X. LETNIK ; 21( 12. ST. DECEMBER 1969 Cena 30 par ali 30 S din SKUPI! O ST (^CcuslCcr stcI£ tju6t|caAa 'mosie-'|TD£je Podvoz na Kajuhovi cesti Ob dnevu republike so izroeili prometu tudi nov podvoz na Kajuhovi cesti. Podvoz bo bistveno razbremenil glavne vpadnice in pripomogel k boljši ureditvi ljubljanskega prometnega vozlišča. To pa je — žal — še vedno kaplja v morje nerešenih prometnih problemov, ki terjajo v našem mestu in še posebej v Mostah dolgoroen ejše rešitve Občani so za samoprispevek Iz poročila, ki ga je za sejo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje pripravila komisija za krajevne skupnosti, je razvidno, da so letos občani v občini Moste-Polje zbrali kar 750.225 dinarjev samopri-spevtka, in sicer deloma v denarju, deloma v obliki materiala in s prostovoljnim delom. Najbolje so se odrezali Za-dvorčani, ki so zbrali 99.648 din samoprispevka In temu Primerno dobili tudi največjo vsoto participacije (21.426 din). To je pravična nagrada naj-Prizadevnejšim. Zato bo občinska skupščina tudi v letu 1970 dosledno izvajala načelo: občani tiste krajevne skupnosti, ki bodo sami zbrali največ samoprispevka, naj bodo deležni tudi največje participacije. Razveseljivo je tudi, da so letos občani primestnih krajevnih skupnosti zbrali nekaj samoprispevka. Izjema je bila le krajevna skupnost Kodeljevo, čeprav to ne pomena, da niso imeli potreb po tovrstni Obliki zbiranja sredstev. Vse kaže, da so minili časi, ko- so se krajevne skupnosti •zanašale samo na sredstva iz občinskega proračuna. Ze to, da se je bistveno spremenila miselnost občanov o tem, da ne čakajo več, kaj bo prišlo »od zgoraj« — veliko pomeni. To nam kažejo tudi naslednji podatki: medtem ko je bilo v občini leta 1966 zbranih 30 milijonov starih dinarjev samoprispevka, so ga letos občani zbrali že 75 starih milijonov. Za Banjaluko Akcija zbiranja pomoči za prebivalce Bosenske Krajine, ki jo je prizadel močan potres, so se udeležili tudi občani in delovne organizacije naše občine. Ker akcije, ki poteka po več smereh, še ni konec, razpolagamo samo s podatki, ki smo jih dobili od občinske organizacije rdeče-križa. Ne vemo pa še, koliko denarja ali drugih materialnih sredstev je šlo prek žiro računa pri službi družbenega knjigovodstva. Tako je po nepopolnih podatkih živilski kombinat Žito poslal v Banjaluko za 64.000 dinarjev otroške hrane, Mizarstvo Moste je prispevalo kavče v vrednosti 10.000 dinarjev, Kolinska juhe Knorr v vrednosti 14.232 dinarjev, Toplarna 1.000 dinarjev, Olma 1.050 dinarjev in Javna skladišča 10.000 dinarjev. Dobro so se odrezale tudi šole. Osnovna šola Vide Pregare je zbrala 1.294,40 dinarjev, osnovna šola Jožeta Moškriča 1.972,60 di- narjev, poljska šola 1.280 dinarjev, šola Ketteja in Murna 2.860 dinarjev in osnovna šola Sostro 653 dinarjev. Na poljski šoli je učiteljski zbor zbral še 3.000 dinarjev. Poleg tega je krajevna organizacija rdečega križa Sostro zbrala 3.682,90 dinarjev, KO RK Nove Jarše pa 2.438 dinarjev. Delovnim organizacijam, zavodom in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali za Banjaluko in jih nismo navedli, se opravičujemo. Upati je, da bomo do naslednje številke Nsk tudi od službe družbenega knjigovodstva dobili potrebne podatke in jih bomo objavili. Se posebej velja omeniti prispevek, ki ga je za Banjaluko dala MARIJA BANČIČ z Jarške ulice št. 5. Zenica je namreč darovala 4 kompletne postelje, kar je res izjemen primer humanosti in sočustvovanja do ljudi, ki jih je doletela elementarna nesreča. Krajevne skupnosti včeraj in danes Se posebej velja omeniti prizadevanje občanov in svetov krajevnih skupnosti Zadvor, Stepanja vas in Bizovik, ki so z referendumom izglasovale uvajanje samoprispevka. Sodimo, da bi moralo biti takšno tvorno sodelovanje med občani in sveti krajevnih skupnosti prisotno v vseh krajevnih Skupnostih. To bo nedvomno močna spodbuda za Skupne akcije. V preteklem dveletnem obdobju so krajevne skupnosti v občini Moste-Polje napravile pomemben premik v smeri krepitve krajevne samouprave, predvsem pa se je bistveno okrepila tudi njih materialna osnova. Zelo pomembno je že to, da so se sveti krajevnih skupnosti lotila letnega in dolgoročnega programiranja svoje dejavnosti, čeprav ti programi niso bili povsod prilagojeni realnim možnostim. Nekateri sveti krajevnih skupnosti so se v zadnjem času pokazali dokaj iznajdljivi, samostojni in samoiniciativni, predvsem kar zadeva sklica zborov volivcev; pri drugih pa se še kažeta precejšnja togost in zaprtost pri delu. Zaprtost pri odločanju o pomembnih družbenih vprašanjih, ki jih mora svet krajevne skupnosti reševati, pa njemu samemu bolj škoduje kot pa koristi. Niso redki primeri, da celotno breme dela leži na ramah predsednika ali tajnika krajevne skupnosti. Tu gre za subjektivne slabosti, .poleg objektivnih, s katerimi se srečujejo sveti krajevnih skupnosti pri svojem delu. Nekateri sveti krajevnih skupnosti ne vabijo odbornikov na svoje seje ali na seje komisij, čeprav razpravljajo o zelo perečih problemih, o katerih bi morali biti seznanjeni tudi odborniki. Se vse premalo je tudi sodelovanja med sveti občinske skupščine in sveta krajevnih Skupnosti oziroma njihovimi organi Takšno tvorno sodelovanje bi bilo nedvomno zelo koristno. Zalo pomembne je tudi sodelovanje svetov KS z drugimi dejavniki (zavod za socialno delo, vzgojno-varstveni zavodi, šolski in hišni sveti ipd.). Sodimo tudi, da bi v bodoče morala komisija za krajevne skupnosti pri občinski skupščini imeti več pogovorov s sveti krajevnih skupnosti. Takšna posvetovanja bi bila zaželena po sikupinah za primestne KS in posebej za obrobne, ker najbrž tako vsebina dela kot naloge niso enake. Pa ‘tudi sami sveti KS bi marali biti pobudniki izmenjave mnenj in stališč s svojimi sosedi, ne pa da se zapirajo vase, kar se tudi še dogaja. Dober začetek Mladinski klub Slovan na Kodeljevem je v soboto 8. novembra odprl disko klub. Na- ★ Družbenopolitične organizacije in Gbčinsfta skupščina Cjubljana Mosfe-Po/;e čestitajo vsem občanom in članom delovnih kolektivov 06 Dnevu republike men tega kluba je, da bi mladina Kodeljevega in okolice čim prijetneje preživljala sobotne in nedeljske večere ob moSernih ritmih. Na presenečenje upravnega odbora mladinskega kluba sta bila prva dva disko večera zelo dobro obiskana, saj je bilo v soboto 8. novembra petdeset, naslednji dan pa kar sedemdeset obiskovalcev. Kljub slabi reklami — saj sta bila prva dva večera še bolj ali manj eksperimentalna — upamo, da bo v bodoče obisk še večji in da bomo privabili še več mladine iz Most. Sorazmerno dobra organizacija, stereo ojačevalec, vsa potrebna oprema za izvajanje kvalitetne glasbe, nizka vstopnina in naj novejši posnetki svetovnih pop ansamblov privabljajo nove obiskovalce. Da je upravnemu odboru MK Slovan uspelo vse to tako dobro urediti in pripraviti, je omogočilo tudi denarno sodelovanje terenske konference ZMS in krajevne skupnosti, 1.000 din kot nagrada za prvo-uvrščena klub na lanskem republiškem tekmovanju mladi nsikih klubov osnovna denarna sredstva, ki jih je imel klub na razpolago in jih je pametno uporabljal. Od tovarne Saturnus smo dobili reflektorje za opremo svetlobnih efektov (light show) in smo jim za to darilo zelo hvaležni. Po izjavah obiskovalcev prvih dveh večerov disko kluba lahko sklepamo, da so bili vsi zelo zadovoljni in da bodo radi še prišli. Da bi pritegnili v svojo sredo čimveč obiskovalcev, sta vsak večer izžrebana dva obiskovalca, ki prejmeta za nagrado gramofonsko ploščo. Če vas zanima moderna glasba ali kako tak večer nasploh poteka, vas vabimo, da ga obiščete vsako soboto ob 19. uri ali v nedeljo že ob 17. uri! Pa še zaplešete lahko v modernem ritmu. Aleš Kardelj v imenu volivcev Odborniki BRALCEM POSREDUJEMO ODGOVOR NA VPRAŠANJE, KI GA JE ODBORNIK PETER ZUPANČIČ POSTAVIL NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE MOSTE-POLJE. KER GRE ZA ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE JE PRAV, DA O TEM SEZNANIMO TUDI SlRSO JAVNOST. 1. Vprašanje — Peter Zupančič : »Kot odbornika krajevne Skupnosti Dolsko so me volivci zadolžili, da skupščino seznanim, oziroma opozorim na problem, 'ki je prav te dni dosegel kulminacijo. Gre namreč za arondacijo okoli 30 ha zemlje iz leta 1962, ki jo Agrokombinat — Emona izvedel pred hišami kmetov iz vasi Dolsko, Petelinje in Kamnica. Da bo ironija večja, je aron-diral zemljo, ki jo je imel že prej pogodbeno za dobo 15 let, ki so mu jo kmetje in vaščani dali prostovoljno. Ta arondacija je bila iz pravnega stališča pravilna, ker je tedanji zakon omogočal od- vzem oziroma prisilni odvzem zemlje, ne glede na to, ali da lahko v zamenjavo drugo zemljo. Na ta način je ostalo na tem -področju 12 kmetov (mislim samo na kmete, ki izključno živijo od kmetijstva 'tn niso zaposleni) praktično brez zemlje. V ilustracijo moram povedati, da je to samo del zemlje, ki jo je Agrokombinat arondiral, oziroma odvzel, ker ima le-ta še zemljo med Savo in Mlinščico in še danes ni rešena zamenjava niti ne zemljiškoknjižni prepisi. Skratka, Agrokombinat se ne more pohvaliti, da dela pametno in v skladu s politiko pametnega odnosa do ljudi, ki žive na tem terenu. Medtem so se ljudje že sporazumeli in preboleli odvzeto zemljo iz leta 1962. Sedaj pa je nenadoma nastala nova situacija. Agrokombinat je pričel zasajati levo območje Save med Dolskim in Šentjakobom s topoli. Sedanji zakon pravi, da mora biti arondacija zemljišč izvršena v sporazumu s kmeti, to je, če kmet zahteva v zamenjavo zemljo in ne denar, mu jo Agrokombinat mora zamenjati. Da bi Agrokombinat lahko rešil problem topolov, mora arondirano zemljo v Dolskem dati kmetom iz občine Bežigrad, tj. iz vasi Kleče, Dol in Beričevo. Zemljo, ki so jo leta 1962 prisilno arondirali z izgovorom, da jo rabijo za svoj obrav v Dolskem, sedaj dajejo tem kmetom. Pogodbeno so jo že razdelili 10 ha, čeprav je bilo dogovorjeno, da se bo Agrokombinat prej posvetoval s krajevno skupnostjo Dolsko in z občino. Med vaščani, občino in Agrokombinatom je prišlo do razgovora šele sedaj, ko so se vaščani uprli, ker gledajo na svoji bivši zemlji kmete iz druge občine. Poleg teh 10 ha zemlje, ki so jo že razdelili, je Agrokombinat že prej dal v last tudi 10 ha z območja KS Dolsko občanom občine Bežigrad zaradi nasadov topola, tako da je sedaj že 20 ha zemlje prepisane. Na sestanku dne 15. 9. 1969 pri Agrokombinatu, kjer sva sodelovala tudi predstavnik občine in jaz, smo opozorili Agrokombinat na resnost problema, ki je predvsem političnega značaja. Za preostalo zemljo, ki je na obeh straneh nove Zasavske ceste, tj. okoli 15 do 17 ha, smo predlagali, naj jo Agrokombinat kmetom iz Dolskega in Petelinj vrne, ker bo sicer problem še hujši. Obljubili so, da bodo ta problem rešili na seji delavskega sveta, če bo na to pristal obrat gozarstva. Gornje sem moral povedati nekoliko obširneje, da bi razumeli. Mislim tole: če lahko — malo bom piker — generalni direktor Agrokombinata šablonsko uredi tako, da naj se del arondiranih parcel, ki obsegajo 16 ha, v »pomiritev« občanom iz Dolskega razdeli 2 :1 v korist lastnikom iz občine Bežigrad, potem imamo tudi mi pravico zahtevati in ne šablonsko zaščititi kmete, da bodo jutri socialni problemi občine. Bojim se, da bo prišlo na terenu do fizičnega obračuna med kmeti iz naše in sosednje občine, ko bodo le-ti pod nosom naših kmetov obdelovali novo dodeljeno zemljo. Predlagam, da skupščina imenuje komisijo, ki bo rešila ta problem z Agrokombinatom v zadovoljstvo obeh strank, ozroma da bo ta komisija reševala vprašanja z Agrokombinatom — Barje tudi na drugih predelih naše občine. Če Agrokombinat Emona ne bo pripravljen rešiti problema, kot smo se dogovorili v ponedeljek 19. t.m., bom zahteval komisijo, ki bo morala ugotoviti poslovanje Agrokombinata v obratu Dolsko, kjer se z družbenimi sredstvi že leta gospodari tako, kot da so ta sredstva podarjena in da ni treba pred družbo dajati obračunov.