»ogled na oder z nastopajočimi in v halo nove hladne valjarne, kjer seje zbralo več kot 4000 ljudi, pričata o veličastnosti sobotnega slavja na Jesenicah. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 64 Ustanovitelji: obč. konference SZDL r^enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka JJ Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni ttp©dnik Anton Miklavčic — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične z Kranj, torek, 26. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in Detkih. za gorenjsko Mladi plavalci za državne naslove Od 29. do 31. avgusta bo v v letnem bazenu v Kranju *e ena velika plavalna prireditev za zaključek letošnje sezone. Kranjski Triglav bo organizator državnega prvenstva za starejše pionirje v posamični in ekipni konkurenci. Po prijavah sodeč bo to najbolj množično prvenstvo v tej kategoriji. Hkrati pa je pričakovati, da bodo mladi plavalci spet dosegli vrsto odličnih rezultatov in rekordov. J.J. bile jn a, Na Jesenicah proslavili pomembno obletnico »Delavci morajo gospodariti s celotnim dohodkom!« »Zveza komunistov se je obrnila na vse delovne ljudi, da bi se vsi skupaj z združenimi močmi lotili sedanjih gospodarskih težav,« je dejal v soboto na Jesenicah slavnostni govornik France Popit in opozoril na neprecenljiv revolucionarni in gospodarski prispevek jeseniških železarjev — Številni gostje med udeleženci osrednje proslave ob 25. obletnici delavskega samoupravljanja v Železarni, 40. obletnice štrajka kovinarjev in 30. obletnice osvoboditve Več kot 4000 ljudi se je zbralo v soboto na slovesnosti v hali nove hladne valjarne na Beli, giganta, ki bo začel obratovati prihodnje leto. Med njimi so bili France Popit, Franc Lesk oš ek-Luka, ki je 20. avgusta leta 1950 simbolično predal ključe Železarne delavcem, dr. Marijan Bre-celj, Janez Barborič, Ljubo Jas-nič, Lojze Fortuna, Štefan Nemec, dr. Miha Potočnik, Gregor Klančnik, prvoborci, narodni heroji, najvišji predstavniki jeseniške in radovljiške občine, organizatorji stavke pred 40 leti, predstavniki JLA in SLO, upokojeni jeseniški železarji in drugi. S tem je bilo dano kolektivu jeseniške Železarne, ki združuje danes 6400 zaposlenih in proizvaja 160.000 ton surovega železa, več kot pol milijona ton surovega jekla, ter 400.000 ton kvalitetnega in žlahtnega jekla različnih dimenzij, oblik in kvalitet, veliko priznanje. V orjaški hali je izzvenel kulturni program, ki so ga pripravili pihalni orkester jeseniških železarjev pod vodstvom Ivana Knifica, godba na pihala Gorje pod taktirko Julija Sorga, združeni pevski zbori jeseniške in radovljiške občine in recitatorja Rudi Kosmač in Miha Baloh. Slavnostni govornik, predsednik CK ZKS France Popit, je uvodoma orisal revolucionarno zorenje jeseniškega delavstva in njegov velik prispevek k predvojnemu stavkovnemu in naprednemu delavskemu gibanju in narodnoosvobodilnemu boju. Poudaril je velike zasluge Jesenic pri povojni graditvi socialistične Jugoslavije, saj je na primer jeseniška Železarna že leta 1947 proizvedla 9000 ton surovega jekla ali 60 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb. Po uvedbi delavskega samoupravljanja leta 1950 (Železarna je tretja v državi stopila na to pot!) pa je proizvodnja še skokoviteje naraščala. Govornik je ocenil tudi Angleški mladinci odpotovali tovr ec l)retekleK« tedna so odpo-jatr V domovino mladinci iz pri- Ham °Ka anKh'sk('Ka mesta ^l"«! ki so l>ili tri trdne v gosteh pri Wdi ih iz Kranja. Sodelovanje Ua mestoma trata >.e 13 let in se i/. M let() Poglablja. J1' bivanjem v Kranju BO si nea(" Angleži ogledali razne kultur-t^l*£*»nenitoKti mesta in Gorenjske, W . 