DELAVSKA
PRAV
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
SSTSUS«-“E2LKJM vSKS^KKSE II	-
teva c. — Nefranklrana pisma s« na ipreiemalo
Inozemstvo Din 7- (meseCno) - Ofll«*: po dOflOToru
Oglasi, reklamacije In narodilno na upr Delavska abenica, MlklolICcva cesta M, Telefon 22AS. Plev. Čekovnega raCuna 14-,uu
P. Kazimir Zakrajšek:
Prihodnja nedelia - kai?
Prihodnja nedelja je izseljenska nedelja.
Njen namen je: 1. vzbuditi pri našem ljudstvu večje zanimanje in bolje raz-mevanje izseljenskega vprašanja in naših dolžnosti do izseljencev; 2. vzbuditi pri naših izseljencih več zveste ljubezni do domovine in domačih.
Izseljensko vprašanje. Kaj je to?
Nad 300.000 Slovencev se je že iz domovine razkropilo izven meja Jugoslavije po širnem svetu. Največ jih je v Združenih državah ameriških. Morda dve tretjini. Ostala tretjina je po ostalih državah in delih sveta.
Gotovo nad sto tisoč imamo pa Slovencev že po južnih delih naše države.
Toda ali so našli vsi ti sto tisoči v tujini »srečo«, katero so šli iskat? Kaj more za nje storiti domovina, država, narod, da jim pomaga najti »srečo«. Kako za nje v tujini poskrbeti, da se nam ne izgube ne gmotno, ne versko, ne narodno?
Vsa ta vprašanja so del celotnega izseljenskega vprašanja.
Nad 300.000, ali raje veliko, veliko več jih je tu doma, ki so izseljenci v svojih željah. Njih srce je že v tujini. Samo priliko naj najdejo, pa bodo hiteli preko meje, kakor hitro bodo mogli.
Toda ali je res dovolj vzroka, da jih toliko hrepeni ven iz domovine? Ako ni, kako te sto tisoče vzdržati, da bodo raje tu doma začeli iskati svojo srečo?
Ta vprašanja so nadaljnji del izseljenskega vprašanja.
Gotovo je, da bo vsikdar in pri vsakem narodu veliko takih, ki bodo šli v tujino, pa naj bi bila doma tudi prava nebesa, da jih bo vsikdar veliko, za katere je potrebno, morda celo potrebno, da gredo na tuje.
Toda kako urediti njih izseljevanje tako, da jim bo že tu doma zagotovljena vsaj 75% gotovost, ga bodo uspeli v tujini?
To je nadaljnji sestavni del izseljenskega vprašanja.
In takih in enakih vprašanj glede izseljencev se poraja več in več, čim bolj premišljujemo in proučujemo to celo zadevo. Iskati na vsa ta vprašanja pravega odgovora, pred vsem pravih, uspešnih potrebnih sredstev in načinov, kako izseljevanje urediti, kako izseljencem pomagati, da bo njihova izselitev res v korist njim samim, narodu in državi, se pravi reševati izseljensko vprašanje.
Toda, kdo so ti »izseljenci«. Za katere gre pri izseljenskem vprašanju? To so tisti tvoji in moji sorodniki, dostikrat najbližji, ki so z doma na tujem. Kdo izmed nas jih nima? Ko govorimo o izseljencih, govorimo torej o teh tvojih in mojih dragih sorodnikih v tujini. Da če govorimo o izseljenskem vprašanju, ne govorimo o ničemer drugem, kakor o tem, kako skrbeti za te tvoje in moje drage v tujini, da bodo res našli »srečo«, katero so šli iskat. Torej izseljeništvo je tvoja ii) moja prav osebna, družinska zadeva. Je mogoče, da bi se ti in jaz za njo ne zanimala? More biti tebi in meni vse eno, kako se tem tvojim, mojim dragim v tujini godi? Ni li tvoja in moja, torej nas vseh, vsakega posameznika dolžnost, da pomaga skrbeti za nje, da jim pomagamo, kolikor največ moremo? Posebno še, če nam pošiljajo podporo? Ce so šli radi nas v tujino, da rešijo dom, da plačajo dolgove? Saj čim bolje se jim bo godilo, tem bolje se bo godilo nam, njihovim sorodnikom.