« Agrokombinat Emona — zeinljiško-pravni oddelek nam je posredoval naslednji odgovor: »Na vaš dopis štev. 462-4/69-1 z dne 7. t. m. vam na od-borniško vprašanje tov. Petra Zupančiča spročamo: Res je bilo na obeh straneh nove ceste Ljubljana — Litija med vasmi Kleče in Dolsko arondiranih okoli 30 ha zemljišča. Na tem kompleksu pravokotne oblike je AE doslej pridobival krmo in ta kompleks je bil vse doslej vzorno izkoriščan. Ni res, da bi bila arondacija narejena do hiš, res pa je, da so številni kmetje in nekmetje v tej arondaciji izgubili najlepše ravninske parcele. — Nova cesta je ta kompleks presekala na 2 dela: južni (I) meri 16, severni (II) pa 12 ha. Tudi na vzhodni strani vasi Dolsko med lokalno cesto in Savo je bila izvršena aronda- cija zemljišč kmetom in nekmetom. Ta kompleks (III) meri 50 ha in ga AE izkorišča za pašo. Tudi ta kompleks je vzorno izkoriščan. Arondacija v tem kompleksu ni bila še končana, ker je v njem še 13,22 ha zemlje (privatna last), katero AE izkorišča na podlagi zakupnih pogodb. Edino teh 13,22 ha v območju Dolskega še ni dokončno urejenih z bivšimi privatnimi lastniki. Dobrih 6 ha tega kompleksa je v zemljiški knjigi družbena lastnina v upravljanju SO Moste-Polje, ker SO vse doslej ni izdala odločbe, da bi bila ta zemlja, ležeča v našem kompleksu, dodeljena nam. Severno od nove ceste vzhodno od vasi Dolsko AE izkorišča zemljišče, ki je bilo nekoč graščinsko. Tu je ob cesti ograjena pašna površina pod gradom (IV) 18 ha, tudi ta vse doslej vzorno izkoriščana, zahodno od gradu na obeh straneh lokalne ceste pa kompleks (V), na katerem stoje hlevi, nekdanji racarniki, opuščen sadovnjak, biv. drevesnica itd. Ta kompleks, bivša graščinska last, meri 16 ha. Edino glede tega kompleksa je treba ugotoviti, da je deloma slabo izkoriščen, to pa zaradi neuspelih davnih investicij (racarniki, sadovnjak). Cc je bila dokončno aron-dirana zemlja, ki je bila že s 15-lctno zakupno pogodbo dana nam v uživanje, je to pravilen in smotrn postopek. Odveč je tu govoriti o nekakšni ironiji. Dolžnost družbenih posestev je namreč, da zemljišča, katera uživajo, pridobijo v last, ne le v zakup. Pretirana je navedba tov. odbornika, da so ostali kmetje »praktično brez zemlje«. Nekateri imajo še dovolj zemlje (upoštevajoč strukturo in delovno zmožnost njihovih družin), nekateri pa imajo res malo in premalo zemlje. Tem je AE bistveno pomagal na ta način, da je od privatnikov jemal v zakup zemljišča izven kompleksov in jih dodeljeval v obdelavo prizadetim aron-dirancem. Mislimo, da lahko upravičeno trdimo: zemlje je bilo za obdelovanje na Dolskem za vse dovolj, razen za tiste, ki zaradi starosti niso zmožni delati — ti pa bi bili socialni problem verjetno tudi brez arondacije in bi jim zemljo jemali davčni organi zaradi neplačanih davkov. — Pri tem pa je seveda res, da so bili tisti, ki so imeli v uživanju tujo zemljo, zelo zaskrbljeni, kaj bo potem, ko potečejo zakupne pogodbe. AE je tem obljubljal, da bo skušal njihove probleme urediti — in zdaj je priložnost za to. Prav tako je res, da se čutijo prizadete tudi arondirani nekmetje, ki so za denarno odškodnino izgubili zemljo, katero bi danes lahko drago prodali. A to je vprašanje, ki je nanj odgovorjeno v razvoju del. gibanja od začetkov marksizma do danes. Znane so težke razmere v SFRJ na področju živinoreje. Vsakomur je jasno, da AE na te notranje — državne in mednarodne razmere ne more vplivati. Govedorejska proizvodnja je kljub našim naporom deficitarna. Ker je v soseščini od vasi Kleče proti Dolu in Beričeve-mu bilo treba končati arondacijo kompleksa Levi breg, na katerem sadimo topole izbrane vrste (in ta kultura obeta visoko rentabilnost) in ker je bilo treba po sedanjem zakonu za kmete, ki jim je bila tam sedaj zemlja aron-dirana, brzpogojno najti zameno, je AE nekaterim posameznikom v letu 1969 dal v zameno zemljo iz kompleksa I. Deplasirana je v tej zvezi navedba, da je AE že pred 1969 dal arondirancem Levega brega 10 ha v območju KS Dolsko. Točno je sicer da je dal 3 ha Zajcu iz Dola in Rovšku iz Kleč, a to je bila bivša graščinska zemlja. Razen tega je vrnil Bclcijanu iz Klopc 2 ha prej njegove zemlje, ker mu ni imel kje dati zamene. Bitenc iz Dola je dobil 4 ha zemlje, kupljeno s prosto pogodbo od Zupančičeve, Gostinčar iz Dola pa je dobil 1,5 ha zemljišča, prej ŠLP. Mislimo, da nihče ni upravičen ugovarjati tem menjavam, ki so bile za AE vse ugodne. Posamezniki iz Dolskega so skušali sabotirati te menjave s tem, da so Bitencu in Gostinčarju prepovedali uporabo javnih poti. V odbor-niškem vprašanju je navedba o 10 ha izražena, kot da je AE s tem kaj pogrešil. AE ne sprejema takega lokalističnc-ga naziranja. V letu 1969 so dobili — deloma pa bodo še dobili — posamezni kmetje iz Dola, Vidma in Beričcvcga zamenjavo v arondiranem kompleksu I. Vse te zamenjave so za AE ugodne, ker pridobimo znatno več zemlje drugje, deloma v tej zvezi tudi od kmetov za denar. AE se je o tej delitvi kompleksa I predhodno posvetoval s predstavniki občine in KS Dolsko prav zato, da bi iz tega ne nastal politični problem, kajti pravno je AE upravičen to storiti. Vsakdo je upravičen svojo zemljo menjavati, zlasti še, če dobi z menjavo več zemlje in na tistem mestu, kjer jo bolj rabi in mu bo prinašala večji dohodek. Na tem posvetovanju so predstavniki iz Dolskega nasprotovali tem nameravanim menjavam, predstavniki SO pa so rekli, da oni političnega problema ne morejo preprečiti, če bo nastal, vendar da je AE po zakonu kompetenten, da to stori. AE je tedaj predlagal, da bo tistim bivšim lastnikom kmetom, katerih zemlja bo zamenjana, dal v podaljšku istega kompleksa nekaj zemlje nazaj v last, in sicer: če bodo arondiranci Levega brega dobili v zameno 10 ha, bodo dobili kmetje iz Dolskega 5 ha. Ugotovljeno je bilo, da bodo v taki obliki menjave prinesle arondirancem iz okoliša Dolskega znatno korist, katere sicer ne bi bilo, če do teh sprememb ne bi prišlo. Ta pogoj bo AE brezpogojno izpolnil in mislimo, da prizadeti kmetje okoliša Dolskega lahko to spremembo samo pozdravijo, ker jim bo v veliko korist. Po intervenciji SO Moste-Polje je bil 15. 9. 1989 sestanek, na katerem je tov. Peter Zupančič predlagal, naj se arondiranim kmetom iz okoliša Dolskega razdeli še kompleks II (nad novo cesto med Klečami in Dolskim) in se ob tej priliki rešijo še nekončane arondacije; ako onih 5—6 ha pod cesto kot teh okoli 12 ha nad cesto naj dobijo kmetje, ki so bili z arondacijo prizadeti, in tisti kmetje, ki bodo zdaj zakupne pogodbe spremenili v dokončne. AE izjavlja, da sprejema ta predlog tov. Petra Zupančiča in bo na ta način po izvedbi teh menjav in vprašanj dosežena naslednja situacija: kompleks I in II bo v celoti privatna last arondiranih kmetov, od tega arondiranccv iz okoliša Dolskega okoli 17 ha, kompleks III, IV in V bo v celoti družbena lastnina v uporabi AE. Tudi mi predlagamo, naj SO imenuje komisijo, ki bo skrbela, da bi sc 17 ha razdelilo arondiranim kmetom iz Dolskega čim bolj pravično in smotrno. Želimo nazadnje opozoriti, naj se o arondacijah ne govori s slabo voljo in da sc pri tem upošteva kompleksnost naše gospodarske graditve. Neka naziranja morajo v skrajni konsekvenciji priti do zahteve, naj se vzpostavijo predvojna lastniška razmerja in miselnost. Jasno je, da je podružabljanjc kmetijstva ne-oddeljiv del vsega našega gospodarskega razvoja, tako rekoč del gradiva stavbe našega gospodarstva: ni mogoče iz te stavbe puliti posameznih kamnov. Tak je bil naš razvoj in nič drugačen in na podlagi prav takega razvoja smo dosegli, kar imamo. Saj je jasno, kako je podružbljanjc kmetijstva vplivalo na spremembo razmerja med številom kmetov in delavcev, s tem pa na našo industrializacijo, na dvig izobrazbe itd., itd. Kdor obsoja tak razvoj, mora biti dosleden in sc odreči prednosti, ki jih je prinesel ta razvoj. Kdo bi se želel vrniti k predvojni bedi in negotovosti, izkoriščanju in duhovni omejenosti? Kdo bi se odrekel udobnim stanovanjem, prevoznim sredstvom, dobri hrani, soc-zavarovanju in vsemu, kar spada v naš standard? To vse nam je dal naš razvoj in i* tega razvoja si ni mogoče odmisliti podružbljanjc kmetijstva. I*o pooblastilu gen. direktorji* AE vodja zemljiškopravnega oddelka: Ciril Ahlin, dipl. pravnik, s. r- Takole čakajo ljudje pred spuščenimi zapornicami v Pokopališki ulici. Zapornice pregradijo cesto vsakih pet minut. Ali bodo s podvozom na Kajuhovi cesti za Moščane nastopili boljši časi? Zdravstveno varstvo na rešetu Kako bo s financiranjem v letu 1970? V začetku novembra je bilo v Ljubljani posvetovanje o načinu financiranja zdravstvenega varstva v letu 1970. O tem problemu nam je predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ljubljani MILOVAN ILICH poslal naslednji sestavek: Dne 6. 11. 1969 je bilo za ljubljansko regijo sklicano posvetovanje o financiranju zdravstvenega varstva, ki so se ga noleg predstavnikov samoupravnih organov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov udeležili predsedniki občinskih skupščin 17 občin, koikor jih zajema ljubljanska komunalna skupnost, predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki mestnega im občinskih zdravstvenih zavodov, regionalnega zdravstve- MILOVAN ILICH nega centra in zavoda za zdravstveno varstvo ter komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Posvetovanju pa so prisostvovali tudi podpredsednik IS skupščine SRS tovariš Vinko Haimer, podpredsednica republiškega zbora skupščine SRS tovarišica Lojzka Stropnik, predsednik socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SRS, ki so bili izvoljeni na področju ljubljanske regije. Na posvetovanju je bila obravnavana ocena poslovanje sklada za leto 1969 in osnutek predloga finančnega narčta za leto 1970. Pripravljeni predlog finančnega načrta za leto 1970 temelji na izhodiščih in smernicah izvršnega sveta SRS. Predlog Pa ni mogel upoštevati spremembe nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki naj bi v skladu s smernicami IS SRS bila diferencirana glede na višino osebnih dohodkov. Ta predlog ni bil upoštevan v finančnem načrtu zaradi tega, ker ni v skladu s trenutno veljavnimi zakonskimi predpisi in bi za uveljavitev vsekakor umestnega predloga bilo potrebno poprej spremeniti ustrezne zakonske predpise. Predlog finančnega načrta Upošteva participacijo v tisti višini, kakršna je veljala za teto 1969, in to participacijo delno razširja z uvedbo soudeležbe zavarovanca tudi še pri Ponovnih pregledih pri zdravniku specialistu in s povečanjem plačila za obiske zdravnika na bolnikovem domu, medtem ko je participacijo za zdravila v skladu z zveznimi zakonskimi predpisi potrebno glede na doseženo višino izdatkov za zdravila v letu 1969 — povečati od dosedanjih 3 na 4 dinarje. Skupščina komunalne skupnosti bo morala Pretehtati morebitno uvedbo Participacije (ki je sicer zelo nesimpatična) tudi pri zdravljenju v stacionarnih zdrav- stvenih zavodih in pri nadomestnem oziroma podaljšanem bolničnem zdravljenju. Žal pa vsi ti zaostreni ukrepi, ki naj bi pomagali pri financiranju zdravstvenega varstva, ob enaki prispevni stopnji (5,2 %'t. kalkršna je veljala v letu 1969 ni ob dodatnih prispevkih iz leta 1969 ne morejo pokriti dokaj upravičenih zahtev zdravstvene službe, da bi organizirala zdravstveno varstvo, kakršnega si zavarovanci želijo in ga potrebujejo. Finančni načrt predvideva, da bo v letu 1970 za zdravstveno varstvo delavcev in njihovih svojcev zbranih 354.596.000 N din, po odbitku Obvezne rezerve sklada v višini 6.010.000 N din pa bi za te potrebe ostalo na razpolago 348.586.000 N din. Ža neposredno zdravstveno varstvo, to se pravi za ambulanto! specialistično in bolnišnično zdravljenje, za podaljšano bolnišnično zdravljenje, za zdravila in injekcije, za zobno nego in zobotehnične storitve, za ortopedske pripomočke in za prevoze z reševalnimi vozili je predvideno skupno 263.693.000 N din, kar predstavlja 14,1 % več, kot bo znašala realizacija teh stroškov v letu 1969. Za nadomestila osebnega dohodka za primer bolezni in nesreč, za primer nosečnosti in poroda ter za skrajšani delovni čas, za pomoč za opremo novorojenčka ter za povračilo pogrebnih stroškov in izplačila pomoči v primeru smrti je predviden znesek 76.827.000 N din, kar predstavlja povečanje teh stroškov za 20,3 % v -primerjavi z doseženimi stroški v letu 1969. Pri tem je treba izr" Prodorni sodobni češki filozof Machovec je v svoji knjigi Smisel življenja napisal nekako takole: Mnogi so si predstavljali socializem — brez človeka. Samo še Jaz in družba (država), ki nadomešča človeka. To je videti nekako takole: Greh je, če se pojavi na cesti berač. »-Tega ne more biti, tega v naši družbi ni. To se mene ni tiče. Za to skrbi družba, saj imamo zavod za ... in za...