, največja želja vseh pa je, da dopolnimo letalski park z visoko sposobnim jadralnim letalom DG 300. Udeležili se bomo vseh republiških tekmovanj, v primeru dobre uvrstitve pa tudi državnih. Tudi piloti motornih letal želimo naleteti 350 ur, izšolati tri nove motorne pilote, pridobiti nova dovoljenja za letenje v kontroliranem zračnem prostoru in usposobiti čim več pilotov za nočno letenje. Udeležili se bomo tudi vseh republiških in zveznih tekmovanj. Zelja vseh motornih pilotov pa je, da dopolnimo park s štirisedežnim motornim letalom. Položili smo že predsezon-ske izpite in uredili vso potrebno dokumentacijo za pričetek letenja. Tako smo letalci naše doline pripravljeni na doseganje novih uspehov in športnih priznanj. Jože Lukanc REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o. ■ Šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delovna skupnost družbena prehrana Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge IZMENSKI KUHAR pod naslednjimi pogoji: 1. IV. stopnja strokovne izobrazbe — gostinski delavec kuhar 2. 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, Ivo Lole Ribar-ja 18, 63325 ŠOŠTANJ v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu zbora delavcev. Odbojkarji Topolšice so doma premagali neposrednega tekmeca na lestvici, ekipo Triglava s 3:1 (13, 9, -12, 13) in s tem osvojili pomembni točki v boju za obstanek. V prvih dveh hizih so igrali odlično, nato močno popustili, odpor gostov pa s težavo štrli šele v četrtem nizu. Po tem kolu so na osmem mestu z enakim številom točk kot četrta ekipa Mislinje, v prihodnjem kolu pa se bodo v savinjsko-šale-škem derbiju pomerili v gosteh z ekipo Šempetra, ki je le mesto pred njimi. Topolšica Kajuh : Krim 2:3 Tekma enakovrednih ekip z vrha lestvice je bila razburljiva. Gostje so povedle z 2:0, gostiteljice nato izenačile, izgubile pa odločilni peti niz. Rezultat je torej bil 2:3 (-8, -3, 8, 5, -12). Igralke Topolšice Kajuha so trenutno tretje v skupini ekip od drugega do petega mesta z enakim številom točk. Konec tedna bodo gostovale v Kočevju pri domači ekipi, ki je po 16 kolih tokrat doživela prvi poraz v Misli-nji. Ljubno : Gorje 2:3 Odbojkarice Ljubnega so na domačem terenu v Lučah doživele nepričakovan poraz z gostjami iz Gorij, ki se borijo za obstanek v ligi z 2:3 (12, -10, -9, 7, -8). Gostiteljice so pokazale vse premalo volje za zmago, nepričakovano priložnost pa so izkoristile borbene gostje. Ljubenkam sta obe točki v prihodnjem kolu že zagotovljeni, saj je mlada ekipa Fužinarja izstopila iz lige, s tem pa se bodo znova pridružile skupini ekip, ki se borijo za drugo mesto. Elkroj : Domžale 0:0 Domačini so na prvem pomladanskem srečanju pred domačimi gledalci zamudili priložnost, da bi z osvojitvijo obeh točk povečali naskok pred zasledovalci z dna lestvice in na lestvici prehiteli tokratnega nasprotnika in moštvo Ljubljane. Igralci Elkroja bodo v prihodnjem kolu gostovali pri kranjskem Triglavu, ki je na lestvici z enakim številom točk mesto za njimi. Že točka bi bila velika kot Triglav. Na nedeljskem srečanju se je zbralo kakšnih 600 gledalcev. Zadovoljni so bili lahko le s srčnostjo in borbenostjo nogometašev. Blatno in razmočeno igrišče ter dež v drugem polčasu lepega nogometa seveda niso omogočali. Kljub temu priložnosti na obeh straneh ni manjkalo. Domačini so bili boljši in so že v prvem delu igre zapravili nekaj izrazitih priložnosti, gostje pa na srečo niso uspeli vnovfiiti nekaj nevarnih nasprotnih napadov. Po odmoru je bila igra nekaj časa enakovredna, zadnjih 20 minut pa so bili domačini veliko boljši tekmec. Nenehno so napadali, toda težko igrišče, nezbranost napadalcev in odlični gostujoči vratar so razlogi, da zadetka niso dosegli, predvsem po zaslugi odličnega Tratnika pa v nekaj primerih komaj zaustavili nekaj hitrih protinapadov gostov. Sicer pa, točka je točka, tekmovanje teče dalje in v nedeljo je nova priložnost. w Steklar : Šmartno 3:0 Nogometaši Šmartnega so na gostovanju pri Steklarju v Rogaški Slatini prepričljivo izgubili z 0:3. Domačinom so bili enakovredni le v prvem polčasu, v drugem pa bi lahko prejeli še več zadetkov. Šmarčani so sedaj na tretjem mestu, dve točki za vodilno Nafto in eno za drugim Steklarjem. Streljanje Strelska družina Mrož je v sodelovanju z ZTKO izvedla