Izseljenci so naši rojaki! Slovenci so! Ali nam more biti kot narodu vseeno, če nam potonejo v morjih tujih narodnosti?
Naša	emigracija
Iz predavanja gosp. Finka izseljenskega nadzornika v Ljubljani na druge delavskem proso tnem večera JSZ rn CKD
Statistika izseljencev.
Marsikdo bi mislil, da je lahko sestaviti Izseljensko statistiko. Saj mora imeti vsak potni list in končno je mogoča kontrola tudi na podlagi prodanih voznih listov pri posameznih parobrod-nih družbah. Nekako splošno sliko morejo sicer nuditi ti podatki, toda ne točne. Kajti vsak izseljenec, ki ima potni list, se ne izseli, voznih listov je pa veliko prodanih že od inozemskih posredovalcev.
Po statistiki izseljenskega komisari-jata v Zagrebu, ki temelji na številu prodanih voznih listov, se je izselilo iz naše ožje domovine v prekomorske kraje leta 1921 2489 oseb, leta 1922 440; leta 1923 1312, leta 1924 1197, leta 1925 1579, leta 1926 2131, leta 1927 2227, leta 1928 3162, leta 1929 1976, leta 1930 1671. Torej skupno 18.184 oseb.
V	evropske države se je pa izselilo do leta 1927 15 557 oseb.
Računajo pa, da imamo v Franciji preko 16.000, v Nemčiji preko 30.000, v Holandiji preko 3000 in v Belgiji isto-tako preko 3000 naših rojakov.
Ker je pa zelo važno, da ugotovimo celokupno število naših v inozemstvu trajno bivajočih rojakov, je izvedel izseljenski relerent banske uprave potom občin štetje oseb, ki so se v zadnjih 50 letih izselile in so še sedaj v inozemstvu.
Na ta način se je moglo ugotoviti približno število izseljencev, niso pa mogli ugotoviti družinskih razmer teh izseljencev, torej tudi ne števila njihovih potomcev.
Največ oseb je zapustilo svojo domovino iz tistih krajev, ki ne nudijo dovolj predpogojev za eksistenco. Iz tega sledi, da izseljevanje ni le bolezen, ampak ljudska potreba.
Po ugotovitvah občinskih uradov se je stalno izselilo iz okrajev:
Kočevje 17.328 oseb, Novo mesto 8372, Krško 6919, Murska Sobota 5968, Ljubljana 4925, Logatec 4788, Litija 4747, Kamnik 3930, Kranj 3908, Dol. Lendava 3094, Šmarje pri Jelšah 2684, Celje 2405, Dravograd 2079, Čabar 1906, Brežice 1727, Gornji grad 1652, Maribor levi breg 1347, Maribor desni breg 1276, Konjice 1118, Laško 812, Slovenjgradec 804. Ce prištejemo k tem še izseljence
iz črnomeljskega in metliškega okraja, dobimo, da se je izselilo iz naše banovine okrog 100.000 oseb. Večina teh izseljencev je pa v tujini poročenih in imajo številnejše družine. Ce vse to upoštevamo, po pravici trdimo, da je iz dravske banovine v tujini nad 300.000 oseb. V tem pa še niso všteti Slovenci iz Primorskega in Koroške.
Ali je izseljevanje koristno 7
Izseljevanje more imeti za našo državo le tedaj trajno ugodni pomen, če je zaslužek v tujini boljši kakor doma in če si more napraviti vsak izseljenec primerne prihranke. N. pr. v Zedinjenih državah Amerike in v Kanadi zasluži delavec povprečno 5 dolarjev dnevno. Ce si prihrani od tega dva dolarja dnevno, mu ostane v naši valuti nad 100 Din ali letno okrog 36.000 Din. Doma ne more nobeden delavec prihraniti take vsote. Saj znaša njegov povprečni letni zaslužek komaj, ali pa še ne, polovico tega.
V Argentini je zaslužek slabši. Nekako tak kakor pri nas. Slične razmere so v Nemčiji, Franciji, Belgiji, nekoliko bolje v Holandiji.
Kje se nahajajo naši izseljenci?