« — ali pa takole: Nekdo napade sredi belega dne npr. neko žensko. »Ja, kje pa je miličnik, zakaj ne posredujete, pojdite no po miličnika (jaz ne). Ja, saj zakaj ga pa imamo.« Seveda je še mnogo takih primerov in jasen je ne-, smisel tega. Se strinjamo? Se! Toda zakaj ne delamo drugače, če to razumemo! Na vse te misli so nas spravili zadnje čase vse pogostejši ultimati športnih, kulturnih in drugih društev: »Razpustili bomo svoje društvo, če ne dobimo toliko tisočakov do tega roka.« Ipd. Tak apel je poslal nogometni klub Slovan, malo mileje nogometni klub Slavija, pravi ultimat občinski strelski od- pri,pomniti, da temelji to per večanje na doseženem povečanju osebnih dohodkov v letu 1969 (povečanje za 20,4 %), kar je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi — osnova za izračun nadomestil v letu 1970. Za rehabilitacijo delovnih invalidov je predviden znesek 8.271.000 N din, kar predstavlja povečanje je za 2,4 %. Za premije za obvezno pozavarovanje je predvideno v finančnem načrtu 2.740.000 N din (povečanje za 12,9 °/0), za povračilo zavodu za izvajanje zdravstvenega zavarovanja in zn zdravstveno raziskovalno delo pa 8.157.000 N din (povečanje za 12,3 %); drugi izdatki, med katere sodijo stroški samouprave, obresti in provizije od kreditov, sodni stroški in drugi izdatki, predstavljajo v_finančnem načrtu znesek 2.464.000 N din in bi po načrtu bili za 10 % višji, kot v letu 1969. Skupni izdatki dajejo seštevek 362.152.000 N din in so za 15 % višji, kakor jih predvidevamo v letu 1969. Ob upoštevanju, da bomo dosegli samo za 348.586.000 N din dohodkov, presegajo torej izdatki dohodke za 13.566.000 N din. V Skladu s stališči izvršnega sveta izhaja finančni načrt iz predvidevanj, da se bodo materialni stroški povečali za 9 %; v približno enaki višini naj bi se povečali tudi osebni dohodki v zdravstvu (10,4 %) zdravstvena dejavnost pa naj bi se povečala za okrog 2,6 %, se pravi, za isti odstotek, kakršnega predvideva IS SRS pri povečainju zaposlenosti na področju Slovenije. Dohodki sklada pa temeljijo na predvidevanju, da se bodo osebni dohodki na področju naše regije povečali za 14,4 %, medtem ko je IS za Slovenijo predvidel povečanje za 13 %• Izračun naše skupnosti, ki upošteva večje povečanje, kot je predvideno z republiškim načrtom, izhaja Nadaljevanje na 5. strani bor, ustno še mnoge druge organizacije, brez apelov in ultimatov pa so kar preprosto prenehale z delovanjem nekatera kulturna društva. In to vse zato, ker družba ne da denarja za to in to. Res je morda krivda tudi na tej strani, da naša občina namenja (v sorazmerju z drugimi ljubljanskimi občinami) premalo denarja za tovrstne dejavnosti, a še večja krivda je na drugi strani. Kaj naj odgovorimo tovarišu, ki pravi, da je članarina 1,00 din na mesec previsoka za članstvo, a istočasno tovarišu, ki npr. dvakrat na teden strelja na strelišču (ki ga vzdržuje družba, z municijo in in puškami, ki jih plačuje družba) pod vodstvom trenerja (ki ga plačuje družba) v svojo zabavo in korist. Ali kaj naj rečemo o naših športnih in kulturnih organizacijah, kjer družba vzdržuje objekte, plačuje članstvo (večji del že vse »pri kruhu«) ne plača dinarja članarine? Povejte no, ali se družba zabava, krepi zdravje in širi duhovno obzorje, ali jaz, moj sin ali hči! In če jaz, zakaj nočem tudi stroškov nositi jaz. Razumlji- POKUSITI SE SPiAČA! ^ J&toVlfHoHnshc* vo: igrišča si ne morem zgraditi sam, pa telovadnice in bazena ne. To naj napravi družba, kar sem tudi jaz, oz. več jaz. Tudi trenerja, pevovodjo, režiserja si ne vzgojim sam. Dobro, zopet družba. Toda zakaj: — če mi ne plačate vsak diabolo, ne bom streljal in se sploh ne bom s tem u-kvarjal, hotel brcati ali igrati ho- — če mi ne plačate vsako ja, da bom igral v tej ali oni ligi, sploh ne bom več keja, košarko (v lastno zabavo in korist), — igralska družina bomo le, če dobimo toliko in toliko ... in živeli bomo le, če nam plačate!? Ali živimo zase (in svoje ideale) ali zato, da ima družba korist od nas? Ali mi uživanio življenje ali družba? Ali mi streljamo, igramo nogomet, košarko, pojemo, muziciramo itn. — ali družba — nam v razvedrilo in korist — ali družbi? Sicer se strinjam, tovariši, z vami, da morda naš občinski proračun premalo skrbi za te dejavnosti. Toda strinjam se le toliko, da ni prav, da nimajo naše šole in morda Še delovne organizacije in krajevne skupnosti telovadnic, zadosti igrišč, kulturnih dvoran, da ni dovolj trenerjev, vodnikov v društvih TVD Partizan, režiserjev, pevovodij, organizatorjev. Toda ne morem se strinjati z vami, da naj vam družba plača tarčo in diabolo, večerjo po tekmi ali po vaji, pa še morda počitnice na morju. Zdi se mi namreč, da naša družba že preboleva dobo, ko je nadomeščala Človeka; toda Jaz o tem še noče slišati. Glej uvod ... Dejavnost vevške mladine Na področju mladinske dejavnosti na Vevčah je zadnje čase mnogo novega. Tako je le videti, da bo imela mladina Vevč enoten mladinski klub in ne dveh (tovarniškega in terenskega), kot do sedaj. Pobuda za združitev obeh klubov je prišla z mestne konference ZMS, pa tudi člani obeh mladinskih klubov so prišli do spoznanja, da bi združeni lažje izvajali svoje programe. Tako je bilo sklenjeno na sestanku tovarniškega komiteja ZK, naj ima vsak klub svojo konferenco, na kateri izvolijo pet svojih članov. Teh deset mladincev pa bo potem predstavljalo vodstvo združenega kluba, ki naj bi se formiral do decembra tega leta. Prav preseneča pa dejavnost mladinskega kluba terenske mladine. Po dvomesečnem molku, ki pa je bil posledica objektivnih težav (mladinski klub je bil namreč okraden), so mladinci v slabem mesecu pripravili kar tri predavanja. V prvem Tehnika in šport je dr. Drago Ulaga pojasnil mladim, zakaj je potreben šport vsem ljudem, kako trenirajo vrhunski športniki itd.; drugo predavanje Srednjeveška umetnost je bilo zelo zanimivo za starejše mladince, saj je bilo tako strokovno, da ga je razumel le tisti, ki je imel vsaj srednjo izobrazbo; najbolj presenetljivo in prav gotovo z največjim zanimanjem spremljano pa je bilo predavanje Majde Musek s temo o spolni vzgoji. Tu se je prav videlo, kako mladini manjka poduka v tej smeri. Uspeh predavanja je bil zelo velik; skoraj ni bilo mladinca, ki po predavanju ne bi izrazil želje, da bi taka predavanja še organizirali, saj se ob metodi, da vsi sedijo okoli ene mize, lahko o marsikateri stvari odkrito pomenijo iz oči v oči. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, a mladina vseeno ni zadovoljna. Pričakovali so namreč, da bodo na preda-vanja hodili tudi starejši, a do sedaj ni prišel še nihče od njih. Druga dejavnost, s katero je mladinski iklufo Vevče ponovno zaživel, so mladinski plesi, ki bodo zopet vsako nedeljo v klubu. Plesi so še pričeli 9. 11. 2e na prvem plesu je bil vsak obiskovalec prav prijetno presenečen. 2e pri vhodu je lahko opazil veliko spremembo od spomladi. Prostori so namreč mnogo lepše urejeni. Uredili so si jih sami s svojim delom in celo s svojimi sredstvi, saj je 'klubska blagajna že dolgo prazna. Mladina si je uredila prostor tako, da ugaja mladim. Poleg ansamblov ALFA CENTAURI ter gostov Glittering stones in Apoloni pa so poskrbeli tudi za light show. Ples je obiskal tudi predsednik terenske konference ZMS Jože Koprivnikar, ki je bil presenečen nad kvaliteto ansambla Alfa Cen-tauri in light showom. Izjavil je tudi, da ima mladinski klub Vevče prav gotovo najbolje organizirane plese v občini. Pohvalil je tudi čudovito opremo prostorov. To je bil torej kratek prikaz delg mladine na Vevčah in upamo, da njihova dejavnost ne bo zamrla zaradi denarnih problemov, kot se je to že pripetilo. /*** Še ena meščanska razglednica. Perilo, skladišče pivskih steklenic in razna navlaka — vse to nikakor ne služi v čast beli Ljubljani Ljubiteljska dejavnost ima globoke korenine V moščanskem klubu odbornikov je nedavno tega potekal zanimiv razgovor, ki ga je vodil poslanec kulturno-prosvetnega zbora republiške skupščine dr. Boris Kuhar. Razpravljali so o osnutku republiškega zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti. Investicijsko vzdrževanje šol v občini Z letos namenjenimi sredstvi občinsike skupščine za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol so naše šole gospodarile takole: — na osnovni šoli Vide Pregare so s 23.150 dinarji popravili streho in centralno kurjavo; — na osnovni šoli Sostro so namenili 150.000 dinarjev za centralno ogrevanje; — na osnovni šoli Polje so 84.700 dinarjev porabili za ureditev sanitarij in vodovoda na centralni šoli, za ureditev ZA VARNO DELO VSI DELAVCI IZ PROIZVODNJE SO OPRAVILI PREIZKUS ZNANJA O VARSTVU PRI DELU Da bi bili o varstvu pri delu, o pravicah in dolžnostih Sim-bolje poučeni vsi zaposleni in da bi se število nezgod pri delu še zmanjšalo, je kadrovska služba v tovarni Saturnus za svoje delavce organizirala ob- V začetku so nekateri, zlasti tisti, ki jim manjka le kakšno leto dela do pokojnine, nekoliko negodovali, češ kaj se bodo na stara leta mučili in učili. Ko so se seminarji in preizkusi začeli, pa ni bilo nobenega izostanka. Kljub temu, da so v večini žene, ki imajo v popoldanskem času še družinske obveznosti, so predavanja zavzeto poslušale in pogosto posegle v razpravo s svojimi dolgoletnimi delov- električne napeljave na podružnični šoli Križevsika vas in za ureditev centralne kurjave na šoli Janče. K temu so prispevali še 30.000 dinarjev pokrovitelji in krajevna Skupnost; — osnovna šola Ketteja in Murna je s 35.640 dinarji popravila streho nad prizidkom za telovadnico, na podružnični šoli v Hrušici pa uredila najnujnejša adaptacijska dela znotraj in zunaj poslopja. Pri tem so sodelovali tudi kolektivi podjetij Totra (10.000 dinarjev), Zima (2.000 dinarjev), Rast (300 dinarjev) in KS Kodeljevo (2.000 dinarjev). Za popravilo strehe nad poslopjem oddelkov podaljšanega bivanja v centralni šoli pa je temeljna izobraževalna Skupnost Ljubljana prispevala 60.000 dinarjev. Kljub zelo Skromni udeležbi, ki tudi po svoje odraža današnji položaj v kulturi, pa je bila razprava zelo razgibana in tehtna. Odborniki in drugi navzoči javni in kulturni delavci so imeli na osnutek zakona številne pripombe, ki bi jih lahko strnili v naslednji dve točki: 1. V drugem odstavku 7. člena osnutka zakona je zapisano, da se temeljna kulturna Skupnost ustanovil tudi za območje mesta, Iki je razdeljeno na občine, 'kar pa je v bistvu protiustavno. Čeprav je bila težnja ljudi, ki so osnutek zakona pripravljali, da naj bi bilo v republiki teh Skupnosti čimmanj, občinskim dejavnikom petih ljubljanskih občin ni vseeno, kdo in kako bo odločal in vplival na ustanavljanje in delo take Skupnosti v Ljubljani. Najbrž ni nihče proti eni skupnosti (nekaj podobnega kot je TIS), vendar naj bo v zakonu precizno opredeljen vpliv Občinske skupnosti na takšno skupnost. 