občinsko strelsko tekmovanje za šolska športna društva. Tekmovanju se je odzvalo rekordno število pionirjev in pionirk. Pri pionirjih je nastopilo 24 ekip s 74 posamezniki, pri pionirkah pa 18 ekip s 51 posamezniki. V obeh konkurencah so imeli največ uspeha predstavniki ŠŠD Anton Aškerc. Pri pionirjih so zmagali s 485 krogi (Veternik 171, Cvet 168, Marčic 148), 2. SSD »Rudar« OŠ Gustava Siliha 474, 3. ŠŠD »Borec« OŠ Veljka Vlahoviča 409 krogov. Med posamezniki je I. mesto osvojil Simon Veternik 171, 2. Aleš Žučko GŠ 170, 3. Andrej Juhart W 169 krogov. Pri pionirkah je I. mesto pripadlo ŠŠD Anton Aškerc 435 krogov (Goljuf 160, Milovanovič 155, Močivnik 124), 2. ŠŠD Bratov Mravljak 424, 3. ŠŠD Anton Aškerc II. 360 krogov. Med posameznicami je 1. Urška Bandalo GŠ 168, 2. Mojca Verdnik BM 161, 3. Mojca Goljuf AA 160 krogov. Žalec: Republiškega strelskega prvenstva v Žalcu za nacionalni program, so se udeležili tudi strelci Velenja. Največ uspeha je imel pionir Simon Veternik, kije med posamezniki s 176 krogi osvojil 4. mesto. Normo za udeležbo na državno prvenstvo, ki bo 11. 4. v Sarajevu so še izpolnili mladinec Borut Trebše s 360 krogi, članica Darja Orlačnik 360 in med člani Franjo Žučko 366 krogov. U i/čkaL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 TOZD Komunalna oskrba Stopnja Št. Naziv poklica zaht. štipendij — monter ogrevalnih naprav IV. 2 — avtomehanik IV. 2 — zidar IV. 2 — tesar IV. 2 — strojni tehnik V. 1 TOZD Toplotna oskrba — monter ogrevalnih naprav IV. 1 — strojni tehnik V. 1 TOZD Stanovanjska oskrba — monter ogrevalnih naprav IV. 2 — monter vodovodnih naprav IV. • 2 — zidar IV. 1 — pleskar IV. 1 — strojni ključavničar IV. 1 DSSS — inženir računalništva VI. — dipl. inž. strojništva VII. — dipl. inž. gradbeništva — komunalna smer VII. PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije naj prijave pošljejo ali vložijo na naslov: DO »Vekos«, Kadrovska služba, Koroška 37/b, 63320 Titovo Velenje, najkasneje do 15. maja 1987. Prijavi na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 (vloga za uveljavljanje soci- alno-varstvenih pravic) morate priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti, — overjen prepis ali fotokopija zadnjega polletnega spričevala — potrdilo visokošolske ustanove o opravljenih izpitih in fre-kventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev in družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in ga izda uprava za družbene prihodke (navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki; če so starši upokojeni, je potrebno priložiti odrezek nakazila pokojnine za december 1986.) IZBIRA KANDIDATOV Po »Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje« se pri izbiri kandidatov upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenja za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij, ter njihov socialno ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo tisti, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljeneejtja preteklo leto (112.460 din). O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do konca junija 1987. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina štipendije, kot tudi pravica in obveznosti štipendistov, so usklajeni z določbami samoupravnega sporazuma o štipendiranju. 10. stran * HSS Č35 OBJAVE, RAZPISI titovo velenje * 2. aprila 1987 Plesni klub Velenje razpisuje plesna tečaja za odrasle v Vrtnici v Hotelu Paka: — začetni ob ponedeljkih ob 20,30 od 6. 4. dalje — izpopolnjevalni ob petkih ob 20,30 od 3. 4. dalje Vpis vsakič pred pričetkom tečaja. DOM ZA VARSTVO ODRASLIH KIDRIČEVA 23, TITOVO VELENJE Razpisna komisija Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje razpisuje po sklepu Sveta Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, Kidričeva 23, dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja doma Za IPO doma je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tele pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, — da ima 5 let prakse dejavnosti na delih oziroma nalogah s posebno odgovornostjo v družbenih službah, — dotedanja samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog, — da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, — da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti pri opravljanju delovnih