80 v«'r tovarn in se pogo-/■ mladimi delavci. S pred-fa,hn'k' občinske konference |>;< so Ijjttvljali o problemih mladih %{} n;i^ i'1 v njihovi deželi toS!1^18 konferenca je za svoje n0 e Pripravila tudi več izletov. Bili Hi*!. Portorožu, Postojni, Bohinju, "Mu in v Kumrovcu. S. B Vabilu jeseniških železarjev na sobotno proslavo so se odzvali številni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja - Foto: F. Perdan Na sobotni slovesnosti je predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar podelil Antonu Tušarju, Janezu Kovačiču, Jožetu Dreži, Jerneju Petaču, Matu Paniču, Nazifu Ljuti in magistru Petru Kuncu odlikovanja predsednika republike. Razen tega je njim in še nekaterim drugim prizadevnim družbenopolitičnim delavcem podelil predsednik železarskega delavskega sveta Lojze Kalan spominske plakete in listine ob 25. obletnici samoupravljanja v Železarni. — Foto: F. Perdan Predsednik ('K ZKS Frana' Popit Zborovalci $0 poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Prebral ga je teleta? Franci Pogačnik sedanji politični in gospodarski trenutek in prizadevanja za boljše gospodarjenje, večjo proizvodnjo in temu primerno trošenje. Opozoril je na pomanjkanje energije in hrane ter na zaostajanje pri prometu in zunanjetrgovinski menjavi. Ponovno bomo morali preveriti organizacijo dela, izkoriščanje delovnega časa in delitev dohodka. Pri tem je France Popit poudaril, da morajo delavci gospodariti s celotnim dohodkom in ne le z osebnim dohodkom. Bojazen, da ljudje ob odločanju o celotnem dohodku ne bi združevali sredstev, je odveč. Seveda pa se utegnejo pojaviti odpori, če delavci ne bodo vedeli, kam sredstva odtekajo in kakšne družbene in gospodarske učinke naj bi z naložbami dosegli. To terja od nas popolno mobilizacijo in vztrajnost, je dejal govornik, ter dosledno uresničevanje sprejete politike. Na ta način se bomo lahko uprli negativnim silam, ki skušajo v prid svoje nesposobnosti zvaliti krivdo za sedanji položaj na sistem samoupravljanja in sejati dvome o sposobnostih delavcev, da uspešno obvladujejo težave in uresničujejo naloge. Zborovalci so poslali predsedniku republike in ZKJ Josipu Brozu-Titu pozdravno pismo, ki ga je prebral delavec Franci Pogačnik. J. Košnjek Cene so občutno znižane Veliko sezonsko znižanje trikotažnih izdelkov ter jersey — metrskega blaga v različnih barvah in vzorčkih Obiščite naši prodajalni v Radovljici Naročnik: »Neuvrščeni teden« v Limi Včeraj se je v perujski prestolnici Limi začela konferenca diplomatskih predstavnikov neuvrščenih držav. Na njej sodeluje skupno 453 predstavnikov iz več kot sto dežel. O njihovem delu pa poroča nekaj sto domačih in tujih novinarjev. Na konferenci prevladuje optimizem, zaupanje in odločnost, da bi spremenili svetovne odnose in bi tako svet postal bolj pravičen do dežel v razvoju in s tem tudi naprednejši. Delo poteka v plenumu in dveh komisijah za politična in gospodarska vprašanja. Američani pri Bijediču Predsednik ZIS Džemal Bijedić je sprejel delegacijo predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki jo vodi predsednik tega doma Carl Albert. V pogovorih so izrazili zadovoljstvo zaradi zelo ugodnega razvoja odnosov in sodelovanja med -Jugoslavijo in ZDA. Doseženi rezultati predstavljajo soliden temelj za njihovo razširitev. Govora je bilo tudi o novih oblikah gospodarskega sodelovanja, kot so skupna vlaganja, kreditno-finančni odnosi na področju infrastrukture, kmetijstva, turizma in na drugih področjih. Doslej je bilo že sklenjenih več zelo ugodnih kupčij in aranžmajev, obstajajo pa še možnosti za nore. Šola v Ponikvi Na Ponikvi so v nedeljo odprli novo osnovno šolo, ki so jo zgradili z pomočjo sredstev solidarnosti delovnih ljudi ljubljanskih občin. Na območju, ki ga je prizadel potres, so zgradili popolno osemletko. V šoli je tudi prostor za malo šolo in predšolsko varstvo. Gradili so jo komaj 260 dni in so jo pred dogovorjenim rokom predali namenu. Za šolo so Ljubljančani zbrali 14 milijonov dinarjev. Domačini pa bodo sami uredili okolico šole, igrišča in dovozne poti. Na slovesnosti ob otvoritvi so predstavniki desetih ljubljanskih krajevnih skupnosti in predstavniki kra jevnih skupnosti šentjurske občine podpisali listino o pobratenju. Uspešni brigadirji Mladinska delovna brigada Franc Leskošek-Luka iz Vele nja je konec preteklega tedna sklenila štirinajstdnevno delovno akcijo v Zibiki na Kozjanskem. 