2. Zelo natančno bo treba v končnem predlogu zakona opredeliti tudi razmerja med taiko imenovano višjo, profesionalno kulturo in med ljubiteljsko dejavnostjo. Bržkone je upravičena bojazen, ki so jo izrekli odborniki, da gre za osredotočenje finančnih sredstev v mestu in da bo ljubiteljska dejavnost potisnjena na stranski tir. To še posebej velja za Ljubljano z zaledjem, v katerem je ljubiteljska dejavnost zelo razvejana in ima globoko tradicijo. Res je, da se tudi pri ljudeh v hribovskih predelih vse bolj kaže potreba po vedno višjih in kvalitetnejših kulturnih vrednotah. Pa vendar moramo še vedno računati z mentaliteto podeželskega ljudstva, ki mu je domači amaterizem bolj dojemljiv in razumljiv. In prav zavoljo tega bo moral amaterizem biti deležen posebne pozornosti in podpore — tako materialne kot moralne. Z novim zakonom naj bi bilo tudi uveljavljeno načelo, da se ne financira kulturna institucija kot talka, marveč njen program, za katerega pa ni vseeno, kakšen je. F. F. Dijakov prosti čas Dijaki nimajo mnogo prostega časa, vendar dokazujejo njih izvenšolske dejavnosti na moščanski gimnaziji veliko zainteresiranost in sodelovanje pri posameznih oblikah delovanja v prostem času. Dijaki delujejo v teh krožkih sami, vendar sta jim pomoč in mentorstvo profesorjev nujno potrebna in le-ti jim radi pomagajo. Učenje je za nekatere neprijetno delo, a če ga ni preveč, se že zdrži. Na fotografiji: delavke iz Saturnusa, ki opravljajo preizkus znanja o varstvu pri delu vezne seminarje in preizkus znanja. Seminarji s preizkusom znanja so po temeljnem zakonu o varstvu pri delu za vse obvezni. Organizirani so po skupinah in obsegajo 4 šolske ure predavanja s področja varstva pri delu, nato pa po nekaj dnevih še preizkus (izpit) v obliki testiranja. nimi izkušnjami. Temu primerni so bili tudi končni rezultati testiranja, ki so bili nad pričakovanji. Tako je ta delovni kolektiv s 1.500 zaposlenimi storil pomemben korak pri vzgoji in obveščanju delavcev, da se bo nezgod znal varovati, če pa bo do nezgode prišlo, bo znal ukrepati. Gerlica Ravnateljstvo šole je letos rešilo še en problem: dijakom prizna delo v krožkh za pouk praktičnih znanj. To velja za tretje in četrte razrede, ki imajo obvezna praktična znanja. Na kratko naj opišem delo nekaj krožkov, ki uspešno delujejo že več let. Geografski krožek je med najbolj obiskanimi na šoli. V programu tega krožka je bistven poudarek na raziskovanju nekaterih vrst tal in na organizaciji raznih potopisnih predavanj, ki jih imajo včasih dijaki sami ali pa povabijo v svojo sredo svetovne popotnike, ki jim svoje vtise opišejo z besedo in diafilmi. Tudi različni poučni izleU se vrste zelo pogosto in dijaki se jih radi udeležujejo. Pri tem dijakom svetuje in z njimi že vrsto let sodeluje mentorica prof. Gamsova. V klubu OZN so včlanjeni dijaki, kd jih zanimajo gospodarska in politična dogajanja doma in v svetu. Delo tega krožka poteka po načelu predavanj, ki jih vodijo dijaki sami. Ce pa je snov zahtevnejša in ji dijaki niso kos, povabijo v svojo sredo poklicne sociologe, psihologe in politologe. Klub O®! prireja različna predavanja o svetovnih dogajanjih, ki jih mladi najraje poslušajo. Ob koncu vsakega predavanja se razvijejo zelo živahne debate. Vsa ta dejavnost pomaga dijakom, da si širijo obzorje ter poglabljajo znanje in razglede o dogajanjih doma in v svetu. To obliko delovanja v prostem času so Izbrali predvsem tisti dijaki, ki nameravajo študirati na ekonomski fakulteti ali na VŠPV in njima podobnih visokih šolah. Profesorica sociologije Bregarjeva si zelo prizadeva, da dobe dijaki v klubu čimveč znanja in da so vedno zadovoljni s predavanji, ki jih izbira skupaj z obiskovalci tega krožka. Da imamo na šoli veliko mladih literatov in ljubiteljev pisane besede, priča delo literarnega ikrožka. V tem krožku dijaki predvsem ocenjujejo svoja dela, si jih med seboj razlagajo in se pri tem izpopolnjujejo v pisanju. Da bi še bolje spoznali dela domačih in tujih literatov, tudi skupno prebirajo dela teh pisateljev in si jih' razlagajo, kakor jih pač razumejo. Ker se večkrat zgodi, da niso kos vsem razlagam, se pomenijo s profesorjem Brglezom, ki stalno dela s člani literarnega krožka. Po vseh Mostah je znana tudi gledališka skupina, ki uprizarja tudi zahtevnejša dela, a so jim dijaki kos in vedno po-žanjejo veliko aplavza. Največ nastopajo v Titovem domu. Pripraviti in zaigrati katerokoli odrsko delo ni tako preprosto in se dijaki dlje čas« pripravljajo za nastop. Tudi za ljubitelje tehnike, fizike in matematike je P<>" skrbljeno: različni lirožki so dobro obiskani. Šolsko športno društvo je zelo aktivno in ima veliko pristašev. Dijaki tekmujejo med seboj in z drugimi šolami v več športnih dejavnostih. Med seboj so se nazadnje spoprijeli vsi razredi gimnazije na športnem dnevu. Le kratek opis nekaterih dejavnosti dijakov meščanske gimnazije nazorno kaže, da so dijaki aktivni tudi v izven-šolski dejavnosti. Aleš Kardelj PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, POLDE MAČEK, O SAMOUPRAVNI UREDITVI MESTA LJUBLJANA Kako bo s financiranjem Bistvenih razlik ni Kateri poglavitni vzroki terjajo sedanje spremembe in dopolnitve občinskih in statuta mesta Ljubljane? Poleg sprememb ustave SRS (IB. amandma), W ustavno regulira odnose v mestu Ljubljana, iki je razdeljeno na občine In ki nam nalaga, da s statutom mesta in občin opredelimo funlkcijo občin in mesta, so še drugi razlogi za spremembe in dopolnitve statutov. Prvič, da smo statute sprejemali pred leti in da smo v tem času doživeli več sprememb in da sama evolucija razvoja naše socialistične družbe terja nekatere spremembe Podjetje INDOS je zgradilo novo no pridobitev in dopolnitve; to še predvsem v poglavju družbeno-akonom-slki odnosi v občini. Znano je, da je vloga delovnih organizacij kot osnovnih dejavnikov pri oblikovanju odnosov v gospodarstvu vedno bolj odločujoča v celotnem našem družbenem življenju in v uresničevanju skupne jugoslovanske in slovens»ke politike. Dalje, da smo v naš sistem vgradili nov mehanizem samoupravne skupnosti na področjih šolstva, zdravstva, kulture in drugod. Dalje zaradi sprememb na področju stanovanjskega gospodarstva, na področju komunale itn. Drugič: naš samoupravni sistem in poglabljanje socialistične demokracije terjata dopolnitve v poglavjih: napredna demokracija, javnost dela itn. Več dopolnitev bo v poglavju KS — funkcije, odnosi občinska Skupščina — KS itd. Tu je še niz vprašanj in tudi predlogov, kjer bodo morale statutarne komisije občin in mesta dopolniti in v bistvenih Vprašanjih najti nove formu- DO KDAJ Po obvestilu, 'ki smo ga prejeli pred zaključkom redakcije, so pravkar končane seje statutarnih komisij vseh petih ljubljanskih občin in mestne statutarne komisije. Pregleda-n° je gradivo, ki so ga pripravile občinske in mestne strokovne podkomisije. Sedaj bo treba gradivo samo še dokončno medsebojno uskladiti. Do 4. decembra morajo biti osnutki občinskih in mestnega statuta pripravljeni. Za 9. ocz. 10. decemeber je Predviden Skupni sestanek redakcijske skupine z zastopniki mesta in ljubljanskih občin, ha katerem bodo dokončno Izoblikovali osnutke statutov. 16. decembra je predviden lacije, ki bodo odraz socialističnih družbenih odnosov v sedanjem času. Razprave okrog teh vprašanj so v zaključni fazi >v strokovnih skupinah in satutarnih komisijah ter računamo, da bodo statuti že v tem letu (osnutki) dani v javno razpravo. Kako daleč je usklajevanje gradiva mestnih strokovnih skupin in občinskih statutarnih komisij in ali so in katere so razlike? Teza usklajevanja je v teku. Če bo dovolj političnega posluha in pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje, u- halo, ki zanj pomeni pomemb- pamo, da bo na bolj ali manj osvojenih političnih ekonomskih izhodiščih v zelo kratkem času obdelana glavna materija, tj. delitev funkcij oz. zadev med mestom in občinami. Razlike, ki še obstoje, niso tako velike, da ne bi mogli najti stičnih točk oz. zbližati stališč. Ali se še postavlja vprašanje ene ali pet občin? Menim, da je ustavni amandma, ki je bil sprejet po predlogu ljubljanskih občin in mestnega sveta, to dilemo zavrnil. Ne gre nam za reorgani-zacijske spremembe, temveč za dograjevanje komunalnega sistema v Ljubljani. Ali lahko navedete nekaj razlogov, ki pogojujejo obstoj občin v Ljubljani? Ustanovitev ene občine za celo mesto bi pomenilo veliko koncentracijo funkcij in dela na vseh področjih družbeno- STATUTI? ponovni sestanek vseh statutarnih komisij. Na tem sestanku naj bi sklepali o morebitnih naknadnih pripombah k osnutku statutov. Okoli 25. decembra je predvidena razprava o statutih v občinskih in mestni skupščini. Na teh skupščinskih sejah bodo sprejeli tudi Sklep o sklicu zborov volivcev; ti naj bi bili sklicani od 15. do 30. januarja prihodnje leto. Poleg javne razprave, id bo potekala na zborih volivcev, bodo podobne razprave o osnutkih statutov pripravili tudi v vseh drugih inštitucijah In organizacijah. Proti koncu februarja leta 1970 bodo statuti dokončno sprejeta. ekonomskega življenja v mestu Ljubljani. Postavlja se vprašanje, ali bi mesto posvečalo dovol] pozornosti vsem in vsakodnevnim številnim problemom na tako velikem območju. Lahko predpostavljamo, v kakšnem položaju hi se znašla občina na ogromnem, zelo raznolikem območju, kjer prebiva prek 240 tisoč občanov s tisoči problemov, ki jih težko rešujemo celo sedaj, ko so razdeljene pristojnosti med Občinami, mestom in krajevnimi Skupnostmi. In obratno: lahko si predstavljamo, kakšen vpliv bi imel občan na kreiranje politike in na reševanje vsakodnevnih problemov v taki občini. Ena občina bi se zaradi velikega števila Velikih in malih problemov oddaljila od reševanja aktualne družbene problematike in zanemarila samoupravno dogovarjanje s številnimi samoupravnimi in drugimi inštitucijami ter občani. Tudi še nedograjene krajevne skupnosti, ki jih je prek 70, ne bi mogle bistveno vplivati na delo in politiko ene občine. Samo občine so in bodo prispevale k uspešnejšemu reševanju vsakodnevnih problemov delovnih ljudi na svojem območju, pa tudi v mestu pri reševanju problemov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti ter pri reševanju problemov povsod, kjer se zadovoljujejo vsakodnevni interesi delovnih ljudi. Skupna površina prodajnega prostora znaša 65.000 m2; v naslednjih petih letih predvidevajo, da bodo pridobili še 60.000 m2 novih prodajnih površin, število zaposlenih pa se bo podvojilo. V Sklopu tega velikega trgovskega podjetja praznujeta 20-letnico tudi dve poslovni enota ,in sicer poslovna enota Polje in špecerija, ki ima svoje poslovalnice pretežno na meščanskem območju, o katerih želimo spregovoriti kaj več. 20 USPEŠNIH LET Letos praznuje 20-letnico svojega obstoja tudi Mercatorjeva poslovna enota Polje. Njen začetek sega tja v obdobje po nacionalizaciji zasebnih trgovin, kakršnih je bilo na tem območju šest. Do leta 1950 so bile trgovine pod upravo potrošniških zadrug, pozneje pa so ustanovili trgovsko podjetje »-Hranila«. V letu 1952 so se k njim priključili industrijski magazin vevške papirnice, VTP podjetje ter krajevni trgovini v Dobru-njah in v Sostrem. Vsi trgovski lokali, razen trgovine v Zalogu, so bili dokaj nefunkcionalni in zastareli in so terjali temeljite preureditve. Odprli pa so kmalu novo trgovino v Zadvoru in prevzeli trgovino v Bizoviku. Leta 1957 so v Polju odprli novo prodajalno in priključili k njej prodajalne v Javora, Besnici, Dolskem in Senožetih. v letu Nadaljevanje s 3. strani iz izkušenj v preteklih letih, saj je osebni dohodek v naši regiji vsa leta nazaj izkazoval za 1 do 2 % večji porast kot republiško poprečje. Pred Skupščino komunalne skupnosti je torej odprto vprašanje, kako izravnati dohodke z izdatki in kje najti dodatne vire za financiranje zdravstvenega varstva. Zmanjševanje zdravstvenega varstva bi v sedanjem položaj pomenilo absurd in nerešljiv socialni in politični problem. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da zdravstveni delavci z dokajšnjo upravičenostjo zahtevajo korekturo osebnih dohodkov, predvsem pri srednje kvalificiranih medicinskih delavcih, ki zaradi občutno nižjih osebnih dohodkov od njim sorodno kvalificiranih delavcev v gospodarstvu uhajajo iz zdravstvene službe ali pa se ti nižji osebni dohodki zrcalijo v niihovi storilnosti. Problema korektur osebnih dohodkov v zdravstvu ne bo mogoče odlagati v nedogled, čeprav je jasno, da je treba v letu 1969 in 1970 predvsem urediti nagrajevanje delavcev v prosveti. Kaže, da bo nagrajevanje prosvetnih delavcev v letu 19 70 zadovoljivo rešeno in bo zato treba v letu 1971 upoštevati korekturo osebnih dohodkov v zdravstvu. Glede na dejstvo, da predstavljajo osebni dohodki v zdravstvu pretežni del stroškov zdravstvenega varstva, bo ta korektura Preobrat v smeri modernizacije poslovanja je nastal predlansko leto, ko so na Vevčah odrpli prvo samopostrežno trgovino. Letošnja bruto realizacija v tej Mercatorjevi poslovni enoti bo dosegla višino 2.400 milijonov S-dinarjev. V podjetju dela že dvajset let osem delavcev: Fani Primer, Blaž Adolf, Mari Sagmeister, Anica Gašperšič, Viktor Škrjanec, France Veber, Tončka Urbanc, in Stane Markulj. Ob visokem jubileju izreka vsem iskrene čestitke tudi u-redništvo Naše skupnosti! TUDI V MOSTAH VELEBLAGOVNICA Januarja letos je minilo 20 let, odkar je bila ustanovljena Mercatorjeva poslovna enota špecerija, ki se je dotlej imenovala »Živila«. K špeceriji se je pozneje priključila še potrošniška zadruga rajona 3 — Moste. Takrat so bile namreč še povsod — tudi v Mostah — trgovine klasičnega tipa. Prvo samopostrežno trgovino v Mostah smo dobili leta 1964 v Proletarski ulici št. 4, po- 1970? v finančnem načrtu za leto 1971 prav gotovo postavila zelo težko rešljiva vprašanja pred novo skupščino komunalne skupnosti ljubljanske regije, Iki bo takrat hkrati morala upoštevati vrsto sprememb, o katerih govori osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. O vseh navedenih problemih je bil govor na uvodoma omenjenem posvetovanju, vendar tudi tako kvaliteten zbor predstavnikov družbenopolitične in socialno-zdravstvene dejavnosti ni mogel najti konkretnih odgovorona zastavljena vprašanja, še manj pa predpisati recept za razrešitev problemov. V mesecu novembru so o navedeni problematiki razoravljali zbori zavarovancev in nato na osnovi njihovih izhodišč in oripomb v začetku decembra skupščina komunalne skupnosti, ki bo morala dokončno razrešiti vprašanje, ali naj finančni načrt že takoj v začetku predvideva primanjkljaj ali pa bilo treba zdravstveno varstvo omejiti do tiste stopnje, kakršno lahko z zbranimi prispevki plačamo. Ta odločitev nikakor ni lahka in bodo morali člani skupščine z vso odgovornostjo pred zavarovanci zagovarjati sprejeta stališča; prav pa je, da o problemih in težavah, s katerimi se srečuje skupščina komunalne skupnosti, zve nekaj podrobnosti tudi širša javnost. zneje pa še v Pokopališki ulici in na Zaloški cesti št. 87. Po izjavi direktorja Mercatorjeve poslovne enote špecerija tovariša Cvelbarja je v načrtu razširitev samopostrežne trgovine v Proletarski ulici št. 4, kjer bodo — ko bo preurejena — kupcem na voljo vsi potrošniški artikli. To bo veleblagovnica v pravem pomenu besede. V načrtu je tudi ureditev samopostrežne trgovine z bifejem v Stepanji vasi, ki bo obenem služila tudi občanom Hrušice. Enako bodo preuredili poslovalnico na Zaloški cesta št. 22. Mercatorjeva poslovna enota špecerija ima v Mostah 14 poslovalnic s 118 zaposlenimi delavci in 12 vajenci. Enota kot celota bo letos dosegla načrt realizacije v višini 2.900 milijonov S-dinar-jev ali 2 milijona S-dinarjev prometa na zaposlenega. Ob jubileju, ki ga bodo praznovali 27. novembra letos, bodo nagradili tudi 8 svojih delavcev, ki so zaposleni v meščanskih trgovinah. To so: Marjan Stanovnik, Fani Kovačič, Kristina Cizelj, Pavla Balant, Ljudmila Trtnik, Julijana Šinkovec in Miro Bratkovič. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Naše skupnosti! čestita vsem občanom ob dnevu republike Milovan Ilich OB JUBILEJU MERCATORJA Veletrgovina import-export Mercator praznuje letos 20-letnico obstoja. Podjetje, ki danes združuje dvajset poslovnih in obratnih enot in zaposluje 2450 delavcev, ima 305 svojih poslovalnic po vsej Sloveniji; od tega je kar 42 sodobnih samopostrežnih trgovin. Mercator se ne ukvarja samo s trgovsko dejavnostjo, marveč tudi s proizvodnjo mesnih izdelkov. Podjetje ima svoje obrate za predelavo in embaliranje živil in svoj nženiring za trgovske, gostinske in poslovne objekte in opremo. VESTI S TE REJVA NOVOSTI IZ DOLSKEGA Most je dobil asfaltno prevleko V mesecu oktobru so delavci ipodjetja Slovenija-ceste položili asfaltno prevleko na mostu čez Savo med Dolskim in Lazami. Asfalt je zares dobrodošel vsem tistim voznikom, ki so že prej vozili čez most in se jezili na železne robnike, ki so moleli iz betona in včasih nevarno poškodovali avtomobilske gume. Popravili so tudi leseno rampo na levem bregu Save, tako da se voznikom ni 'treba bati, da bo eno izmed koles obtičalo v luknji med deslkami ali pa da bi nepoučeni motorist s polno hitrostjo pripeljal na rampo In nevarno padel; prebarvali .pa so tudi ograjo na mostu in jo s tam zaščitili proti rji. Dobro bi bilo tudi, da bi enkrat ure- dili cesto med mostom čez Savo in Dolskim, kajti bližajoče jesenske poplave jo bodo verjetno spet močneje poškodovale. Kulturno življenje v Dolskem V mesecu septembru se je v Dolskem spet razgibalo kulturno življenje. Z delom so začeli v glasbeni sekciji, ki jo tudi letos vodi Anton Semeja. Skupaj z osnovno šolo in KUD bodo organizirali proslavo v počastitev dneva republike. Tudi mladinski klub v Dolskem je znova zaživel. Izrabili so novo vodstvo in pripravili program, ki so ga že začeli izvajati. želijo pa s več podpore starejših, saj je bila dosedaj žal premajhna. Sašo Novak Marlesove vrstne hišice v Zalogu hitro rastejo iz tal. Ko bodo zgrajene vse in ko bo urejeno tudi okolje, bo to ena najlepših stanovanjskih sosesk v občini Mostc-Poljc. VESTI IZ ZAEOGA LETNA KONFERENCA ZMS ZALOG Pretekli mesec so imeli zaloški mladinci svoj letni pregled dela. Kot vsako leto, Je bilo tudi na ter- 'boru mladih izrečenih nekaj problemov, ki pa morda nimajo prave osnove že v tem, da se Je zbora udeležilo samo 15 % mladih od 200 vabljenih. Zanimivo je tudi, da se od vabljenih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij s terena, kot so ZK, SZDL in KS, ni odzval vabilu niti eden, čeprav je bilo na drugem mestu povedano, da imajo mladinci sedaj boljšo možnost za delo, ker so omenjene organizacije prisluhnile željam in potrebam mladih na terenu. Največ volje pri delu z mladino je pokazala krajevna skupnost, ki tako z nasveU kot s finančnimi sredstvi vedno pomaga. Mladina je usmerjena predvsem v tri smeri dela, in to v kulturno pri DKD Svoboda Zalog, v športno pri TVD Partizan ter v druge dejavnosti: šah, ples itn. Na koncu zbora so mladi Izvolili nov odbor, katerega predsednik je prvikrat v obstoju MO Zalog dekle. To je Dora Rože, dijakinja meščanske gimnazije. APOLONI — mladi obetajoči zaloški bcat ansambel Po dolgoletnih željah mladih v Zalogu, da bi imeli svoj ansambel, ki bi igral na mladinskih plesih, so se sestali k ustanovitvi štirje mladi fantje: vodja ansambla, solo-kitarist Boris Horvat, bas-ki-tarist Branko Pangršič, bobnar Tonček Dimnik in pevka Andreja Prezelj. Prvikrat so nastopili v tem sestavu na prireditvi »Mladinski kažipot«, kot gostje pa so igrali v vevškem mladinskem klubu; redno pa igrajo ob nedeljah v telovadnici TVD Partizan. Opremo za svojo dejavnost so si kupili sami iz svojih sredstev, Vadijo pa vsak dan. tipajmo, da je mladina Zaloga v Apolonih dobila svojega stalnega sodelavca na plesih, ki so pred tem skoraj propadli. Vilko Sluga Dela pri gradnji kopališča na Kodeljevem zelo hitro napredujejo. Izredno lepo jesensko vreme je šlo tudi tem graditeljem zelo na roko - VESTI S TERENA - VESTI Razdelitev rezerve krajevnim skupnostim V začetku leta 1969 je komisija za krajevne skupnosti rezervirala 200.500 dinarjev kot rezervo za dokončanje del oziroma za začetek gradenj v teku leta ali pa za poravnavo obveznosti, ki jih imajo krajevne skupnosti do občanov ali delovnih organizacij. Ta sredstva so bila letos porabljena takole: KS Besnica je dobila za obnovitev vodovoda v Malem Trebeljevem 5.000 din, KS Bizoivik 30.000 din za modernizacijo cestnega omrežja, KS Polje 6.500 din za obnovitev cestnega omrežja, KS Klopce 3.000 din kot pomoč občanu, ki se je poškodoval na prostovoljnem delu, KS Stepanja vas 60.000 din za modernizacijo cestnega omrežja, KS Šmartno ob Savi 20.000 din za gradnjo doma družbenih organizacij in gasilskega doma, KS Kodeljevo 5.000 din za ure- ditev spomenika padlim borcem NOV, KS Zalog 7.000 din za naoeljavo vodovoda v naselju Labor, KS Lipoglav 10.000 din za izgradnjo ceste ftepče — Brezje, KS Nove Jarše 30.000 din za gradnjo prostorov ,namenjenih družbenim organizacijam, KS Zelena jama 5.000 din za asfaltiranje cestišča v Božičevi ulici in pri VVZ, KS Dolsko 400 din za povrnitev stroškov pogreba, KS Zadvor 3.000 din za VVZ v Zadvoru in KS Moste 3.000 din za stroške najemnin. Poleg tega je občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij dobila 10.000 din za organizacijo proslav ob občinskem prazniku. Ostanek v višini 7.420 din je namenjen za kritje stroškov sanitarno-tehničnega nadzora nad 'krajevnimi vodovodi. Iz proračunske rezerve Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje sprejela sklep, da se iz sredstev rezervnega sklada proračuna za leto 1969 odobri enkratno izplačilo v znesku 40.000 dinarjev kot prispevek za ublažitev posledic potresa v Banjaluki. Poleg tega se iz nerazporejenih dohodkov tekoče proračunske rezerve odobri 60.000 dinarjev za preureditev centralne kurjave v telovadnici TVD Partizan Moste. Na podlagi vloge, ki jo je TIS Ljubljana naslovila na ljubljanske občinske skupščine glede dodatnih finančnih sredstev za kritje razširjene dejavnosti in povečanje stroškov ob začetku šolskega leta Vesti iz cTCiušice in akaiice — Mlad povsod radi plešejo. Iz Hrušce, Bizovika in okolice pa so imeli doslej premalokrat priliko plesati doma. Sedaj se jim verjetno obetajo tudi glede tega boljši časi: vsako nedeljo popoldne imajo redne mladinske plese v kulturnem domu. — Mladi Hrušičani in okoličani se lahko že več let intenzivneje seznanjajo z glasbeno vzgojo in izobrazbo v svojem rodnem kraju. Letos je v Hrušici odprt poseben oddelek glasbene šole Moste: vokalna pripravnica za najmlajše. Štirinajst učencev bo lahko verjetno 'kmalu prispevalo svoj delež h kulturni podobi, posebej glasbeni dejavnosti tega dela občine. — Ob Litijski cesti ima svoje delovne površine podjetje Rast. Sedaj jih razširja vzdolž ceste z novimi rastlinjaki, ki je zanje upati, da bodo kmalu nared. Tako bo mesto Ljubljana — namesto dosedanjih tivolskih — dobilo sodobno urejene rastlinjake na površinah, ki so bile že doslej rezervirane v ta namen. ^M — V Bizoviku imajo 700 m nove asfaltirane ceste. Denar zanjo so prisipevali delno ob- Za strelce kritično Občinska strelska zveza se je zadnje čase znašla v hudi finančni stiski. Za kritje svojih potreb bi nujno potrebovala še 5.000 din. Ce tega denarja ne bo dobila, ji grozi razpustitev. Zmanjkalo ji je celo tarč in streliva, medtem ko dolguje samo za najemnino prostorov 3.000 dinarjev. Od 165 zračnih pušk jih je uporabnih samo 51, druge