dolžnosti. IPO mora razen splošnih in strokovnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da je družbeno politično neoporečen, kar se smatra da ima pravilen odnos do socialistične ureditve, do bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, da ima pravilen pristop do socialističnih samoupravnih odnosov in da se zavzema za dosledno uveljavljanje načel po rezultatih dela, — da spoštuje moralno etična merila kot so: odnos do dela, oskrbovancev in sodelavcev, pravilen pristop pri koordinaciji dela z zunanjimi dejavniki, ki imajo neposredno skrb za starejše ljudi, moralno odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti. Kandidat bo izbran za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom nadaljnjega razvoja Doma naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DOM ZA VARSTVO ODRASLIH Titovo Velenje, Kidričeva 23 z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. M nas OUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Jugobanke — temeljne banke Ljubljana objavlja dela oziroma naloge: V Titovem Velenju odpiramo novo ekspozituro in vabimo k sodelovanju nove sodelavce: 1. Vodenje ekspoziture Titovo Velenje 2. Vodenje izmene v ekspozituri (dva izvajalca) 3. Opravljanje blagajniških del (dva izvajalca) 4. Opravljanje dinarskih, deviznih in blagajniških poslov z občani 5. Opravljanje zahtevnejših likvidatorskih poslov (dva izvajalca) 6. Čiščenje poslovnih prostorov — 4-urno delo 7. Vodenje sredstev, izdelava plana in analiz ter sistemske obdelave podatkov VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE BIBA RdCK, Kajuhova 8, Šoštanj in SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK-KAJUH, Koroška 7, Šoštanj objavljata razpis za imenovanje: I. ravnatelja TOZD Osnovne šole Biba RSck, II. ravnatelja TOZD Osnovne šole Karel De-stovnik-Kajuh. Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli, z Zakonom o združenem delu in pogoje, določene v Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje; 2. izpolnjevati mora pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli, torej pogoje za učitelja, šolskega svetovalnega ali drugega strokovnega delavca v vzgojnoizobraževalnem delu, z ustrezno visoko ali višjo izobrazbo; 3. imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; 4. imeti mora aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOB, do samoupravljanja in delegatskega sistema, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe; 5. njegove strokovne in organizacijske sposobnosti ter dosedanja aktivnost morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v TOZD in DO VIZ Velenje. Kandidati morajo k dokazilom priložiti program, v katerem bodo opredelili svojo aktivnost in naloge v štiriletnem madnatnem obdobju. Vloge je treba poslati na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 20 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju. Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Prešernova 9 a Delavski svet TOZD Vemont razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Vemont dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TOZD VEMONT Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — da njegovo dosedanje delo zagotavlja realizacijo sprejetih programov in smeri razvoja TOZD — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidat naj ob prijavi poda svoje poglede na realizacijo postavljenih srednjeročnih planov TOZD. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 8. dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako »za razpisno komisijo TOZD Vemont«. • Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o rezultatih razpisa 30 dni po odločitvi o izbiri. Pogoji: pod 1. - VI. stopnja strokovne izobrazbe upravne smeri ekonomske, pravne ali — aktivno znanje svetovnega jezika in znanje knjigovodstva — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — poskusno delo 3 mesece pod 2. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, naravoslovno-matematične ali družboslovne jezikovne smeri — usposobljenost za delo na terminalu in znanje knjigovodstva — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — poskusno delo 3 mesece pod 3. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, upravne ali na-ravoslovno-matematične smeri — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — poskusno delo 3 mesece pod 4. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, naravoslovno-matematične ali družboslovne jezikovne smeri — usposobljenost za delo na terminalu in znanje knjigovodstva — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — poskusno delo 3 mesece pod 5. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, naravoslovno-matematične ali družboslovne jezikovne smeri — poznavanje in uporaba BCS opreme ter znanje knjigovodstva — 2 leti delovnih izkušenj pod 6. — osem razredov osnovne šole — tri mesece delovnih izkušenj — poskusno delo en mesec pod 7. — VI. stopnje strokovne izobrazbe ekonomske smeri — znanje .s področja računalništva II. — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema direkcija kadrovskih zadev Jugobanke-temeljne banke Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. TRGOVSKA DEL. ORGANIZACIJA SAVINJA MOZIRJE Trgovska del. organizacija SAVINJA MOZIRJE vam nudi u G O D E N N A K U v novi prodajalni DEKOR v Mozirju — možnost obročnega odplačila — velika izbira — talnih oblog — stenskih oblog — stropnih oblog — parketov — vseh vrst tapet — premaze za les — stavbnega pohištva Obiščite prodajalno DEKOR v Mozirju — SPLAČA SE! v blagovnici STANDARD od 6. aprila dalje 2. aprila 1987 * titovo velenje naš obveščevalec nas cas ★ stran 11 KOLEDAR Četrtek, 2. aprila - franc PETEK, 3. aprila - RIHARD SOBOTA, 4. aprila - IZIDOR NEDELJA, 5. aprila - VIN-CENC PONEDELJEK, 6. aprila - VILJEM TOREK, 7. aprila - HERMAN SREDA, 8. aprila — ALBERT M ALi OGLAS! PRODAM RAČUNALNIK »SCHNEIDER«, cena po dogovoru. Oder, Jenkova 19, iii. nad-str., od 16. do 17. ure. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Kličite na telefon 856-127, popoldan. PRODAM kombiniran italijanski otroški voziček. Telefon 857-453. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO »AMI« 8. Telefon 857-357. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974 — neregistrirano. Telefon 857-484 — popoldne. MOŠKI, SAMOHRANILEC - išče dopoldansko varstvo za 15. mesečnega otroka. Karol Vreča, Cesta talcev 18, 63320 Titovo Velenje. ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB TOPOLŠICA PRODA »VW KOMBIBUS«, letnik 1969, v voznem stanju, neregistriran, za 50 SM. Ogled vozila in informacije na naslovu Slavko Hostnik, Primorska 1, Šoštanj, telefon 881-227. DVOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE na Gorici v Titovem Velenju zamenjam za trosobno. Telefon 853-351 od 18. do 20. ure. PRODAM ZADNJI DESNI BLATNIK, spodnjo vezno steno ter pragove za Lado 1600 in pralni stroj Gorenje. Telefon 856-266 — Leskovar. ŽELITE POSTATI ORGANIZATOR PRODAJE ISKANIH PRIROČNIKOV? Kratek življenjepis obvezen! Ponudbe pošljite pod šifro: »SAMOSTOJNOST«. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE V ŠALEKU III. v iz meri 45 m1, staro eno leto. Ponudbe pošljite na naslov: NAŠ ČAS, FOITOVA 10, TITOVO VELENJE: pod šifro »GOTOVINA«. Poceni prodam enoosni traktor »UNIVERZAL« Gorenje Muta, motor Lombardini KA 300, s priključki: rotacijsko frezo, rotacijski plug in snežno frezo, star dve leti. Informacije na telefon 857-064 od 15. do 17. ure. PRODAM FIAT 126 E, star 20 mesecev, 16.000 km, dobro ohranjen. Telefon 701-415, od 17. do 19. ure. V OKOLICI VELENJA PRODAM POČITNIŠKO HIŠO. Informacije po telefonu 063 853-651. PRODAM STREŠNO TRA-JANKA, rdeče barve, 70 m2 in prikolico za osebni avto. Telefon 856-583. PRODAM COMPJUTER »SCHNEIDER JOYCE«, popol noma nov, s printerjem. Telefon 855-050. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO (TEMEN) ter kavč, dva fotelja in mizo. Telefon 884-028. zvečer. ZA AVTO AMI 8 UGODNO PRODAM nov sprednji desni blatnik in prvi ter zadnji del gluš-nika. Telefon: 853-703. PRODAM BARVNI TV GORENJE MARATONIK, veliki ekran, star leto in pol. Telefon 884-121. POCENI PRODAM štedilnik (2 plin — 2 elektrika) in hladilnik. Telefon 888-198 - popoldan. POČITNIŠKO PRIKOLICO »POLJSKO« prodam. Telefon 858-244, po 15. uri. ZASTAVO 101, december 1975, prodam za 800.000 din. Telefon 856-548. UGODNO PRODAM posnete video kasete VHS. Telefon 063 856-168 in 858-088. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico in trodelno omaro. Telefon 857-524, od 16. do 18. ure. IŠČEMO DEKLE z veseljem do strežbe v gostinskem lokalu. Telefon 856-115. UGODNO PRODAM ZASTAVO 101, komplet ali po delih. Telefon 857-571. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 4. in 5. aprila — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na do- Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 3. do 10. aprila — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e Titovo Velenje, telefon 857-223. ' GIBANJE PREBIVALSTVA Matično območje Velenje Poroki: Janko Krušnik, roj. 1963, rudar iz Bevč in Nada Vaši, roj. 1965, natakarica iz Bevč, Mika Martinovič, roj. 1962, rudar iz Straže in Ruža Josipovič, roj. 1963, delavka iz Straže. Smrti: Marija Koren, upokojenka iz Topolšice 10, roj. 1914, Vida Do-garis, gospodinja iz Luč 126, roj. 1931, Lidija Grilec, inv. upokojenka iz Zagreba, roj. 1910, Frančiška Turnšek, gospodinja iz Za-lož 12, roj. 1915, Rudolf Krašo-vec, upokojenec iz Titovega Velenja, Kersnikova 17, roj. 1905, Martin Pustoslemšek, upokojen- ce iz Rečice ob Paki 36, roj. 1912, Alojz Jelen, upokojenec iz Titovega Velenja, Ljubljanska 50, roj. 1902, Marija Hojan, upokojenka iz Titovega Velenja, ul. Veljka Vlahoviča 56, roj. 1927. En sončni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan, en črn oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, sina, očeta in dedija Ivana Cafa iz Šaleka, roj. 23. 12. 1933 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam pomagali, mu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Gasilskemu društvu Šalek, rudarjem, pevcem, rezervnim starešinam, častni straži, vsem govornikom za ganljive besede. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega centra Velenje in Celje, ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem najlepša in iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od našega očeta, starega očeta, tasta in moža Alojza Jelena Hvala vsem darovalcem cvetja. Hvala sosedom Šterkovim in Karlu Koželju, ki ste bili z njim in z nami, govornikoma Ivu Gorograncu in Ivanu Ojsteršku. Hvala kolektivoma Termoelektrarn Šoštanj in Rudnika lignita Velenje, Godbi Zarje Šoštanj. Hvala številnim znancem in prijateljem, ki ste se prišli poslovit od pokojnika in ste nam izrekli sožalne besede. Hvala vsem! Posebej se naj še zahvalimo lovcem Lovske družine Velenje in sosednjih lovskih družin. Nepozabno nam bo ostalo ganljivo lovsko slovo, streli iz lovskih pušk ob prelomljeni pokojnikovi puški, presunljivi klic lovskega roga, ki se je trikrat zlil s tišino skrivnosti slovesa in s tem naznanil konec lova za Alojza Jelena. Nepozaben bo ostal lovski govor starešine Franca Avberška, nepozabne smrekove vejice — zadnji lovski pozdrav slovenskemu lovcu iz njemu tako dragih slovenskih gozdov. Hvala! Sin Teo z ženo Marino, vnuk Tejči z družino, žena Pepca in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta Kovačiča roj. 23. 2. 1905 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo članom Gasilskega društva Titovo Velenje za organizacijo in številno udeležbo na pogrebu, obema govornikoma — tov. Gorograncu in tov. Hudalesu, pevcem ter č. g. duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi strežnemu osebju doma za varstvo odraslih Titovo Velenje za vso skrb in nego. VSI NJEGOVI Zima mrzla te je vzela, tiho si odšla od nas, pomlad, ki tako rada si jo imela ne bo videla več tvoj obraz. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Anice Oštir iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, KS Stara vas, DO — EKO, DO — ESO, DO Procesna oprema, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala govornikom tovarišu Ivu Gorograncu, tovarišici Lojzki Zaleznik ter pevcem Društva upokojencev. Žalujoči: mož Adolf, hčerke Nada, Kristina in Irena z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta Ivana Ojstrška roj. 13. 5. 1909, prometnega tehnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, darovali vence in izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Alojzu Fijavžu, dr. Ivanu Zupancu, spec. spi. med. za zdravljenje in pomoč med njegovo boleznijo ter internemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za skrb v njegovih zadnjih dneh bolezni. Hvala tudi govornikoma — predstavniku ŽTO TOZD za promet tov. Martinčiču, predstavniku krajevne skupnosti tov. Valenciju za poslovilne besede in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Vsi njegovi! ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta Antona Razgorška invalidskega upokojenca REK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornikom, godbi, častni straži in pevcem. Žalujoči: sin Vlado in hčerka Ljubica z družinama ter ostalo sorodstvo. 19. srečanje mladih likovnikov Slovenije V Stiskami — novem prostoru, ki so ga pred nedavnim odprli v spodnjih prostorih velenjskega doma kulture, se bo kot kaže resnično vseskozi nekaj dogajalo. V soboto so odprli novo razstavo. Tokrat se nam s kiparskimi deli na temo »Meščani« predstavlja Robert Klan-čnik, likovni pedagog iz osnovne šole Mihe Pintarja Toleda iz Titovega Velenja. Če ste zamudili otvoritev te zanimive razstave ob predvajanju glasbe, videoposnetkov, grafičnih, slikarskih in fotografskih del, si to lahko ogledate danes, jutri, v soboto in v torek, 7. aprila od 20. do 22. ure. Vsekakor vabljeni! (posnetek vos) Nastopi velenjskih plesalcev Za plesalce Plesnega kluba Velenje je zelo aktivno tekmovalno obdobje. V mesecu marcu so se namreč kar trikrat pomerili s plesalci drugih slovenskih klubov na kvalifikacijskih plesnih turnirjih — dvakrat v Ljubljani in enkrat v Mariboru. Tako udeležba, kakor tudi rezultati pričajo, da se je velenjski klub učvrstil na drugem mestu v Sloveniji in s tem tudi v Jugoslaviji. Od povprečno 60 parov vseh kakovostnih razredov in starostnih kate^ gorij, jih je bilo na preteklih tekmovanjih po 30 iz Kazine Ljubljana, po 16 iz Velenja in ostanek iz vseh ostalih klubov. Čeprav Kazina še vedno čvrsto drži tudi kvalitetni vrh v večini razredov in starostnih kategorij tako v standardnih, kakor tudi v latinskoa-meriških nplesih in v rock'n rollu, pa so jim velenjski plesalci odvzeli primat v latinskoameriških plesih v začetnem mladinskem — M2 in v začetnem članskem — C razredu. Ker je delo v Plesnem klubu Velenje zastavljeno načrtno, saj gradijo kakovo- stno piramido od predšolskih otrok do članov in imajo v svojih vrstah preko 40 aktivnih tekmovalcev in preko 70 otrok v različnih skupinah celoletne plesne šole, lahko računamo, da v bodočnosti velenjski tekmovalci ne bodo dosegali prvih mest samo v začetnikih tekmovalnih razredih temveč tudi na republiškem in državnem prvenstvu ter da bodo enake rezultate dosegali tudi v standardnih plesih, s katerimi se v pretekli sezoni sploh niso ukvarjali. Najvidnejše uvrstitve so na preteklih treh turnirjih dosegli v latinskoameriških plesih naslednji velenjski plesni pari: PIONIRSKI RAZRED: Rabič—Šulek peto mesto med 12 pari in sedmo mesto med 20 pari; ZAČETNI MLADINSKI RAZRED: Oštir—Žist dvakrat prvo in enkrat drugo mesto, Škorjanc—Čas enkrat prvo in dvakrat tretje mesto ter Po-les—Hudournik dvakrat drugo in enkrat tretje mesto med 12 plesnimi pari; ZAČETNI ČLANSKI RAZRED C: Pušnik—Meža enkrat prvo in enkrat drugo mesto ter Zabovnik—Kavšek dvakrat tretje mesto med 12 plesnimi pari. Najboljši članski plesni par Cestnik — Verzolak, ki je januarja in februarja zmagoval v razredu C, je po prehodu v višji kakovostni razred B dosegel svoj — v močni konkurenci ljubljanskih plesalcev se mu je uspelo prebiti v finale, kjer je dosegel 6. mesto. Rudar:Mura 2 Nogometaši iz Murske Sobote očit-/10 Velenjačnom ne »ležijo«. To je potrdilo tudi nedeljsko srečanje, prvo v spomladanskem delu prvenstva pred svojimi gledalci. Gostje so vseh 90 minut igrali odprto, napadalno. S taksno igro so si priigrali točko, povsem zasluženo. Čeprav je bilo igrišče zelo razmočeno in blatno, so igralci obeh ekip pokazali veliko požrtvovalnost, njihove akcije so bile zelo hitre, pa tudi nevarne pred obema vratarjema. Toda vratarja nista morala pobrati vsak po 2 krat žogi iz svojih mrež zaradi dobro izvedenega napada, ampak zaradi (ne)srečnih napak soigralcev. Gostitelji so povedli v 27. minuti, strelec je bil Budžanovič z bele točke. Dobrih 10. minut kasneje so gostje izenačili po prostem strelu s približno 20-metrov, v 76. minuti je Buškovič izvajal prosti strel z leve strani,. Žoga je priletela naravnost na glavo gostu- Naslenja preizkušnja čaka plesalce velenjskega kluba v soboto, 4. aprila, ko se bo kar 21 domačih plesnih parov pomerilo z ostalimi slovenskimi plesalci na že četrtem kvalifikacijskem turnirju — tokrat blizu doma v Žalcu. Po tem turnirju jih čakajo zahtevne