24 mladih Velenj-čanov je gradilo vodovod Zibika —Spodnje Tinjsko. Pri delu so jim pomagali tmli domači mladinci. Brigadirji so tudi večkrat priskočili na pomoč domačinom pri gradnji novih hiš. Na sklepni brigadni konferenci so obljubili, da se bodo prihodnje leto irnili in nadaljevali delo. Sest briga dirjev so zaradi izredne prizadevnosti proglasili za udarnike. Zaostajanje proizvodnje V združenem podjetju Iskra je bila letošnja sedemmesečna proizvodnja le še za 6,5 odstotka višja kot v sedmih mesecih lani. To je precej pod planom. Vzroke za manjšo rast iščejo v pomanjkanju denarja za nakup delov v tujini. Kljub temu pa še vedno upajo, da jim bo v letošnjem letu uspelo izvoziti za 55 mili jonov dolarjev izdelkov. Električni vlak do Kopra Z gotovostjo se lahko nadejamo, da bo do dneva republi ke peljal prvi električni vlak do Kopra. Lani so progo elektrificirali med Divačo m Kozino, tako/ nato pa so dela nadaljevali proti morju. Ko bo proga elektrificirana in ko bodo ure/ena nekatera ogiba lišča na posta/ah. se bo pro pttštnOši proge povečala za skora/ 100 oilstotkol' Obvestilo Odbor Belokranjskega odreda obvešča vse borce, ki so bili v Belokranjskem odredu, da bo knjiga o delu Belokranjskega odreda natisnjena do oktobra 1975. Odbor je sklenil, da dobi vsak borec, ki je bil v odredu kakor tudi svojci padlih v borbah Belokranjskega odreda, knjigo zastonj. (Knjiga bo imela ca. 700 strani in bo stala v prodaji 20.000 starih din.) Da bi imeli pravočasno imena vseh borcev odreda, naprošamo vse, da pošljejo naslednje podatke: Priimek in ime, bivališče, kdaj je bil v odredu (od — do), četa — bataljon, ime komandirja in komisarja. Vse svojce tistih borcev, kateri so padli v borbah odreda pa, da pošljejo podatke o svojcu, kakor tudi svoje in da po možnosti navedejo, kdaj in kje je padel. Knjiga bo podeljena na proslavi odreda, ki bo 26. oktobra 1975 v Semiču. Vabimo vse borce odreda, da takoj pošljejo naslove in da se vsi udeležimo proslave v Semiču. Odbor Belokranjskega odreda Kako bo z gradnjami na Krvavcu? Danes popoldne bo v Cerkljah razširjen razgovor z lastniki zemljišč na Krvavcu, ki ga sklicujeta Kmetijska zadruga Cerklje in Pašna zadruga Krvavec. Na njem bodo razpravljali o predlogu zazidalnega načrta, ki je prav sedaj v razpravi in na vpogled v Cerkljah. Tamkajšnji kmetovalci in člani pašne zadruge imajo namreč nekaj pomislekov glede na predvideno pozidavo površin s počitniškimi hišicami. Menijo namreč, da bi bile s tem preveč okrnjene pašne površine in bi bil oviran razvoj živinoreje na tem območju. Vse večji obisk Krvavca in nemalokrat nekulturni odnos obiskovalcev do narave jim povzročata precej težav. Poleg tega, da pohodijo travo, na pašnih površinah puščajo tudi konzervne škatle, plastične posode in vrečke ter drugo navlako, ki lahko škoduje živini. -an Praznik krajevne skupnosti Gorje 28. avgusta 1941 so Nemci v Spodnjih Gorjah ustrelili prve talce. V spomin na ta dogodek prebivalci krajevne skupnosti Gorje pri Bledu vsako leto praznujejo krajevni praznik. Letos so družbenopolitične organizacije pripravile več prireditev. Jutri ob 19. uri bo v osnovni šoli v Gorjah koncert mladinskega zbora zamejskih Slovencev iz Gorice in Trsta ter koncert godbe na pihala iz Gorij. V četrtek, 28. avgusta, bo ob 18. uri v Krnici najprej mokra gasilska vaja, ob 20. uri pa bo v osnovni šoli slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na seji bo krajevna konferenca SZDL podelila priznanja najprizadevnejšim občanom. Sklepna prireditev v počastitev krajevnega praznika bo v nedeljo, 31. avgusta, ko bo ob 15. uri koncert blejskih pevcev, uro zatem pa bo ob gasilnem domu v Gorjah veselica s srečelovom. Igral bo kvintet Nika Kraigherja. A. Ž. Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj ponovno razpisuje prosto delovno mesto kurjača Pogoj: vojaščine prost, stanovanje v Kranju ali bližnji okolici, izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov Osebni dohodek po pravilniku kombinata Žito. V izrednem primeru sprejmemo tudi mladega PK delavca kovinarske ali elektro stroke, ki bi se usposobil za delo kurjača na delovnem mestu. cgp delo TOZD Časopisi, Podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalke — prodajalce za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju in v Tržiču. Delo jfl pogodbeno s polnim delovnim rasom /a nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce), ali priučen prodajalec /. nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Raz naša lce za Delo v jutranjih urah za območja: Jesenice, Škofja Loka — center, Škofja Loka — Podlubnik, Radovljica in Tržič. Delo je pogodbtnO m primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojenec. Nastop dela je moleli takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici CGP Delo Kranj, Koroška Mi, tel. 21*280, Informacij« ta raznafialce pa daje tudi podružnica Dela Jesenice, Titova 49, telefon 81-680. Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16. Začela se je poletna politična šola V |>etek popoldne se je v prostorih šole za miličnike kadete v Vikrćah pri Ljubljani začela letošnja mladin ska poletna politična šola Udeležuje se je blizu štiristo mladih i/ \sc Slo veni|e. Udeleženci politične šole so najprei izvolili šolske samoupravne organe ter ustanovili < eli< o ZK Zbranim je v petek zvečer prvi spregovoril na javni tribuni sekretar zvezne konference SZDL J u gosi a vije Marjan Kožic Govoril je o družbenopolitičnem in gospodar >kem pololaju pri nas. Menil je. da pri sedanph stabih/a« i|skih prizadevanjih ne gre zgolj za gospodarsko trdnost, ampak tudi za družbeno ,i ■'. v .. .,| milu je spil- govoril o tehnokrati/.tnu in določenih odtenkih nacionalizma v naši drulbl ter o stabilizacijski politiki in njenem uresničevanju v praksi. V soboto je mladim udeležen« eni politii'm- šole govoril član predsed stva ZK Jugoslavije in predsednik metn«' konlenn« «■ SZDL Ljubljana Jože Smole Prisotne je se/nanil z razvojem mednaiodnega delavskeg.t gibanja, Popoldne pa s«> slušatelji poaHiAali i'vajanje podpredsednika repuhl iške konference SZDL Vlada Beantka <» vlogi socialistične zveze v naši družbi. 1'olel na polil k na šola /a mladince s«- ho končala V četrtek -jg Jesenice Izvršni svet občinske skupščine Jesenice jenazadnji seji sklenil da bo prt" speval iz proračunske rezerve občine 100.000 dinarjev za pokritje stroŠKO* kandidature Kranjske gore za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 1978. Na osnovi sporazuma o združevanju sredstev v ta namen je dolžna jeseniška občina dati 200.000 dinarjev v dveh obrokih. Prvi bo na osnovi sklepa izvršnega sveta plačan do konca avgusta, drugi pa mora biti poravnan do konca leta. Razen tega je izvršni svet dal v javno razpravo osnutek odloka urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, osnutek odloka o načinu urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin v naseljih, osnutek odloka o zunanjem videzu naselij, predlog spremembe urbanističnega načrta za Blejsko Dobravo in predlog spremembe zazidalnega načrta za vrstne hiše n« Koroški Beli. -jk Radovljico Tudi minuli teden so delovne skupine, razdeljene po posameznih panogah m dejavnostih, pri koordinacijskem odboru za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti pri gospodarski stabilizaciji v radovljiški občini obiskovale delovne kolektive. Na podlagi teh obiskov bo jutri zjutraj v Radovljici sestanek z vodji skupin in člani strokovne skupine. Na sestanku bodo razpravlja^ a ugotovitvah s posameznih obiskov in se pogovorili o izdelavi skupne ocene- A. 2. Tržič V torek so se sestali v Tržiču predsedniki samoupravnih interesnih skup" nosti tržiške občine. Razpravljali so o delovnih programih skupnosti z* prihodnje leto. Njihovo pravočasno oblikovanje je pogoj za uspešno načrtovanje finančnih potreb skupnosti in sklepanje samoupravnih sporazU" mov. Danes popoldne bo druga seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL v Tržiču. Na sestanku bodo razpravljali o uresničevanj11 sklepov prve seje, aktualni dejavnosti socialistične zveze, uresničevanji gospodarske stabilizacije v občini in trošenju sredstev občinske konferenc« SZDL v letošnjem prvem polletju. -jk Ob 30. obletnici osvoboditve Zastava na Triglavu Oh okupaciji Jugoslavije je bila Angelca Vidic, rojena v Katnnjah v Bohinju, stara ravno 16 let in je končala osnovno šolo. Celotna družina, oče je bil namreč predvojni komunist, se je takoj vključila v 08VobodUno gibanje. Ze spomladi 1943. leta so v Bohinju ustanovili mladinsko organizacijo in Angelca, ki je kasneje dobila partizansko ime Vlast a, je postala sekretarka organizacije. »Prva naloga, ki smo si jo takrat zadali mladinci v organizaciji, je bil prenos partizanske literature. Prav tako smo čez Savo partizanom nosili hrano. Bilo je nevarno, vendar nas to ni oviralo pri delu. »pominjam se, da sem nekoč imela na kolesu polno torbico partizanske literature, ko me je ustavila nemška patrulja. Bila sem prepričana, da je konec z mano, vendar so na srečo kontrolirali le kolo, če je pravilno opremljeno.