pa so ali za popravilo ali pa so neuporabne. Res škoda bi bilo, če bi sedaj zavoljo teh skromnih manjkajočih sredstev izgubili nekaj sto prizadevnih strelcev, ki so se lepo uvrstili že tudi v republiškem merilu. Ob tem pa velja razmisliti o sistemskih rešitvah financiranja te organizacije. Predvsem sta za to poklicani občinska zveza za telesno kulturo in organizacija ZROP. Morda slednja celo bolj, saj je strelstvo že po svoji vsebini dela in po namenu bolj povezano z ZROP kot s telesno kulturo. Zastopniki tovarne Chcmlon iz slovaškega mesta Ilumcnnc so bili nedavno tega v gosteh pri Počitniški skupnosti Moste-Polje. Z leve proti desni: Rado Agič, Andrej Tomčak — predsednik sindikalne podružnice Chcmlona, inž. Cupak — direktor gospo-darsko-finančnega sektorja, Mihael Burcin — vodja kadrovske službe in Jožef Šved — predsednk odbora za rekreacijo in oddih 1969/70, je skupščina sprejela naslednja stališča: 1. Temeljno izobraževalno skupnost Ljubljana se deloma odvezuje izvajanja sklepa občinske skupščine, da svoje izdatke v letu 1969 omeji na raven, določeno s finančnim načrtom, ki je bil sprejet v začetku leta 1969; 2. Skupščina soglaša s stališčem TIS Ljubljana, da le-ta z delom presežka finančnih sredstev v lotu 1969 'krije stroške razširjene dejavnosti v višini 644.000 dinarjev. čani sami s samoprispevkom, večji del pa občinska skupščina iz proračunskih sredstev. Žal pa je na njej pred zadružnim domom nastalo pravo igrišče: otroci se tam kotalikajo, igrajo badminton in razne igre z žogo. Bo moralo priti do nesreče, preden bomo napravili tu red, oziroma prisluhnili rešitvi tega problema tudi kako drugače? D. Žitnik Humana akcija Aktiv mladih komunistov in mladinski aktiv na mo-ščanski gimnaziji sta na svojo pobudo izvedla denarno akcijo za pomoč dijakom porušene Banjaluke. Akcija je potekala na prostovoljni osnovi in je vsak dijak prispeval, kolikor je sam želel. V začetku so nameravali gimnazijski aktivisti izvesti tudi nabiralno akcijo oblek, obutve ..., vendar je bil za to dijaški odziv preskromen. Denarna akcija pa je zelo dobro u-spela, saj so zbrali dijaki približno 1.000 dinarjev. Pomagati človeku v sili je humano in nujno! Dijaki moščanslke gimnazije so dokazali, da to vedo, želijo in znajo. Aleš Kardelj KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE / VSEMI KRAJEVNIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI ČESTITA OBČANOM OB DNEVU REPUBLIKE z UsT OBVESTILA Poroke znaijnfe Križanka j 1 2 3 4 5 u 6 7 e 9 L J 10 11 12 u 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 23 24 30 25 26 27 29 Sl 1 31 32 33 1 "" 34 35 36 37 38 p 40 41 □ 42 43 □ 44 I ! 45 □ a 46 47 48 49 50 51 52 □ 53 54 J h 55 n 56 r1 n 57 Lj 1 58 N F J 18. 10. 1969 Erbežnik Marko Miloš, Lj. Društvena 21 in Žemberl Branka; Burkat Slavko Anton, Lj. Trpinfieva 79 in Zver Marica, Fužine 18; Pre-skar Marijan, Lj. Zg. Hrušica 14 in Kraševec Jožefa. 22. 10. 1969 Silahič Hitaba, Vevče 53 in Čadež Viktor. 25. 10. 1969 Festin Marija, Lj. in Škerjanec Janez. Lunačkova 3 Vodoravno: 1. italijanski filmski komik (Alberto), 6. italijanska plemiška rodbina, ki je skoraj 400 let vladala v kneževini Ferrari, Modenl in Reggii, 10. užalitev kake osebe, 11. tropska ovijalka, 13. zaprtost telesa, 14. literarno glasilo pionirjev osemletke Ketteja in Murna, 16. pijača starih Slovanov, T?. spaka, pokveka, 19. tekoče čistilno sredstvo, 20. učinek lomljenja, 22. Hercegovec, 23. glasbena oznaka za prijetno in milo podajanje, 25. glavna ženska oseba Tavčarjeve »Visoške kronike«, 28. udeleženec starodavne sinjske viteške igre, 30. ploskovna mera, 31. italijanski orožnik, 34. začetnici Predsednika ZAR, 36. mladi slovenski gledališki igralec (Ali), 37. izbrana družba, 40. najbolj razširjena literarna oblika, 42. skandinavski izraz za smuči, 44. okrajšano ameriško moško ime Samuel, 45. ime slovenskega alpskega smu-fiarja Pustoslemška, 46. količina voska, ki se nakaplja od sveče, 49. avtomobilska oznaka Mostarja, 50. naselje v bližini Sostrega, 53. ime akademskega kiparja Zahari-aša, vodje likovnega kluba Angelce Ocepek na šoli Ketteja In Murna, 55. moško ime, 56. voditelj, 57. ietni gozdni posek, 58. ranocelnik. Navpično: X, prometno podjetje s sedežem v naši občini, 2. znamenje, napoved česa, 3. vodna pot, 4. slavni angleški pomorščak in raziskovalec elizabetanske dobe (Francis), 5. oslovski glas, 6. ime filmske igralke Martinem, 7. kačji glas, 8. himalajska Koza, 9. enojka, 10. kraj s pomem-bno železniško postajo v naši oblini, 12. makedonska politična delavka (Vera), 13. veliki francoski naturalistični pisatelj (Emile), 14. podjetje za izdelavo izolacijskega materiala vseh vrst, 15. hitro hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo pri narkozi, 18. arabski okrasek, 21. rdeča poljska cvetlica, 23. ostanki kurjenja v dimniku, 24. planinska ptica ujeda, 26. teža embalaže, 27. otočje ob zahodni Irski, 29. avtomobilska oznaka Krapine, 32. začetnici iznajditelja dinamita, 33. največja evropska divja mačka, 34. poslednje počivališče, 35. beležnica, 38. pastirska staja visoko v gorah, 39. rimski bog ljubezni, 41. industrijski predel naše občine, 43. mehiško pristanišče ob Tihem oceanu, 40. kis, 47. polet, zanos, 48. pijača, ki jo pijemo z mlekom, 51. mlada francoska filmska igralka (Marie-Josč), 52. kratica industrije nafte in njenih derivatov iz Zagreba, 54. darilo, 56. kraUca sejemskega prostora v Ljubljani. 29. 10. 1969 Florjančič Cvetka, Lj. Ob Kajuhovi bi. C I in Tomič Drago; Eršte Marija, Lj. Trpinčeva 9 in Musta-flč Arif. 8. 11. 1969 Ponikvar Marjan, Lj. Križna 23/d in linikar Frančiška, Lj. Križna 7; Primar Sivlester, Zalog 102 in Kovač Vida. 15. 11. 1969 Vidic Marija, Lj. Sketova 4 in Kramberger Lovrenc; Babnik Leopold, Lj. Cesta na Kope 7 in Rožman Marija; Seme Anica, Repče 7 in Černe Anton; Novljan Anton, Pance 7 in Habjan Rozalija, Pance 7. KIIVO Kino »TRIGLAV« 29.—30. nov. in 1. dec. »TRAPER« — angleški barvni film; 2.-4. »SINOVA TARAS BULJBE« francosko-ital. barvni cs film; 5.-8. »BITKA V ARDENIH« -ameriški barvni vojni cs film; 9.-11. »LE NAPREJ, COWBOY« — angleški barvni film; 12.-13. »KEKČEVE UKANE« -slovenski barvni film; 14.-16. »ZLATA MRZLICA« -ameriško-italijanski barvni cs we-stern; 17.-18. »SEDEM FANTOV IN ENA« — francosko-romunski barvni cs film; 19.-21. »NENAVADNA KRAJA« — ameriška barvna kriminalna komedija; 22.-24. »CHUBASCO« - ameriški barvni film; samo 25. »PRAZNIK« — jugoslovanski film; VuaSo skupil OST • «201 UAieUlANA Ureja urednišk odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/II. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Poljc. Naša skupnost 501-81-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0.30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Hišnim svetom! Obvestilo stanovanjskega podjetja Investicijsko vzdrževanje se izvaja po vsakoletnem programu, ki ga na osnovi predlogov HS izdela Stanovanjsko podjetje. Operativni program investicijskega vzdrževanja za leto 1970 moramo izdelati do konca januarja 1970. leta, ko bo predložen v obravnavo in odobritev pristojnim samoupravnim organom. Tudi letos želimo program izdelati v tesni povezavi s HS, kot je to določeno z zakonom o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju, čl. 6, odstavek 4. Predlagamo, da na zboru stanovalcev obravnavale potrebe po investicijsko-vzdrže-valnih delih za leto 1970 in pri tem obvezno upoštevate veljavne tehnične normative: — Odlok o okvirnih normativih za minimalno dobo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. — Odlok o okvirnih normativih za minamilno dobo trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah, stanovanjih in poslovnih prostorih (Odlok smo vam poslali z dopisom št. 1682/67). Kvalitetno vzdrževanje hiš je v veliki meri odvisno od vestnega in pravočasno izdelanega programa. Samo pravočasne prijave o potrebah jamčijo tudi za njihovo izpolnitev. Potrjen program zagotavlja sredstva in izvajalce. Naknadno prijavljena dela ne bodo imela prioritete, če bodo sploh v določenem primeru možna. Prosimo, da nam čimpreje, vendar najkasneje do 10. decembra 1969, na kakršenkoli način, lahko tudi po telefonu, sporočite potrebe po investicijskem vzdrževanju za leto 1970. Rajonski tehniki podjetja bodo na osnovi vaših obvestil izvršili tehnični pregled in zbrali še vse ostale podatke, ki so potrebni za izdelavo programa. Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste Ljubljana, Topniška 58 26.-28. »VRNITEV RINGA« -italijansko-španski barvni film; 29. -30. »POTOVANJE V DVOJE« — ameriški barvni cs film; Kino »VEVČE« 30. nov. in 1. dec. »NAIVNEŽ« — francoski barvni cs film; 3. -4. »RUSI PRIHAJAJO . . . RUSI PRIHAJAJO . ..« - ameriški barvni cs film; 5. -7. »SINOVA TARAS BULJBE« — franeosko-italijanski barvni cs film; 10. —H. »KEKČEVE UKANE« -slovenski barvni film; 12. -14. »BITKA V ARDENIH« -ameriški barvni cs vojni film; 17. -18. »LE NAPREJ, COWBOY« — angleški barvni film; 19. -21. »ZLATA MRZLICA« -amenško-italijanski barvni cs we-stem; 24. -25. »SEDEM FANTOV IN ENA« — francosko-romunski film v barvah; 26. -28. »CHUBASCO« - ameriški barvni cs film; 31. dec. do 1. jan. 70 »VRNITEV « — italijanski barvni we- stern; Kino »ZALOG« 1. dec. »SEDMINA« — slovenski barvni vojni film; 4. »SINOVI TARAS BULJBE« -francosko-italijan. barvni cs film; 6. -7. »TRAPER« — angleški barvni film; 11. »BITKA V ARDENIH« -ameriški barvni vojni cs film; 13. -14. »LE NAPREJ, COWBOY« — angleški barvni film; 18. »KEKČEVE UKANE« - slovenski barvni film; 20. -21. »SEDEM FANTOV IN ENA« — francosko-romunski barvni cs film; 25. »PREGON BREZ MILOSTI« — ameriški barvni cs film; 27. -28. »SAN FERNANDO« -ameriški barvni cs film; Kino »ZADOBROVA« sreda 3. »TRAPER« — angleški barvni pustolovski film; 6.-7. »NAIVNEŽ« — francoska barvna cs komedija; sreda 10. »BITKA V ARDENIH« — ameriški barvni vojni cs film; 13.-14. »SEDEM FANTOV IN ENA« — francosko-romunski barvni cs film; sreda 17. »KEKČEVE UKANE« -slovenski barvni film; 20.-21. »CHUBASCO« - ameriški barvni pustolovski film; sreda 24. »VRNITEV RINGA« -italijansko-španska barvna kavbojka; 27.-28. »PREGON BREZ MILOSTI« — ameriški barvni cs film; sreda Sl. »SOKOLOV PLEN« -Italijanski barvni cs film. Knjižnica Jožeta Mazovca STATISTIČNI PODATKI za januar — oktober 1969 Knjižnice v Mostah, Polju, Hrušici in Jaršah ter ■italnico na Zaloški c. 16 so obiskali v tem obdobju bralci 46351-krat. Med njimi je bilo 34281 ali okrog 74 % mladine. Izposodili so si 114.042 knjig, v čitalnici na so brali okoli 10.690 enot periodičnega tiska. Od izposojenih knjig je bilo 22 % strokovnih in poljudnoznanstvenih, 26 % mladinskih, 31 % romanov z druž-benosocialno tematiko, zgodovinskih, bio- in avtobiografskih romanov, poezije in dramatike, pa seveda tudi 21 % lažjega leposlovja. L. ! iy mi. m »lik . * is H-,1 -js; umil F. m 1 HK«3 Tovarna sintetičnih zaves in zimskih šalov Volnenka se bo v celoti preselila v nove prostore ob Smartinski cesti. Sedaj delajo v stari stavbi ob Poljanskem nasipu. Preselitev bo trajala precej dolgo, ker proizvodnja ne sme trpeti in bo predvidoma končana šele poleti prihodnje leto. AE SLAVI DESETLETNICO Odbor za proslavo desetletnice podjetja Agrokombinat Emona je že pripravil osnutek programa celotnega praznovanja tega pomembnega jubileja. Proslava bo predvidoma 26. in 27. novembra letos v Ljubljani. Po nepopolnih podatkih je v tem podjetju zaposlenih tudi 325 delavcev, ki hkrati praznujejo desetletnico dela. Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi uredništvo Nsk! Posebno obvestilo Lovski družni Laze in Pugled, ki upravljata z lovišči na terenu naše občine sta sprejeli pravilnik o cenitvi ni povračilu škode povzročene po divjadi. Ker je bilo dosedaj polno pritožb na to, da kmetje ne vedo, kje so prijavna mesta za prijavo povzročene škode, jih zato objavljamo v našem glasilu: Lovska družina Laze: — za del lovišča na levem bregu SAVE v gostilni »Žerjavica« v Dolskem — za del lovišča na desnem bregu Save pri ZIDAN JANKO — lovskemu čuvaju — Vnajnarji št. 14, p. Prežganje. Lovska družina Pugled: Za celotno območje LD Pugled je prijavno mesto za povzročeno škodo VETERINARSKA POSTAJA »POSAVJE« — tov. LOKAR MARKO, Polje p. Ljubljana Polje. Škodo je možno prijaviti tudi po telefonu na št. 48-072. KOMISIJA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO pri SOB Ljubljana Moste-Polje 0 nogometu in o športu nasploh Občinska prvenstva osnovnih šol Prvak po jesenskem delu prvenstva v konkurenci pionirk je. nadvse nepričakovano postala osnovna šola Polje, in sicer z 1 točko prednosti pred nespornim favoritom osn. šole Ketteja in Murna. Tega ni nihče pričakoval, kajti morda ni nikjer v Sloveniji tako obširnega in sistematičnega rokometnega krožka za dekleta (v 4 skupinah), kot prav na tej šoli. V eni od zadnjih številk Naše skupnosti smo najavili, da bomo opravili malo anketo o problemih nogometa. Vzrok temu naj bi bilo pismo, ki ga je poslal nogometni klub Slovan ob svoji 50-letnici obstoja in delovanja vsem družbenopolitičnim organizacijam na področju občine, šolam in delovnim organizacijam. Ob tej priliki smo tudi prosili bralec, naj nam pošljejo svoja mnenja o — prav gotovo vsem — znanih problemih v nogometu. ROKOMETNO PRESENEČENJE A žoga je okrogla; tudi rokometna Je taka in morda je res, da le vse preveč dajemo prednost vadbi pred talentom. No, do spomladi se lahko še vse obrne. A pri tem, ko se bo obračalo, ne bo brez možnosti o. š. Vida Pregare. V drugem srečanju je že na pol obrnila o. š. Polje. Kvaliteta deklet je višja kot zadnja leta; sem spadata tudi šoli Sostro in Jože Moškrič, ki se uspešno postavljata po robu vsem. Med pionirji je dosežen še večji napredek v kvaliteti kot lansko leto. Se več pa je vredno, da skoraj ni razlike med vsemi 5 udeleženci tekmovanja. Večja rutina in pa odlični Ružič sta v tekmah, ki jih je odigrala o. š. Vide Pregare, odločila, da je bila zmaga vedno na njihovi strani. Tako se morajo tudi fantovske ekipe razvrstiti od 1. do 5. (V. Pregare, J. Moškrič, Kette-Murn, Polje in Sostro), čeprav bi morda res še najbolj odgovarjalo prikazanemu znanju, da so vsi prvi. USPELO NOGOMETNO PRVENSTVO Končan je jesenski del tekmovanja v malem nogometu. Odigrane so bile prav vse tekme in sodelovale so prav vse osnovne šole naše občine. Rezultat je ugoden, namreč: na troboju Slovana, Slavij e in Olimpije sta povsem enakovredno vlogo igrali tudi obe šoli brez igralcev teh klubov. No, ve se, da so šolarji šole Ketteja in Murna v glavnem pri Slovanu, Polja pri Slavij! in Jožeta Moškriča pri Olimpiji. Ce vzamemo tako, je v vodstvu po jesenskem delu Olimpija, pred o. š. Vide Pregare, Slavijo, Slovanom in Sostrim. No, v vsaki teh ekip je bil po eden in največ trije igralci iz omenjenih klubov, ki pa po svoji kvaliteti niso izstopali iz sicer dobrega poprečja kvalitete posameznih tekem. VIDA PERIS1C - TELOVADKA ZELENE JAME NA PREDSVETOVNEM PRVENSTVU Od časov Karla Janeža iz Dolskega in Eda Delorenza iz Polja nismo imeli v naši občini tekmovalca, ki bi nastopil na svetovni športni konkurenci. Zadnja leta pa nam raste tudi tak roli. Rečem raste, kajti njihova doba šele prihaja. To so plavalci Slavij e in telovadke Zelene jame. Člani dveh Po odhodu inž. Kunca na specializacijo so ostali atleti Slovana brez predsednika. Sedaj so to vrzel že zamašili, ker je predsedniške posle prevzel tovariš Černe, prav tako, kot prejšnji predsednik, Član kolektiva Toplarne. * Kljub temu, da v Zeleni jami ni članske košarkarske ekipe, ampak le mladinska, še naprej rastejo rodovi odličnih košarkarjev. Spominjamo se še, da sta Strekelj in Jeglič igrala v mladinski slovanski reprezentanci. Letošnja ekipa je tudi nadvse uspešna. Letošnje slovensko prvenstvo za mladince je bilo pred zaključenim okrajnim tekmovanjem. Tako se je iz skupine, kjer so tekmovali mladinci Zelene jame, na slovensko prvenstvo uvrstila' ljubljanska Ilirija, ki je postala slovenski prvak. Po tem uspehu pa je morala Ilirija odigrati še zaostalo tekmo iz okrajne lige z Zeleno jamo. športov, kjer niso potrebne desetine miljonov, ampak toliko več vsakodnevno delo samih tekmovalcev in trenerjev. Oboji so pravzaprav istočasno prerivajo v vrh jugoslovanske kvalitete, sodelujejo v jugoslovanski reprezentanci, a vrh vsega verjetno pomeni uvrstitev Vide Pe-rišič v člansko reprezentanco (Perišičeva je še mladinka) Jugoslavije za predsvetovno prvenstvo v Ljubljani. Perišičeva ni razočarala in kljub temu, da jo je vseskozi spremljala smola, saj je morala rutino nadomestiti le s svojo mladostjo, je zasedla na tako elitni prireditvi 22. mesto. V konkurenci samih Jugoslovank Je bila peta in to ji že zagotavlja skoraj zanesljivo mesto v jugoslovanski ekipi za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto septembra v Ljubljani. Da pa bo to dosegla, bo potrebno do takrat trenirati vsakodnevno tudi po dvakrat dnevno. Ni lahko, a morala bo, kajti silijo jo tekmice. Pa ne morebiti iz drugih društev. Kje pa, pač pa tekmice, ki bodo skupaj z njo vadile prav tako dvakrat tedensko; Bernarda Miiller, Lučka Jurjec, Breda Končnik in za njimi še dve, tri vrste pionirk, ki s svojo kvaliteto že danes trkajo na vrata reprezentance. TELOVADKE ZELENE JAME V GRADCU Sredi meseca je bila v avstrijskem Gradcu velika telovadna a-kademija, na katero je bila povabljena tudi državna moška telovadna reprezentanca Jugoslavije in pa telovadke TVD Partizan Zelena jama. Seveda so vabilo sprejeli, kajti taka akademija, pred številno publiko, pomeni toliko kot težka tekma in telovadkam so potrebne izkušnje. V nabito polni prekrasni dvorani je publika bučno nagradila vsako izvajanje, pa tudi če se je vaja zaključila s spodrsljajem. Res pa je, da so naše telovadke pokazale tudi tiste elemente, ki si jih na tekmah še ne upajo prikazati. Tako so navdušile Perišičeva (seveda), MUllerjeva in Končnikova; manj, kot bi lahko, pa sta pokazali Jurječeva in Zeleznikarjeva (letos pomladi še pionirki), ki sta se ustrašili tako številne publike. Kot smo predvidevali, je bila torej akademija, poleg lepih vtisov, ki smo jih odnesli, tudi dobra tekmovalna izkušnja, posebno našim najmlajšim tekmovalkam. V tej tekmi so Zelenoiamčanl zmagali in postali okrajni prvaki — pred novimi slovenskimi prvaki. * Na seji občinske skupščine, na kateri so razpravljali o telesni kulturi v naši občini (o tem smo že pisali v prejšnji naši številki), so se odborniki zavzemali za večjo množičnost telesne kulture, predvsem za vključevanje najmlajših in mladine. Sekretar ObZTK Janez Virk je nato lepo povedal, da vključitev vsakega občana v telesnokulturno organizacijo ne zahteva samo njegove finančne soudeležbe, ampak tudi soudeležbo (ali investicijo) družbe. Povedal je, da so vse obstoječe telovadnice v naši občini prepolne in smo tako, če ne mislimo zidati novih, obsojeni kar na stanje, kakršno je. Poleg tega moramo vsaki skupini mladine, ki telesno-vzgojno deluje, dati še vaditelja, strokovnjaka. Tega pa je treba Presenečeni smo bili, ko se temu pozivu ni nihče odzval. Vseskozi smo bili namreč prepričani, da je nogomet v središču pozornosti naših občanov, da je središče športnega delovanja. 2e ankete med šolsko mladino pa so nas prepričale, da temu ni tako. Toda, da se niti nogometni navijači ne oglasijo ob času, ki se najavlja kot kritičen za obstoj osrednjega nogometnega kluba v Mostah, tega nismo pričakovali. Prav gotovo je, da danes ni več tako stanje, kot je bilo takoj po minuli vojni. Kdo je takrat vedel za košarko in rokomet? S standardom nam raste tudi izbira športnih panog. Vsak si jo izbere po svojih zmožnostih in simpatijah. Res je bilo včasih tako; če si se hotel ukvarjati s športom, si bil lahko le nogometaš ali telovadec. Koliko pa je danes športnih panog, ki so dosegle popularnost nogometa! V deželah, kjer je vsaj tak ali pa višji življenjski standard kot pri nas, je nogomet le eden od športov, kraljica športa pa atletika ali smučanje. In po teh naših izkušnjah vidimo, da za Slovenijo velja enako. Zakaj bi se potem slepili in prisojali nekemu športu vlogo prve violine? Zanjo gre seveda največ denarja. Zakaj mora torej imeti nogometni klub, ki tekmuje v podzvezni ligi, dvakrat več sredstev kot klub, ki tekmuje v drugem športu v republiški ligi, ali klub, katerega tekmovalci so državni in slovenski reprezentanti In sodijo v evropsko kvaliteto (plavalci Slavij e-Ilirij e, telovadke Zelene Jame pa tudi Most), v nasprotnem primeru pa da bo razpadel ? Zakaj? Vsak, ki Je nogometu malo bliže, vam bo povedal: kakor hitro vzgojiš v nekem klubu nogometaša na amaterski način, bo takoj ko postane dober, odšel v klub, kjer dobiva nagrade po tekmah. Nogometni delavci vam bodo tudi zagotovili, da pravzaprav tudi vsi klubi, ki tekmujejo v podzvezni in podobnih ligah, dajejo Igralcem nagrade. Ce torej hočemo kaj doseči, potem moramo tudi mi plačevati! Toda ali je to res? Ali res izpolnjuje svoje družbeno poslanstvo v telesni vzgoji samo tisti klub, ki igra v I. zvezni ligi (menda vendar ne morejo vsi obstoječi klubi igrati v I. zvezni ligi)? Ali res samo tak klub tudi vzgaja našo mladino? Kaj nam je torej prvo: vzgoja mladine, razvedrilo, krepitev zdravja - ali zmaga nad vsemi, športna slava In denar. seveda plačati. Odborniki so razumeli tak odgovor in ga podprli, telesnovzgojni delavci pa sedaj pričakujejo, da bo to razumel tudi novi občinski proračun. * S treningom Je pričela Bernarda MUller, ki si je pred časom poškodovala ramo in Je morala dalj čas počivati. Njen prvi nastop bo na republiškem prvenstvu za članice v decembru. Ker nesreča nikoli ne počiva, je Mlillerjevo na »bolniški« postelji zamenjala Breda Kočnik, ki si Je poškodovala meniskus in bo odšla na operacijo. Njena odstotoost bo tako seveda daljša. * Telovadnica TVD Partizan Moste je v teh zimskih dneh mrzla. Dotrajala je namreč dosedanja ogrevalna napeljava, ki jo morajo v celoti obnoviti in Jo bodo priključili na Toplarno. Zal, da se je to zgodilo v teh mrzlih mesecih, saj imajo v tej telovadnici Saj Je res, da človek teži vedno naprej, da to edino vzpodbuja amaterske športne delavce (kakršni so tudi nogometni funkcionarji brez izjeme), ki ves svoj prosti čas žrtvujejo v prid mladini. Toda meje so! Več kot svetovni prvak ne moreš postati, pa če to še tako zavira tvoje ambicije. Ce pa niso izključni cilj ambicije, ampak vzgoja, zdravje in razvedrilo, potem si je treba postaviti pametno mejo. Ce bomo npr. odkrili v Polju krasnega tenorja, menda vendar ne bomo zaradi njega postavili v Polju opere. Naj gre v ljubljansko mestno opero. Mi zato ne bomo izgubili veselja do petja. Kajneda, vsak ima svoje mnenje. Da pa res ne bi objavljali samo mnenja pisca teh vrstic, smo povprašali o teh problemih (ne samo o nogometu) nekaj občanov. Priznamo, ne slučajno, marveč take, ki nam o tem lahko kaj povedo. Z njihovimi mnenji tudi zaključujemo naše razpravljanje. Sodelujejo: v.d. pedsed- nika ObZTK in predsednik koordinacijskega odbora za telesno kulturo mesta Ljubljane Albin GALOF, sekretar NK Slavija Rudi PUHAR, mestni odbornik Janez PRESL, občinska odbornika Andrej PIRKMAIER in Ciril HRIBAR in član mestne konference ZMS Marko TRSKAN. Prvo vprašanje je bilo: ALI JE RES NUJNO, DA SO IGRALCI NOGOMETA (in sploh športniki) PLAČANI ZA IGRANJE, IN TO OD NAJNI2JEGA TEKMOVANJA NAPREJ? GALOF: Nogomet je zašel tako daleč ,da poti nazaj ni, razen če razpade. V republiški ligi bi se nekako strinjal s hranarino, kajti tu mora biti že nadvse naporen trening. Kar pa je nižje, je le razvedrilo. Starši morajo biti zainteresirani za to in to financirati. Dopuščal bi edino nakakšen socialne podpore