V zedinjenih državah Severne Amerike okoli 250.000 oseb, v Argentini okolj
20.000	oseb, v ostalih deželah Južne Amerike 5800 oseb, v Kanadi okoli 6000 oseb, v Avstraliji okoli 200, v Nemčiji okoli 30.000, v Franciji okoli 16.000, v Belgiji okoli 3000, v Holandiji okoli 3000. Skupaj 334.000 oseb.
To je približna statistika, ki pa ne more služiti za namene narodnega 'izseljenskega programa brez podrobnejše obdelave. Kaj nam n. pr. pomaga, če vemo, da živi med 122 milijoni prebivalcev Zedinjenih držav Amerike 250.000 naših izseljencev? Ali pa 200 slovenskih rojakov v Avstraliji?
Imeti moramo še natančne podatke
o	naselbinah in razmerah naših izseljencev. Da bi se približali tej nalogi, je začel sestavljati izseljenski referent banske uprave v Ljubljani kataster izseljencev. V tem katastru so zabeleženi vsi izseljenci, o katerih so se mogli dobiti zanesljivi podatki, istotako kraj naselbine in vse ostale njihove razmere. Iz
katastra je razvidno, da je med izseljenci v Ameriki zelo razvito društveno življenje. Imajo nič manj kot 10, večinoma podpornih društev, in sicer:
1. Kranjska slovenska katoliška jed-nota. Ustanovljena 1. 1894 v Jolietu. Ima 242 včl. društev, 34.500 članov in 143 milijonov Din premoženja. Ima svoj lastni časopis v Clevelandu.
2. Slovenska narodna podporna jed-nota v Chicagi. Ima 732 včl. društev, 63.500 članov in 226 milijonov Din premoženja. Ima svoj lastni dnevnik »Prosveta«.
3. Jugoslovanska kat. jednota. Ustanovljena 1. 1908 v Ely Minu. Šteje 217 včlanjenih društev. Ima lastno glasilo »Nova doba«.
4. Slovenska svobodomiselna podporna zveza v Chicagi. Ustanovljena je bila leta 1900, šteje 222 včl. društev z
12.000	člani. Izdaja dnevnik »Enakopravnost«.
5. Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu. Ustanovili so jo leta 1910. Šteje 53 včl. društev z 10.000 člani. Izdaja dnevnik »Ameriška domovina«.
6. Zapadna slovenska zveza v Den-verju Colo. Ima 41 včl. društev s 3000 člani.
7. Jugoslovanska podporna zveza »Sloga«, Ustanovljena je bila leta 1915, ima 18 včl. društev in 3000 članov.
8. Slovensko-hrvatska zveza v Calu-metu. Ima 26 včlanjenih društev in 2000 članov.
9. Družba sv. Družine v Jolietu. Ustanovljena je bila leta 1914 in šteje 17 včl. društev z 1900 člani.
10. Slovenska ženska zveza v Chicagi, ki je bila ustanovljena leta 1926 in ima 36 včlanjenih društev s 500 članicami.
Te podatke so zbrali sodelavci popolnoma prostovoljno in nudijo dragocen materijal za obdelavo izseljenskega vprašanja.
Bodočnost izseljevanja.
Vprašanje je, če bo radi vseobče krize prenehalo izseljevanje iz naše domovine. Zaenkrat izseljevanje skoraj popolnoma počiva. S tem pa še ni rečeno, da bo prenehalo. Nastopil je le nekak zastoj. Dejstvo je, da vlada v industrijskih državah, predvsem tudi v Ameriki,
Potem so z nami iste vere. Pogane bi radi spreobrnili h krščanstvu in jim naklonili dobrote krščanske kulture. V ta namen žrtvujemo finančno, molimo, pošiljamo svoje sinove kot misijonarje v njihove dežele. Ali nam pri tem more biti vseeno, kaj bo pa z vero naših lastnih bratov v tujini?
In vendar! Ali mislimo na vsa ta vprašanja tako, kakor bi morali, kakor bi bila naša dolžnost?
Izseljenska nedelja naj nas pripravi do tega, da se bomo vsaj en dan na leto spomnili na vse te stvari, na svojce v tujini in začeli misliti, kaj in koliko moremo in smo dolžni za nje storiti.