« 10. februarja 1944 je bila Angelca s starši zaradi sodelovanja s partizani izseljena v Nemčijo v taborišče VVindsheim. Mlade fan-te in dekleta so takrat razmestili pO kmetijah na prisilno delo, sta r«|ši pa so bili v taborišču. Z«' po nekaj dneh se je Angelca sezna-nila z nekim fantom in dekletom /, Gorenjske. Sklenili so, da bodo pobegnili. Sredi februarja so M) kilometrov gazili sneg do Nurn-herga, tam pa je trojka sedla na vlak in se na srečo brez težav prepeljala v Bohinjsko Bistrico, »Na vlaku so nas sicer nekajkrat legitimirali. Vendar sem imela pri sebi osebno izkaznico, ki sem jo ob i/selitvi skrila. Dekle, s katero sem se seznanila, je imelo delovno knjižico, za « fanta pa sem rekla, da je moj brat. Ob vsakem legitimiranju smo povedali, da smo bili na obisku v Nemčiji in da se vračamo domov. Tako nam je uspelo, da smo srečno prišli nazaj.« Ko s«- j«- vrnila, j«- delala Angel Ca oziroma Vlasta do jeseni 1944 na terenu v okrajnem komiteju Skoja v Bohinju. Potem je šla v partijako Kolo na Primorsko in ko se je vrnila. |c spet delala v okro/ nem komiteju Skoja -leseni« «•. Nazadnje je skrh«4a /a aktivna nje mladih v okrajnem konulc|ii Radovljica, ki je imel nadel pod St olom »Spominjam se, kako je bilo, ko je Kokiški odred osvobodil Begunje. Navdušenje je bilo nepopisno. Ze 4. maja 194 5 se je naš okrajni komite prcMelil v Begunje, pet dni kasneje pa v graščino v Radovljico. Takrat sem prevzela tudi nalogo sekretarja okrajnega komiteja Skoja.« Izmed številnik akcij, ki so jih med vojno opravljali skojev« i. m Angelca najraje spominja tiste <>fl osvoboditvi Beograda, 20. oktobra leta 1944. »Takrat je bil komandant Jeseniško-bohinjskega odreda Franc Jernejc-Milče. Ko sro° razpravljali, kako bomo proslavili to zmago, je Milče predlagal, naj skojevci ponesemo jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo na vrh Trigla* va in jo tamkaj razvijemo-Akcija je uspela in navdušila-Spominjam se, da smo prvi* zastavo razvili že na Kredarici, potem pa pri Aljaževem stolpu.« Po vojni je Angelca Vidic-Vla- sia aktivno delala vse do dane* v različnih družbenopolitičnih organizacijah. Članica komunisti«-ne partije oziroma zveze komunistov je postala 19. maja l'"1 Takoj po vojni je bila člani«'11 okrajnega komiteja komunist k'iu' partije Jeseni« c. Nekaj časa J*' Bila zaposlena na okrajnem koiin-teju. potem pa 13 let v podjetju Elan Begunje. Zdaj )«• nameM* nira nekretarja komiteja občinske konference ZK Radovljica, aktiv* no pa dela tudi v Žirovnici (kjer ima stanovanje) v krajevni mH"' ni/.a«i|i /ve/e borcev. Mož, PrflV tako borec, ji je umrl pred l,; in tako je sama ves ras skrbel-'1 /'1 nedorasla sina m hčerko. Prost«* M 'asa nikdar nuna na vri'tl\ ' Zdil. ko sta otroka odrasla, navl|a stanoval])«- Oh kopic' <>r^ žmskih opravil pa je zelo '•*k,'Vl' v družbenopolitičnem življenj fl Tako je trenutno tudi ^lamJS statutarne komisije pn CK >Jugoala> ije in članica komWl*JJ[. organiziranost m razvoj ,rl drovaka vprašanja pri (\ala predvsem Cieoloski /av«»d i/ Ljubi lane m Kovini" j ,,,)iii Kol i«' /liano, so bile i""1' ,l((l|š<' ":1 skih poplav in iieuru '.'^o h«''' Blajakj Dobrav, m za je^^J^jjjaM nico, kjer sta s«- utrgala j p«>' plazova, na ««-sti proti P'Hn t.del>' doheo in celo v nekaterih I'-. ^. mesta Bazen tega s«- je /a" ^ef, bega vremena povečal t'"1' vzdrževalnih del na nekater1 ,nj|i manj poškodovanih komun*« napravah vse za šolarje Pravica do samostojne TOZD .globus. KRANJ "5> pisalne in risalne ^ potrebščine, šolske torbe, otroška jesensko-zimska konfekcija, perilo, trikotaža za šolarje jp^ do 14. leta ^ «nqo\6*^ ^l>v»nje v vseh republikah, t,. r«»t ne snu- biti časovno S( !