v obliki hra-narlne, a izključno tam, kjer je res potreba. HRIBAR: Ne! PUHAR: S plačilom naj se ukvarjajo profesionalci. I. republiška liga nekako zahteva hranarino, ker je le prevelik napor. Potrebna je zahtevna dodatna hrana. Toda vse, kar je nižji rang tekmovanj, je le razvedrilo. TRSKAN: Plačani so profesionalci. V I. republiški ligi je (pa tudi ne v vseh športih) določena kvaliteta, ki jo igralci pridobe le z napornim treningom. Tu je potrebna hranarina — seveda le, če so sredstva. Vse, kar Je nižje tekmovanje, pa je le razvedrilo. poleg rodne vadbe TVD ParUzan Moste svoj redni šolski pouk še gimnazijci iz Most in dijaki Šolskega centra tiska in papirja. * Znano je, da se mudi v Ljubljani sovjetski telovadni trener Karagazjan, ki bo do svetovnega prvenstva v gimnastiki treniral jugoslovansko reprezentanco in Mira Cerarja. Karagazjan pa Je tudi strokovnjak za vzgojo najmlajših telovadcev, saj vodi doma telovadno šolo za mladino. Tako je sedaj na pobudo gimnastične zveze Slovenije in občinske zveze za telesno vzgojo naše občine pričel s podobnim delom tudi na naših šolah, in sicer z učenci od 3. do 6. razreda osnovnih šol Ketteja in Murna, Vide Pregare in dr. Jožeta Potrča. Navdušenje pionirjev, da jih trenira Cerarjev trener, je ogromno, veliko razumevanja pa so pokazala tudi vodstva teh osnovnih šol, ki so dala na razpolago prostore za vadbo. PRESL: Sem proti vsakemu plačevanju v amaterskem športu. Hranarine pri posameznih socialnih problemih bi bile upravičene. Pravzaprav tako: če ima klub sredstva. Sicer pa v te namene ni nihče upravičen zahtevati sredstva od družbe. PIRKMAIER: Dokler vidimo, da športnim organizacijam v občini primanjkuje sredstev za osnovne funkcionalne izdatke, dotlej sem proti vsem hranarinam in plačevanjem. Večina športnikov v naši občini, in to mnogo, mnogo kvalitetnejših, si sama plačuje svoje športno delovanje. Pustimo profesionalni šport; ta mora biti preprosto delovna organizacija tudi z ekonomsko utemeljenostjo obstoja. POVZETEK: Nižje od I. republiške lige naj si posamezniki sami plačujejo svoje športno delovanje. Družba jim nudi objekte in plačane trenerje. Ce sami še niso v delovnem razmerju, naj to krijejo starši. Socialno pomoč naj dobivajo tisti, ki res nimajo sredstev. Hranarine pa so upravičene v I. republiški ligi in naprej. Splošno mnenje je, da družba ne bi smela biti nezainteresirana pri iskanju teh sredstev. Drugo vprašnje: KVALITETNI Šport je nedvomno potreben, TODA KDO NAJ GA FINANCIRA? GALOF: Ce bodo predračuni res v zdravih mejah, potem bi bila zanje dolžna skrbeti občina sama s proračunom ali pa bi jim morala zagotoviti pokrovitelje-de-lovne organizacije. Te prav gotovo lahko najdejo svoj Interes pri vsej stvari. PUHAR: Potreben je stalni pritok sredstev. Sprejeli bi družbeni dogovor, po katerem bi neki odstotek iz bruto produkta občanov odvajali v poseben sklad. Zal Je v naši občini precej delovnih organizacij, ki ne prispevajo niti ne skrbijo za šport in žal še več, ki velika sredstva namenjajo klubom zunaj naše občine. Pri nas ustvarjeni denar naj ostane pri nas! TRSKAN: Za kvaliteten šport naj skrbi mesto Ljubljana, ki ga lahko edino tudi programira. Posamezna občina je premajhna. HRIBAR: Skrbi naj mesto, a tako, da bo dotok sredstev stalen. PRESL: Kvalitetni šport bi morali financirati iz skladov, ki bi jih formirali pri mestu ali republiki. Sestavljeni bi bili iz proračunskih sredstev in iz dotacij delovnih organizacij. PIRKMAIER: Mesto naj bi podpiralo le ozki vrh kvalitete, pristojni ljudje v mestu pa naj bi tudi pomagali dobiti pokrovitelje za drugo kvalitetni šport. Načrtno. POVZETEK: Delovne organiza- cije, a tudi proračun - vse pa načrtno . * V nadaljevanju prvenstva mladinske lige je z zmago nad kasarno Lj. Šercerja 3 : 4 Zalog prevzel vodilno pozicijo na lestvici. V prijateljskem dvoboju pa je v Dolskem TVD Partizan iz Zaloga premagal Stalnega rivala Dolsko s prav takim rezultatom 5 : 4. PROJEKTANT ZALOŠKE SMUČARSKE SKAKALNICE UMRL Minuli mesec smo se poslovili od projektanta nove zaloške 50-metrske skakalnice inž. Franclja Sublja. Po dolgotrajnem boju z zavratno boleznijo je omagal mož, ki je skupaj s Stankom Bloudkom sodeloval pri projektiranju smučarskih skakalnic pri nas. Zaloški mladinci se ga bomo vedno spominjali kot moža, ki je z nasveti in svojo voljo bil vedno pripravljen, ko je bilo treba iz nekdanje male 25-metrske skakalnico projektirati večjo. Vedno nam bo v spominu in pogrešali ga bomo kot nenadomestljivega tovariša v športnem duhu. KRATKE IZ ŠPORTA Delovne organizacije čestitajo ob Dnevu republike Počitniška skupnost Ljubljana Moste podjetje za oddih, rekreacijo in izletništvo čestita vsem občanom ob Dnevu republike ter se priporoča za obisk v svojih domovih — Portorož — Crikvenica — Jadranovo — Bohinj — Novi grad Montažno podjetje za izolacije Ljubljana IZOLI! s svojimi predstavništvi na Reki in v Beogradu izvaja vse vrste izolacije — toplotne izolacije — izolacije hladilnic — hidroizolacije — antikorozija — zvočne izolacije in akustika ter vse montažne izolacije v brodogradnji OLMA LJUBLJANA MOSTE Pokopališka 5 ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« Ljubljana — Smartinska 154 Vam nudi v svojih prodajalnah po vsej Sloveniji: Kruh, pecivo, ovsene kosmiče, mlevske izdelke, testenine Pekatete, bonbone Šumi, čokolado Gorenjka in mehke kolače TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV ARBO PODGRAD LJUBJANA ŠOFERJI POZOR! AVTO-ŠOLA AMD MOSTE prireja redno tečaje za voznike motornih vozil za A-B-C-D in F kategorijo. Pouk je kvaliteten I Obiščite nas in prepričajte se sami. Cene so konkurenčne. saturnus KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — EMBALAŽA — AVTOOPREMA Uprava: Ljubljana, Ob železnici 16; telefon: 313-666 — Komercialni sektor: Ljubljana, Proleterska 4/11; telefon: 314-477 — Telex: Yu Saturn 31208 — Telegram: Saturnus Ljubljana — P. p. 10 Naš program: Konzervne doze za prehrambeno industrijo; pločevinska embalaža za prehrambeno, kemično, farmacevtsko in druge industrije; pokrovčke za stekleno embalažo: alupo, aluvi, sapo, pano in kronske; izdelki za široko potrošnjo: dekorativne škatle in pladnji ter razpršilci; svetlobna oprema za vozila: žarometi, svetilke in refleksni žarilci vse vrst; elektrotermični aparati: kuhalniki, peči, kaloriferji; napisne ploščice: litografirane, eloksirane; pločevinski reklamni plakati O M 11] 118 n OB LJUBLJANICI 36 LJUBLJANA Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozila in strojev zahtevajte pri podjetju PETROL — tehnična služba PODJETJE ČCektm^aspodac&taa MARIBOR Toplarna Profektor-Vulkan LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 projektira vse dimenzije avtoplaščev, popravlja in vulkanizira vse vrste plaščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste tehnične predmete ter tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij, gradbenih konstrukcij in elementov v elektroindustriji. Kolektiv podjetja »PROTEKTOR-VULKAN« Ljubljana se priporoča. — Poslužujte se uslug in proizvodov, ki jih izdeluje! Ljubljana izolirka LJUBLJANA — MOSTE s telefon 313-557 in 316-852 Ijgljjjljji Splošno gradbeno podjetje Novo mesto — gradbišče I lili I LJUBLJANA PIONIR ms ZA HIDROIZOLACIJE bitumenske stresno lepenke, Ibitol-bltumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, bitumenske paste za strehe, bitumenski kit. ZA GRADNJO CEST bitumenske emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za fuge. ZA ANTIKOROZIJO ibitol lak, bitumenska pasta za avtomobile. ZA TERMO, AKUSTIČNE IZOLACIJE mineralna vlakna, stvronor, stramit. ZA ELEKTROIZOLACIJE izolirane bergmanske cevi, bitumenske mase za kable. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na informativno službo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postreženi. VEKTOR Poslovno združenje za cestni in transportni promet Ljubljana, Šmartinska 110 Prometno podjetje Ljubljana, Središka ul. 4, tel. 311-223, 314-841, 311-224, - telex 31-221 solidno in poceni opravlja: - redni avtobusni promet in izletniške vožnje v tuzemskem in mednarodnem prometu - tuzemski in mednarodni transport blaga - tuzemske in mednarodne turistične storitve - gostinske storitve Za cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV SAP LJUBLJANA Delovne organizacije čestitajo ob Dnevu republike \ <» i» \ i* i» <» \ ) \ i> pletenina tovarna trikotažnega perila LJUBLJANA, Zaloška c. 14 V naš proizvodni program smo vključili naslednje novitete: — vse vrste kopalnih oblek iz najsodobnejših surovin in najnovejših krojev — trenirke za odrasle in otroke — proizvode iz movila: ženske in otroške pižame ter plenice — vse vrste ženskega in moškega perila E LLU X Ob Ljubljanici 36, tel. 316-556 LJUBLJANA imai LJUBLJANA- FUŽINE stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste ^»0» Kemična tovarna Moste, Ob železnici 14 Združene papirnice Ljubljana, VeVCe P. LJUBLJANA-POLJE proizvajajo vse vrste najkvalitetnejših papirjev za tisk. FOTO-DRAGO Izdeluje vse vrste barvne fotografije, amatersko, komercialno in tehnično fotografijo. Agrokombinat Emona Ljubljana V Ljubljani, Kopru, Poreču in Reki, kjer vam nudimo: mleko in mlečne izdelke — sveže meso, suhomesnate izdelke, konzerve in delikatese — čajna jajca in perutninsko meso - ribe in ribje konzerve - sadje in zelenjavo - osvežilne in alkoholne pijače - bonbone in peciva Obiščite nas, prepričali se boste o visoki kvaliteti in večkrat nagrajenih naSih izdelkih. TOTRA LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14 TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTERIJSKIH STROJEV IN IZDELKOV IZ PLASTIKE MINERAL Industrija naravnega in umetnega kamna LJUBLJANA Proizvajamo in nudimo: teraco pesek teraco plošče izdelke iz betona in umetnega kamna marmor plošče v različnih velikostih in barvah cement, salonit, keramične in ke-ramit ploščice C (» ) <> C <> <> l> 5 i» i» i* <; i» i' <» i' i> i» i' \ ) i» i» c i' <> i» <» i» i' \ i> \ ij !• \ <» !» ) Dimnikarsko MIZARSTVO podjetje MOSTE LJUBLJANA Vide Pregarčeve 8 — izdeluje sobno in kuhinjsko opremo Pokopališka 11, tel. 33-450 za lokale in poslovne prostore. m dos Industrija transportnih in hidravličnih strojev LJUBLJANA — MOSTE Industrijska cesta PROIZVAJAMO: baterijske viličarje VE-600 kp baterijske viličarje VE-1000 kp baterijske viličarje VE 1200 kp baterijske viličarje VE-1500 kp diesel viličarje VD-1500 kp diesel viličarje VD-2000 kp diesel viličarje VD-2500 kp TECI. Zaloška cesta 54 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE 11 U BUJANA, KORVTKOVA ■» Slaičičatna moste Kreditna banka in hranilnica Ljubljana KB LJUBLJANA Nagrajuje vaSo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke. Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadne in vezane hranilne vloge daje kreditna banka In hranilnica Ljubljana najvisje obresti! Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci In lastniki vezanih deviznih računov pri vseh nagradnih žrebanjih, ki jih prireja kreditna banka in hranilnica Ljubljana vsake Štiri mesece. Naslednje nagradno žrebanje bo v mesecu maju, ko bo podeljenih 250 lepih nagrad, med njimi tudi dva avtomobila In to Fiat 124 ter Fiat 850. Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo Jih hitro, zaupno In pod najugodnejšim pogoji. - gradi industrijske objekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; - izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in montira gradbene konstrukcije; - opravlja ključavničarska, kleparska in krovska dela; - projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških In stanovanjskili objektov; - izvaja investicijska dela v tujini. 1» I' ,1 LJUBLJANA POLJANSKA C. 95 črevarna mtn 1=7 X* SMARTINSKA CESTA 152 LJUBLJANA I' 1» 1» 1» < i» i i' <» ) i» ( i» \ i» i» i> \ £