strokovne in organizacijske priprave na državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki ga bo v nedeljo, 26. aprila organiziral v Rdeči dvorani v Titovem Velenju prav domači plesni klub. :2 jočega igralca Kosija, ki jo je, kot pravi napadalec poslal v svojo mrežo. Velenjčani so se veselili samo do 84,. minute. Eden od gostojočih igralcev si je dal predolg predložek, gledalci so pričakovali, da bo domači vratar Hrast žogo zlahka prijel, na razmočenem igrišču mu je spodrsnilo in Ga-bar Murin napadalec — je dosegel svoj drugi zadetek. Po tem zadetku so se gostje razigrali, imeli nekaj nevarnih priložnosti, pa vendarle zadetkov približno 500 gledalcev ni več videlo. Delitev točke je tudi najbolj pravična in verjetno gledalci zaradi tega niso bili preveč nezadovoljni, saj so glede na vremenske razmere videli dobro srečanje, pa tudi, da ima Rudar z novimi igralci dobro ekipo, ki pa kot kaže še ni povsem uigrana. Koliko veljajo bomo videli že v nedeljo, ko se bodo v Ljubljani sestali z vodilno ekipo Integral Olimpijo. (vos) Plavanje Na velikem mednarodnem plavalnem mitingu ob otvoritvi novih objektov v Zagrebu se je posebej izkazala Katja Mijoč, ki je pri pionirkah zmagala na 100 in 200 metrov delfin, Renata Rednak pa je bila prva na 400 metrov kravi, prav tako pri pionirkah. Atletika Na državnem prvenstvu v krosu v Svetozarevu se je s tretjim mestom v članski konkurenci izkazal član velenjskega atletskega kluba Cmok. LestvjCa radio veleme Petek, 3. aprila na radiu Velenje naslov — izvajalec 1. NOTHlNG'S GONNA STOP US NOW - Starship 2. CALL ME — Spagna 3. BOYS IN BLACK CARS - Roxanne 4. LEA - Toto 5. PLAY BOY - David Lyme 6. TIME OUT FOR THE BURGIAR - The Jackson 7. LOOKING FOR A NEW LOVE - Jody Watley Naš predlog za vstop na lestvico: 1. FACES IN THE CROWD - Shannon 2. LET'S WORK IT OUT - Sadie Nine Moj predlog . Moj naslov ... Gostje so vseh 80 minut uspešno branili, (vos) Šoštanj — osnovna šola Karla Destovnika Kajuha je postala pravo likovno središče mladih vse Slovenije, predvsem po zaslugi tamkajšnjih prizadevnih učiteljev. Te besede smo slišali v soboto ob otvoritvi že 19. razstave Likovni svet otrok. V to se lahko prepriča vsakkdo, ki si je vsaj enkrat ogledal razstavljena dela v šoli in vsaj enkrat občudoval bogato ustvarjalnost mladih, saj je ta osnovna šola resnično postala pravo likovno gibanje, ki privablja vsako leto več mladih in likovnih pedagogov. Tudi sobotno srečanje mladih likovnikov in pedagogov Slovenije je pokazalo, da mladi in pedagogi radi prihajajo v Šoštanj, na šolo, ki že 19 let nesebično in zavzeto goji tradicijo republiških razstav na likovnem področju, kot je med otvoritvijo dejala mag. Helena Berce-Golob, članica komisije, ki je izbirala dela za letošnjo razstavo in tudi letošnje nagrajence. Prav v tem, da srečanje v Šoštanju ni samo razstava ozkega kroga, ampak gibanje je vrednost »Soštanjskega likovnega sveta otrok«. Varujmo naše okolje je bilo geslo letošnjega 19. srečanja mla- dih likovnikov Slovenije, ki so na razstavo poslali več kot dva tisoč del v najrazličnejših likovnih tehnikah. Mladi so nas tokrat povedli v razmišljanje o ekoloških vprašanjih in ob ogledu njihovih del, se pred nami vrstijo prizori propadanja našega gozda, uničevanja polj in travnikov, zatrpanost mest z raznimi odpadki, prizori strašne vizije življenja na zemlji v naši bližnji prihodnosti — skratka, motivi nakazujejo propad življenja na našem planetu, kot je zapisano tudi v lepem katalogu, ki so ga na šoli izdali ob otvoritvi. Kako gledajo mladi na naše okolje, na svet v katerem živimo, na naš odnos do njega, je najbolj neposredno povedala učenka šo-štanjske šole med kulturnim programom: »Nas, ki živimo tukaj v Šoštanju, je sporočilo teh risb še posebej prevzelo. Dolga leta smo živeli ob dimnikih in hladilnikih termoelektrarn in jih občudovali kot mogočen arhitektonski ponos domovine. Že nekaj časa pa zgroženi spoznavamo, kako razdiralno posegajo v naše življenje plini, ki bruhajo iz njih. Vidimo pa, da tudi vrstniki ši-rom Slovenije razmišljate o čistem in bolj zdravem okolju, čeprav ne živite v tako prizadetem delu naše male domovine, kot je ta naš. Vendar ne smemo dopustiti, da bi od razmišljanja do korenitih sprememb v odnosu do narave preteklo še dosti časa. Človek je še vedno odločilni dejavnik ukrepanja in če že ne moremo vseh grozečih posledic preprečiti, smo jih dolžni omiliti.