>Jvr»a, ampak mora postati 0,,1>ka prihodnje polici,?* ( "'J akcije je bitka za sta-^''aeijo, za večji izvoz, pri O' r ^e treba upoštevati tržne odnose v svetu, in ^OiUnjAj uvo/ ^jer je to le *k^?*e' '*ruKa značilnost te lo*!/e P" J«', da naj o tem od-ia^*dru*eno delo ne pa razni wl,niHtrativni organi, terjan Rožič je poudaril, da k()/ut bitke ne začenjamo, hi i •»»O jo vočkrat doslej, da P(>t|" rko'ir">li nekje na sredi *M" .\°krat moramo akcijo 1i< J Hkrati pa pomeni akcija preverjanje sposobnosti temeljnih organizacij združenega dela pri razreševanju gospodarskih in poslovnih odnosov. Prvi rezultati in ocene kažejo, da se v temeljnih organizacijah združenega dela zavedajo vse večjega pomena in odgovornosti pri razreševanju problemov. Nekateri ukrepi, ki so bili sprejeti v širšem merilu, spodbujajo večjo notranjo odgovornost in samostojnost TOZD. Vendar pa je Marjan Rožič poudaril, da zavzetost TOZD za razreševanje problemov še ni dovolj. Treba je namreč sproti, vsak mesec, analizirati posamezna gibanja in temu primerno tudi sproti poslovno ukrepati. Bistveno pri tem pa je, da so delavci o vseh vprašanjih pra,vilno obveščeni. Tako morajo vsa vprašanja gospodarjenja obravnavati delavci na svojih /borih, predvsem pa o osebnih dohodkih, cenah, investicijah, uvozu in podobnem. Velik prispevek k stabilizaciji je tudi odločitev delovnih kolektivov, da izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice. Kot rečeno bodo posebne skupine vnh omenjena vprašanja obravnavale v delovnih organi/arijah v občini. Temeljita ocena, ki jo bodo po sklepu razširjene seje izdelali prihodnji mesec, pa bo nedvomno pokazala jasnejAo pot za nadaljnjo akcijo na tem področju. A. t. - J K Mladinci gradijo vodovod Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije Radovljica se je letos odločila za organizacijo občinske mladinske delovne akcije. V vasi Laze v krajevni skupnosti Gorje b- ali obratno in katera po vrsti je določena beseda. S to točko včasih tudi nastopam. In prav s to točko sem navezal tudi stik, da bi nastopil pred predsednikom republike. « Lazar Antić ali Veliki Lale kot je njegovo umetniško ime, ne pije in ne kadi. Pravi, da je s sedanjim delom zadovoljen in da so mu za vzor Hudini in nekateri drugi svetovno znani že starejši čarovniki, kot je na primer Fred Caps, ki je trikratni svetovni prvak. Nočno delo po različnih lokalih ga ne moti. Čeprav meni, da nočni lokali broz striptizet pri nas ne bi mogli obstajati ali vsaj dobro poslovati, o ;eh artistkah nima ravno briljantnega mnenja. Delajo, da si pač na ta način služijo kruh. Vendar! pa ta kruh ni ravno preveč bel. Ob prostem času Lazar najraje lovi ribe Takrat največkrat razmišlja tudi o tihi ljubezni, o Mariji iz Dalmacije-Pravi, da se bo tako kot vsak normalen moški prav gotovo enkratj poročil in imel družino. Kako bo potem z njegovim čarovništvom, Pa raje ne razmišlja. Nazadnje mi je se zaupal, da v Sloveniji zelo rad nastopa; najraje v hotelu Paka v Velenju in na Bledu. In da je pri teh letih pravi mojster svojega poklica, sem se po končanem pogovoru lahko sam še enkrat prepričal. Čeprav to ni bil nadpoprečno težak in resen pogovor, sem na koncu vseeno ostal brez ure in nogavice. A. Zalar Izlet v neznano Radovljiško društvo upokojencev prireja vsako leto vedno več izletov. Letos niso hoteli biti izjema zato so priredili 12. avgusta izlet v neznano. Iz Radovljice so se odpeljali s tremi avtobusi prek Begunj proti Jesenicam. V Zabreznici, nedaleč od Begunj, so se komaj izognili nesreči, kar pa ni spremenilo veselega razpoloženja. Še naprej se je slišala pesem, smeh in beseda, ki ni zamrla vse do slapa Peričnika. Potniki niso opazili, kdaj so prevozili Jesenice in Mojstrano. Ob Peričniku se je zgodil »čudež«. Vsi so obstali in strmeli. Slap in njegova okolica se je zdela vsem čudovita. Večina jih je bila prvič tukaj, čeprav so bili vsi trdni Gorenjci. Čas je priganjal, zato so nadaljevali pot. Vodila je nazaj preko Jesenic do Lesc, kjer so zavili proti Bledu in nadaljevali proti Bohinju. Ustavili so se pri slapu Savici. Komaj so prigriznili, že se je zaslišal zvok kravjega, zvonca iz rok vodnika Zorka in