In slovensko delavstvo! Ali ni 99% teh naših izseljencev v tujini delavcev? Da, so! Kruh jih je pognal po svetu. Svoje delavske sile so nesli na svetovni delavski trg, da jih tam prodajo tujemur kapitalu in si kupijo kruha. Izseljenci so prav za prav samo del tebe, slovensko delavstvo.
Zato bratje delavci, ali ni izseljensko vprašanje v prvi vrsti vaše delavsko vprašanje? Dal Je! Zato mora pred vsem vse delavstvo sveta, tudi slovensko postaviti točko o reševanju izseljenskega vprašanja v prve paragrafe svo-
jega delavskega programa. Danes si ti še doma in imaš tu svoj kruh. Bog ve, če te jutri beda ne bo pognala čez mejo in tudi ti boš — izseljenec.
Bratje delavci! V nedeljo mislite na vse to. Pogovorite se na svojih sestankih o vašem sodelovanju pri reševanju tega velikega narodnega delavskega vprašanja. Ce kak sloj, mora delavstvo odločno in krepko poseči v to delo. Slovensko delavstvo tu doma mora seči potom Družbe sv. Rafaela v roke slovenskemu delavstvu v tujini. Delavska solidarnost mora objeti vse slovensko delavstvo v eno celoto.
Letošnja izseljenska nedelja ima predvsem namen, obnoviti, pokrepiti ali upostaviti družinske vezi med družinami tu doma in izseljenci v tujini, upostaviti ožje narodne vezi med nami tu doma in izseljenci v tujini. Ce nas ločijo morja, gore in vode, ne smejo pa ločiti src. Ce je mož v tujini, žena tu, ostati morata zvesta zakonska dvojica! Ce je oče v tujini, družina tu, ostati mora ena družina! Če so otroci na tujem, starši doma, ostati morajo zveste vezi ljubezni med njimi. Del naroda v tujini in del tu doma, mora ostati en narod. Francoski, nemški, belgijski, ame-
riški Slovenci morajo ostati samo en slovenski rod, z eno narodno dušo, enim narodnim srcem.
Zadnja leta so se te vezi začele rahljati, zlasti pri izseljencih, ki so že dolgo let na tujem. Družinski člani se pozabljajo, izseljenci tonejo v tuja morja! Ne! To se ne sme zgoditi. Izseljenska nedelja naj nas zveže znova v eno celoto.
Ker pa ne moremo priti skupaj, ne morejo domači obiskati izseljenca v tujini in izseljenec ne svojih domačih tu doma, moramo priti pa skupaj v duhu in
—	potom pisem. V nedeljo naj vsi domači gotovo pišejo svojim v tujino 1 In izseljenci naj gotovo pišejo svojim tn sem domov. Pisma naj neso v nedeljo naša srca, našo ljubezen, našo skrb, naše misli iz domovine na tuje in iz tujine sem domov.
Zlasti pa naj nas prihodnja nedelja združi v skupni narodni organizaciji za izseljence, v Družbi sv. Rafaela. Vsa naša društva naj se ji pridružijo korporativno in vsi posamezniki. Naši dobrotniki v tujini so vredni, da za nje žrtvujemo vsaj 10 Din članarine za Družbo sv. Rafaela.
Čitaj .JDelavsko Pravico“l
Poročila z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Viničarji
Iz centrale. Voditeljski tečaji S. Z. V. se vrše v naslednjem in nepreklicnem sporedu: Dne 8. decembra v Mariboru v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, ki so sedaj, v novi palači OUZD v TTI. nadstr., desno. (To je tik okrožnega sodišča-.) •
Dno 13. decembra je tak tečaj v Gornji Radgoni v prostorih posojilnice.
line 20. decembra pa v tajništvu S. Z. V v Siamujuku pri Ljutomeru.
Povsod pričnemo s predavanji točno ob 10 dopoldne. Vsaka skupina naj pošlje najboljše može na tečaj, kamor bo pač bližje. Prosimo predvsem, da se tečajniki drže točno določene ure. Načelstvo.