« Za razstavo je komisija izbrala približno štiristo del in seveda se je tudi ubadala s vprašanjem, kako tudi tokrat med zelo velikim številom dobrih del, izbrati najboljše, komu podeliti nagrade. Zato se je odločila, da bo z nagradami izrazila priznanje prav šolam in učiteljem, ki doslej še niso bili nagrajeni »zaradi svojih prizadevanj, po predanosti likovnem — vzgojnem delu in rezultatih pa to vsekakor zaslužijo«. Tako so enakovredne nagrade, ki jih vsako leto podeljuje kolektiv osnovne šole Karla Destovnika Kajuha, prejele osnovne šole Antona Ukmarja (Koper), Lenčke Mrzelove (Slovenj Gradec), Ne- znanih talcev (Dravograd), Bratov Polančičev (Maribor) in Karla Destovnika Kajuha — podružnica Topolšica. Posebno pohvalo pa je komisija izrekla desetim šolam in pedagogom, med njimi tudi osnovnima šolama Mihe Pintarja Toleda in Robiju Klančniku ter Veljka Vlahoviča in Majdi Lesni-čarjevi. Predstavniki šoštanjske šole so se posebej zahvalili tudi Pionirskemu listu, ki je že vsa leta pokrovitelj tega srečanja mladih likovnikov, Občinski izobraževalni skupnosti, Zvezi prijateljev mladine Velenje, Kulturni skupnosti Velenje, Krajevni skupnosti Šoštanj ter njihovemu pionirskemu odredu. Naša skupna zahvala pa velja, so dejali učenci med otvoritvijo, tudi učiteljem Tonetu Skoku, Karliju Kordešu in Tonetu Bahorju za strokovno postavitev razstave oziroma tehnično in organizacijsko delo. S sobotnega, 19. srečanja, so se mladi likovniki in njihovi pedagogi razšli z naslednjimi besedami : na svidenje prihodnje leto, na jubilejnem srečanju. Stane Vovk Preveč nespretni Mladinci šoštanjskega Usnjarja so se poslovili od nadaljnjega tekmovanja za mladinski pokal SFRJ. V nedeljo so se v četrtfinalnem srečanju na svojem igrišču sestali s pokalnimi prvaki Kosova — FK Kosovo iz Vučitr-na, ki so zmagali 1:0,' zadetek pa so dosegli že v četrti minuti s prostega strela s približno 19. metrov. Glavni krivec za ta zadetek je bil slabo postavljen domači živi zid. Na razmočenem in blatnem igrišču so mladi nogometaši obeh ekip pokazali izredno požrtvovalnost. Usnjarje-vi mladinci so-bili vseh 80 minut, kolikor je trajala tekma, boljši. Na njihovo premoč kažejo tudi streli s kota, saj so jih izvedli kar 11, gostje pa le 2. V vsej tekmi gostje niso niti enkrat nevarno streljali proti vratarju Seli-moviču, Usnjarjevi mladinci pa so imeli vendarle nekaj izrednih prilik za zadetek. Sreča jim je obrnila hrbet v 38. minuti, ko je Golač zadel vra-tnik, takorekoč stoodstotno priložnost so imeli v 41. minuti, ko se je Goršek znašel sam pred gostujočim vratarjem, ki je njegovo žogo odbil v kot. Tudi v zadnjih trenutkih srečanja je imel odlični levokrilni igralec Šoštanja Bauman priložnost za zadetek Žal, je na mokrem igrišču žogo premalo udaril, ta je sicer letela proti gostujočim vratom, vendar jo je zadnji trenutek odbil nazaj v polje eden izmed branilcev ekipe Kosova. Na koncu lahko ugotovimo, da so mladi igralci Šoštanja dostojno zastopali našo republiko v tem tekmovanju. Kljub porazu jim je približno 400 gledalcev na koncu zaploskalo. Srečanje so vodili sodniška trojka Matun Laško — glavni sodnik in Sitar Titovo Velenje ter Ilešič Maribor je odlično opravila svoje delo. Prva diplomantka rudarstva Stiskama Razstavlja Robert Klančnik Med gosti tudi letos urednik Pionirskega lista Valter Samide in mag. Helena Berce-Golob (prva z desne), ki že vsa leta sodeluje na tej razstavi. Na sliki je dipl. ing. rudarstva Beata Kanduti-Šumej, doma iz Gaberk 97, ki je diplomirala februarja letos. Njen boter je bil dr. Drago Ocepek, dipl. ing. rudarstva, predstojnik odseka za rudarstvo na tej fakulteti. Beata ima že svoje delovno mesto — asistentke za raziskave na Rudarski fakulteti, je pa tudi prva ženska iz Šaleške doline, ki je diplomirala iz rudarstva. L. Ojsteršek Razstava bo v prostorih osnovne šole odprta vse leto. Na letošnjem 30. tradicionalnem skoku čez kožo, ki ga je pripravila v TOZD Montanistika — združuje študij geologije, rudarstva in metalurgije v okviru Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, je čez kožo skočilo tudi osem Velenjčanov, sedem rudarjev — med njimi tudi rudarka in ena geologinja, največ doslej. UP Js