Rutarja ter Miha- ele. »Kam pa sedaj,« so se spraševal1! mnogi. »Saj je izlet v neznano,« Jirn je odgovarjal vodnik, »zato mora ostati skrivnost«. To je tudi ostala-dokler avtobus ni zavil v Boh-Bistrici prek Jelovice in se ustavil rja Vodiški planini. Tu nas je čakalo izvrstno kosilo, rezultat kuharsku1 spretnosti Ančke. Po dobri pijači W jedači se seveda prileze še zabava-Pri njej so pomagali godbenik1-Začelo se je oblačiti. Zato so se le zahvalili in se odpeljali v dolino preK Krope in Sp. Lipnice do Podnarta-Tukaj jih je šele čakalo preseneČe' nje. Podnartsko društvo upokojencev je priredilo ples, ki je trajal vse do pozne večerne ure. Hvala za prijetno preživet dan gre samo radovljiškemu društvu upok°." jencev, ki tako olepšuje stare dni-Letos planirajo še dva izleta, enega v Šmarješke toplice s piknikom "a Tolstem vrhu in drugega na Kor^' ko 9. oktobra Skupaj z borci za severno mejo. Oceanografski muzej v Monaku, Kitova dvorana najbolj bogate magnate, ne bi bilo potrebno posebnega opisovanja. Razkošje, ki se ponuja turistom, zares nima meja. Človek komaj verjame, da si ljudje lahko privoščijo takšen luksus. April v Cannesu je za tamkajšnje pojme mrtvi mesec. Kljub temu je vrvež turistov in promet na cestah že prav sezonski. Mesto se že pripravlja na veliki mednarodni filmski festival, ki je vsako leto v maju v veliki festivalni palači hotela Carlton na obali Croisette. S filmskim festivalom se v Cannesu začne tudi glavna turistična sezona, ki traja tja do oktobra. V tem času.je cela vrsta najbolj imenitnih mednarodnih prireditev. Za nas je bil še bolj zanimiv in privlačen ogled starega dela mesta, s tipičnimi sredozemskimi strnjenimi hišami in ozkimi ulicami,-kamor se zgrinja množica domačinov in tujcev. Trgovine, kavarne, bistroj i in drugi lokali so navzven še ohranili prvobitno podobo, v notranjosti pa nič ne zaostajajo po svoji urejenosti za onimi ob glavnih ulicah in trgih novega dela Cannesa. V teh prijetnih čistih uličicah je na voljo dobesedno vse, kar si človek poželi. Seveda tudi tod prevladujejo trgovine s spominki, cvetličarne, parfu-merije in but iki. Sprehod po teh zakotnih kotičkih sicer živahnega mesta je prav prijetna zadeva. Pomešaš se med pisano množico vseh narodnosti in ras, ki enako radovedno ogleduje bogato in .okusno založene izložbe, fotografira, izbira in kupuje. Nobenega vpitja, ponujanja, nadlegovanja in drugih manir, ki so v navadi v sosednji Italiji in drugod oh Sredozemlju. Nikjer neokusnih, kičastih reklam, brez vrednostne krame, umazanije in smradu. Vse je umirjeno, lepo in vabljivo — prav s tem pozorni in pošteni prodajalci spodbujajo k nakupu. Kupčija cvete, da je le kaj. Nas so najbolj privabljale trgovine s keramičnimi izdelki. Vsakdo je v tej bogati zbirki krožnikov, vaz, pepelnikov, reliefov in okraskov našel, kar je želel. Tudi cene wjj kdove kako visoke, posebno, *-e v-upošteva kvaliteta teh predmet ki so prave umetnine. Seveda naS r. vleklo, zlasti pa ženske, tudi v P fu meri je, ki nudijo svetovno zn domače parfume. Vse te prodaj^, na Ažurni obali zalaga s svoji'01 ^ šečimi proizvodi tovarna Fragon ki ima v bližnjih vaseh Grasse in J^ plantaže in predelovalnice vrtrtiC mimoz, lastne laboratorije in jj varne parfuma. Ta znana firma > ^ med največje tovrstne izvoznike svetu. . gti V zadnjem desetletju se j«1 ^\jpj močno razvil skrajni jugozan . del mesta, imenovan Palm Be ■ Majhen gričasti rtič s pa'"10^ gaji je zadnja pridobitev urbani* y in sodobne arhitekture — ?*\$\c luksuznih hotelov, zabavišč, igrjjgj, in kopališč. Zgrajen je z a'Iier1' kapitalom, ki ni skoparil v n° oTe-pogledu. Ne glede na letni <*aS\^ te težno ameriška klientela, zase objekte, se zabava in trati "pgjjfl v najbolj nesmiselne namene. . ^ Beach je mesto sanj, ki se ga tu rjVo; teksaški mogotci ne morejo P ščiti, še manj pa poprečni eV turistični petičneži. . *e in Pogled nanj deluje odbijaj* ^p, nestvarno, pravzaprav nečlo -,,)-saj ni namenjen Človeku-ust*. £v* cu, še manj pa tistemu, ki P*jS, 3e lja poprečje milijardnih mn° g0 v otok samote — zgubljen, ko svojem obilju zgubljeni obiskovalci. , lf Ogled Ažurne obale je vSa ti«t(?