Kapela. Tov. Vrzel je vložil zahtevo po viničarski komisiji pri svojem občinskem uradu v Stanetincih zoper g. Feliksa von Peiko-Monshoff. Dotičnemu je župan dvakrat poslal vabilo, da se komisije udeleži, kar pa je enostavno odklonil in tudi ni prišel. Taka gest« tega vinogradnika avstrijskega Nemca pa ni bila storjena morda iz prezira čez viničarski red, ampak iz strahu pred to viničarsko komisijo. Nekateri Nemci pri nas si še domišljajo,‘da so nekak »Herrenvolk« in ponekod si znajo prav spretno pridobiti svoj vpliv. G. Perko se gotovo spominja one viničarske komisije v Murščaku, še bolj gotovo pa je pričakoval, da tukaj ne bo šlo tako, da se bo moral obnašati kot obtoženec, predvsem pa, da l)i bilo potrebno znati naš drž. in uradni slovenski jezik. Položaj se je zanj sedaj še poslabšal, komisija je svoje storila in je zadevo izročila sodišču v izvršitev.
(>or. Radgona. Na 21. novembra je v občini Orehovci bila sklicana viničarska komisija, katera naj bi razpravljala v zadevi nagrade tov. Gregoriča in predčasne službene odpovedi tov. Muleča. Viničarje je zastopal tajnik zveze tov. P. Rozman.
Zgornje Hoče. Dne 22. novembra t. 1. smo imeli ustaiic^ni občni zbor naše skupine. Razmere so pri nas sploh take, da nam viničarjem ne preostaja nič drugega, kakor organizirati se. Tov. Peter Rozman nam je podal obširno poročilo o veliki važnosti organizacije in kaj vse je bilo že doseženega za viničarje ravno po stanovski organizaciji. Občni zbor je s svojo prisotnostjo počastil tudi naš č. g. dekan A. Sagaj, kateri je želel, da bi se naš pokret boljše razvijal in naj bi postal to, kar bi kršč. soc. delavski pokret moral biti že danes. V odbor so bili izvoljeni: tov. Sor-ko Štefan, Vidovič Juri, Gorišek Anton, Gorišek Roza, Veis Alojz; namestniki: Vobolen Anton, Petrovič Simon, Pergar Matej; nad-‘ zorstvo: Repnik Matej, Prelog Štefan, Veronik Franca.
Maribor. Zaradi preselitve nekaterih naših odbornikov se bo moral čimprej vršiti
redni občni zbor. Članstvo skupine stalno raste. Tudi viničarske komisije so prav marljive v svoji akciji za viničarske pravice. Predsednik skupine tov. Šešerko je tudi moral nastopiti tako pot zoper svojega vinogradnika E. Vaupotiča, ui>ok. podpolkovnika. Ta je že lani tov. Šešerku obljubil 400 dinarjev nagrade, če mu bo vse sadno drevje najlepše obrezal in storil tako svoje delo. Ko pa je prišel trenutek plačila, pa,"ni dal gospodar niČLsar., Pne 22- nov. se je vršila tozadevna viničarska komisija pri občinskem uradu Košake. 'Komisija je sklenila, da inora g. Vaupotič tov. Šešerku plačati obljubljeno nagrado. Vinogradnik se je obvezal, da tekom dveh dni položi 400 Din pri omenjenem ob#.. uradu. Zastopnik viničarjev je bil tov. P.
Rozman.
Rudarji
Huda, jama. D e n u n c i j a n s t v o. Med več sto delavci se lahko zgodi, da pridejo med posameznimi delavci razni spori, ki pa se navadno tako hitro, kakor so nastali, tudi likvidirajo. Pri nas pa se žal še nahajajo ljudje, da jim je v [>onos, ako morejo zaradi takiii malenkostnih sporov koga denuncirati in — če se jim zdi potrebno — tudi nalagati. Tako se je zgodilo pri nas, da sta bila dva rudarja odpuščena zaradi denuncijacij ter šele na intervencijo delegatov II. rudarske skupine sprejeta nazaj v delo. Enega, ki je denuneiral, je delavstvo že obsodilo, enega pa, ki se tako rad hvali kot prijatelj delavcev, pa bo ob priliki, kadar se bo zopet hvalil, da je prijatelj delavcev. Vedite, da znajo naši rudarji tudi misliti in presojati, kdo je za nje in kdo proti njim.