-koristen in poučen, posebno v^C^1 ki jih zanima urejenost in *risti*' utrip najbolj atraktivnega .^j je nega območja v Evropi. upo-vredno posnemati in s prid° ^ai"' rabiti na izkušnjah Francoz0 V^jo. sika j pa sprejeti s temeljito P^ ^ jn Ažurna obala je svet zase, ki >vi0' vznemirja, hkrati pa terja [TgjeJJi nost, kajti za bliščem in raz* --^ se skrivajo tudi nevarne čer sodobne pot rošniške družbe. ^q Konec Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Prva akcija za ureditev loškega gledališča V nedeljo, 31. avgusta, ob 18. uri bo v jubilejnem letnem gledališču na vrtu škofjeloškega gradu v Škofji Loki koncert priljubljenega ansambla domače zabavne glasbe — ansambla Lojzeta Slaka s pevskim kvintetom fantje s Praprotna. Slakovi godci in pevci so se odločili, da celoten izkupiček s prireditve namenijo za preureditev dvorane loškega gledališča na Spodnjem trgu. Pobudo članov priljubljenega ansambla smo z veseljem sprejeli, pravijo na škofjeloški Zvezi kulturno prosvetnih organizacij, ki je obenem tudi prireditelj koncerta. Kot je znano se Skofjelo-čani pred dvema letoma niso odločili za plačevanje samopri-8Pevka v korist ureditve loškega ^alijinega hrama. Referendum takrat ni uspel in vsa zadeva je skoraj dve leti ponovno ostala na domala mrtvi točki. To je zdaj P° dveletnem' premoru prva akcija in najbrž ne bi bilo napak, 'e bi jo še kdo posnemal. Kot vse kaže, so nekateri na to že pripravljeni. Gradbeno podjetje, ki Jc zunaj loške občine, Obrtno komunalno podjetje iz Ivančne 8°rice, je, denimo, pripravljeno Prispevati kredite v višini tride-8etih odstotkov od investicijske Vrednosti. Po sedanjih izračunih Pa naj bi vsa dela veljala okrog 0 ^ilijonov din. Zakaj smo se odločili za kon- cert, katerega čisti izkupiček bomo namenili za ureditev loškega gledališča? Veste, že nekajkrat smo vadili v dvorani in tudi koncerte smo že imeli v njej, pravi basist Slakovega ansambla Franci Sever. Pa smo videli, da je tu nemogoče delati. Zato smo se brez razmišljanja odločili za to solidarnostno potezo. Le časa nam vedno primanjkuje in tako je do koncerta prišlo šele sedaj. Na loškem grajskem vrtu bomo nastopili z našim jubilejnim programom, s programom, kakršnega smo ob naši 10-letnici pripravili za svečanost v ljubljanski dvorani Tivoli. Po vrnitvi iz Amerike bo to naš prvi koncertni nastop. Naj povem še to, da bomo dodali pisanemu sporedu tudi nekaj najnovejših skladb. Koncert bo povezoval priljubljeni dramski igralec Milan Kalan, naš stalni napovedovalec. Grajski vrt pa bo oživel že v zgodnjih dopoldanskih urah. Loški gobarji bodo namreč pripravili razstavo gob, ki bo na ogled do poznih večernih ur. Poleg tega bodo postregli z okusnimi gobarskimi jedrni, na pikniku pa bo poskrbljeno tudi za obiskovalce, ki gob nimajo radi. Vstopnice za koncert ansambla Lojzeta Slaka so v predpro-daji pri Homanu ter v prodajalni Alpina v prostorih Transturista. Cena je enotna — 30 din. J. Govekar j£ PRAZNIK NA JESENICAH TRI RAZSTAVE - V počastitev 25. oblet-i%liLSamoupravljanja v Železarni, 30. obletnice osvoboditve in 40. obletnice b*l stav^e jeseniških kovinarjev so v petek zvečer v mali in veliki dvorani t}0?yski'ga doma na Jesenicah odprli kolektivno razstavo slik članov ć!l«a, III. medklubsko razstavo fotografij »Človek in jeklo« in filatelistično C£*avo- Likovni klub DOLI K, osnovan pred 29 leti pri DPI) Svoboda Tone JVft ' je tudi na letošnji razstavi pokazal veliko aktivnost svojih članov. .**'aw v Delavskem domu se predstavlja 13 avtorjev, v glavnem samo-^6^1 ' S s''^am/- F°to klub Andrej Prešern je organizator III. med-kt0 e razstave na temo »Človek in jeklo«. Tako kot pretekla leta je bil tudi S?o ?f'2"' na razPis velik. Prijavilo se je kar 77 fotografov iz 23 slovenskih in %t(H■ "ns^'n ki"001' s skupaj 2HH fotografijami. Komisija je sprejela 59 tninl(ln<)V Fihitelističnega društva Jesenice prikazuje razvoj znamk in s/>o-/»sem v povojni Jugoslaviji. Otvoritev razstav, njihov pokrovitelj je ^o**""" Jesenice, prireditev pa je popestri/ koncert moškega nevskega n^j*. Jeklar, je bila združena s podelitvijo spominskih plaket Železarne. f'it()(/ 8o jih klubi, organizatorji razstav ter naj/>riza