Kovinarji
Jesenice. Še 14 dni ni preteklo od podpisa nove kolektivne pogodbe, pa je že odpovedana. V torek dne 3. novembra je bila podpisana, 15. novembra pa odpovedana z veljavnostjo 30. novembra t. 1. V dopisu podjetje izjavlja, da je s prizadetimi organizacijami pripravljeno skleniti novo pogodbo. V ponedeljek dne 10. t. m. bi se morala vršiti za obrate na Javorniku pogajanja za akordne postavke, ki pa so zaradi prej navedene odpovedi izostala. V torek dne 17. t. m. se je vršila informativna razprava med zastopniki strokovnih organizacij in podjetjem, katera pa ni prinesla nobenega rezultata. Zastopniki podjetja so utemeljevali odpoved s tem, da primanjkuje naročil, poleg tega pa tudi denarja. Banke so v vedno večjih izplačilnih težavah, na zalogo se pa ravno zaradi tega, ker ni razpoložljivega denarja, ne more de-I lati. Na vprašanje, kaj se bo tedaj zahtevalo | od delavstva, je bil odgovor: redukcije plač
I	ali ustavitev posameznih obratov, seveda s
kriza, radi katere naši rojaki zelo trpe in da se vračajo često domov brez vseh sredstev. Toda kdo more trditi, da se ne bodo kod drugod odprli novi industrijski centri, n. pr. v Braziliji, Sibiriji itd.?
Notranja kolonizacija.
Dejstvo je, da se naši rojaki izseljujejo po večini radi tega, ker nimajo doma kruha. Da bi se ustvarile večje delovne prilike doma, bi bilo potrebno podpirati domačo industrijo. V kolikor pa bi ne nudil potrebnih eksistenčnih pogojev povečan razvoj lastne industrije, bi mogla rešiti vprašanje eksistence smotreno izvedena notranja koloniza-
cija. Zakonita možnost za to je podana z zakonom o naseljevanju južnih krajev naše države. So še sicer predsodki in začetne težave, pa jih moramo premagati. Kajti že doma je dovolj brezposelnih. Vsak dan se pa vračajo izseljenci iz Nemčije, Francije, Belgije itd. brez vseh sredstev. Kam z njimi? Momenta-ne podpore ne morejo utešiti tega vprašanja.
Smotreno izvedena akcija, da ustvarimo stailno in zadostno eksistenco, bi bila obenem najučinkovitejše sredstvo, da zamorimo okuževalni bacil, ki povzroča bolezen, čije namv je — izseljevanje.
tem tudi redukcije delavstva. V koliko nameravajo znižati plače oziroma reducirati delavstvo, niso hoteli dati nobene točne izjave.
Iz vsega tega sledi, kakor da bi podjetje ne smatralo delavca več resnim ljudem. Vse leto se je na Javorniku, kakor v obratih na Savi delalo s polno paro. Na Javorniku se je delavstvo priganjalo k delu na petek in sve-tek. Za sklenitev pogodbe se pa ni prav nič mudilo. Sedaj na jesen, ko sicer vsako leto za kako dotK> zmanjka večjih naročil, pa se je za nekaj dni dalo delavstvu kolektivno pogodbo. Tako nenadnih preobratov pri naročilih, ali -denarnih kreditih, kateri bi se ne dali predvidevati, vsaj za nekaj dni naprej, pa še vendar nimamo.
Delavstvo je za eno razočaranje zopet bogatejše. Videti je, da še ne bo tako kmalu zopet mir med ljudmi. Vse leto nas je to vprašanje mučilo, sedaj, ko smo bili uverjent, da se je stvar vsaj deloma uredila, nastaja zopet nov položaj, ki obeta nove boje za pridobljene pravice.
Tovariši, kovinarji!
Ali smo vsi zbrani v strokovni organizaciji? Kdor šc ni, pod njen krov, da bo naše delo lažje in uspešnejše! ("asi. ki prihajajo, zahtevajo skupnega dela vsega delavstva.
Sotrpin.
Guštauj. Tudi pri nas prihaja sedanja gospodarska kriza vedno bolj do izraza. Jeklarna je v nekaj obratih popolnoma ustavila delo, delavce pa poslala na prisilni dopust. Že prej je bil zaradi zadnje redukcije plač zaslužek zelo malenkosten, sedaj pa še tega ni. Delavstvo dela dolgove, za katere ne ve, kdaj jih bo moglo plačati.
Poleg tega kovinarji nimamo še do danes urejenega brezposelnega zavarovanja. Sicer se prispevki že pobirajo, toda čaka se na pravilnik, ki bo bogve kdaj izšel. Seveda bo to pri tej veliki brezposelnosti zelo malo has-nilo. Potrebe so velike, trpljenje delavstva l>ostaja vedno večje. Ako se iz tega fonda ne more dati za enkrat še podpor, pa naj bi država votirala nekaj, da bi se vsaj trenutno — to zimo moglo pomagati trpečemu delavstvu in njihovim družinam.
Eden izmed teh bednih.
Javornik. V nedeljo dne 22. t. m. se je pri nas vršil članski sestanek. Ker se niso vsi člani skupine udeleževali skupnih sestankov, ki so se vršili na Jeseuicah, je tov. tajnik pojasnil potek zadnjih dogodkov glede kolektivne delovne pogodbe.
V	ponedeljek 10. novembra bi se morala vršiti pogajanja zaradi akordov za obrate na Javorniku. Zaradi nenadne odpovedi kolektivne pogodbe pa se je to preložilo in se bo o tem razpravljalo skupno za vse obrate Kil) pri razpravi dne 26. novembra t. 1.
Da se posebno mlajši tovariši usposobijo za delo v strokovni organizaciji, se bo v tej zimi priredila strokovna šola. Vsi, ki želijo posečati to šolo, naj se prijavijo pri tov. predsedniku ali tajniku skupine.
Pred zaključkom sestanka je prišel iz Jesenic predsednik JSZ tov. Žumer, ki je v kratkih besedah pojasnil važno nalogo delavskih strokovnih organizacij, ki jo posebno sedaj v teh težkih časih vrše za obrambo delavskih pravic in delavske eksistence.
Vsi v organizacijo! Dolžnost vsakega je, da dela za strokovno organizacijo, ker dela s tem za sebe, svojo družino in za vse delavstvo.	Kovinar.
Dobs-o toa einz> milo
ne sme samo prijetno dišati, temveč po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Feller-jeva Elza-mila zdravja in lepote tako cenjenia. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez drugih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 349. Savska banovina.
Nsva delavska
zadružna postajanka
Nazarje. V nedeljo 22. t. m. se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Delavskega kon-sumnega društva v Nazarju, katerega se je udeležilo nad 1(K) mož, mladeničev, gospodinj in deklet. Nadrevizor Vlad. Pušenjak je nam podal zgodovino konsuninega zadružništva, govoril o namenu in uspehih konsumnih zadrug, nakar nam je pojasnil glavne določbe pravil. Izvolilo se je na to načelstvo in nadzorstvo, obstoječe iz navdušenih in agilnih mož in mladeničev. Načelnik nove delavske organizacije je Jožef Celinšek iz Sp. Rečice, predsednik načelstva pa ing. Al. Žumer, ravnatelj škofijskih posestev v Marijinem gradu. Nova zadruga bo delovala sporazumno z ostalimi blagovnimi zadrugami v okraju Gornji grad in skrbela za gospodarski napredek svojih članov. Že na ustanovnem občnem zboru je pristopilo lepo število članov v zadrugo, katera bo v kratkem štela več ko 100 članov.
Krekova mladina
Lesce. V nedeljo 22. novembra t. I. se je vršil redni letni občn: zbor naše Krekove družine v Lescah. Po poroMlih odbornikov se je razvila živahna in ostra oefcata o delu m iniciativnosti družine glede zaviranja sekcije Borcev in o premoženju družine. Izvolili smo si nov odbor: starešina Mulej Alojzij, ostali odbor, kateri se v smislu pravil konstituira na prihodnji seji, je sledeči: Soklič Karel, Prešeren Ivan, Novak Alojzij, Valant Ivan, Humerca Jože. Preglednika sta Škerlj Miha in Marinček Pavel. — Končno smo se pogovorili glede knjižnice in lokala ter tudi obljubili zastopniku Centrale, da se vodniškega tečaja v Ljubljani decembra meseca udeležita prav sigurno dva člana. — Občni zbor je vodil zastopnik CKD tov, Preželj Franc.
★
Otvoritev novih prostorov ekspoz. J. S. Z. v Mariboru.
V	torek, dne 17. nov. se je izvršila ob precejšnji udeležbi delavstva otvoritev prostorov J. S. Z. v palači O. U. Z. D.
Sestanek je otvoril predsednik ekspoziture tov. Kores ter pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika delavske zbornice v Mariboru, g. Ošlaka in zastopnika Delavske zbornice iz Ljubljane tov. Marinčka, ki je obenem zastopal tudi centralo J. S. Z.
Po pozdravu je povzel besedo gosp. Ošlak, ki je po kratkem nagovoru, v knterčm je orisal zgodovino graditve palače O. LJ. Z. D. in pomen prostorov za delavstvo, izročil ključe novih prostorov tov. Koresu, želeč organizaciji v novem domu uspeli in procvit.
Tov. Marinček iz Ljubljane je na kratko orisal pomen in važnost strokovnih organizacij. Izrazil je tudi čestitke centrale iz Ljubljane. Obenem je želel, da bi se razvijali ekspozituri v Mariboru v smislu tradicij in načel krščanskih socialistov.
Sledilo je predavanje dr. Cajnkarja o temi: »Postanek kapitalizma«. Predavanje je bilo vseskozi stvarno nazorno in so ga navzoči poslušali z velikim zanimanjem.
Po predavanju je zaključil tov. Kores sestanek, se zahvalil vsem navzočim in jih pozival, da naj redno posečajo socialna predavanja, ki se vršijo vsakih 14 dni.
Data
(Dalje.)
Samostojnost delavnic, delež na dobičku in izgubi, tekmovanje med delavnicami, možnost napredovanja in ž njo združeno osebno tekmovanje, končno nova gospodarska morala, ki dvigne njegove delavce iz prejšnjega obeležja — vse to so Bati le sredstva, da bi njegovo osebje sodelovalo na smotru, katerega si je postavil, namreč da bi dvignil storitev tovarne. Psihologični učinek tega sistema je pa v tem, da bi se razvil v njegovem osebju duh skupnosti. Bata je storil vse, da bi tega duha ustvaril in dalje razvijal. V svojih govorih, tovarniškem časopisu kaže vedno na dosežene napredke in skuša vso energijo usmeriti na skupni cilj. Vsi vajenci in mojstri morajo biti na to ponosni, da so »Ba-tovi možje«. Tovarno slika kot novo domovino, katero proslavlja pri vsaki priliki. Prvi maj praznuje tudi Bata. Ta dan naj bi pa ne bil praznik delavcev, ampak praznik doseženih uspehov. Izrabi torej vse, kar podpira to skupnost: časopis, tvrdko, šport itd. To stališče Batovo; da vidi v svojem podjetju nekako veliko zadrugo, v kateri dela vsak istočasno zase, za njega in za vse in v kateri ni prav za prav nobenega nasprot-stva med koristmi delavcev in med vo-
ditelji delavnic, kakor tudi ne med slednjimi in glavnim vodstvom, povzroča, da je nezaupljiv napram ustanovam za varstvo koristi delavcev. Med delavci samimi ne trpi globljih odnosov, razen tistih, katere zahteva stalno osebno občevanje.
Bata živi v sredi med delavstvom. Dela v veliki sobi v tretjem nadstropju, kjer je nastanjeno vodstvo. Njegova miza je popolnoma priprosta, napravljena deloma iz lesa, deloma iz železa. Okoli njega so najvažnejši sodelavci in 30 voditeljev raznih hiš. Na desni strani mize je vmesna stena s svetilkami, ki mu vsak trenutek kažejo, kje ga potrebujejo. Če se kaj pripeti, kjer je potrebna njegova pomoč, se takoj napoti tja in odstrani zapreko skupaj z delavci.
Kakor je brezpogojni gospodar čez tehnično vodstvo v svoji tovarni, taki si tudi ne pusti vzeti duhovnega vodstva obrata. Rešitev notranjih sporov je pridržal sebi. Toda računa s tem, da takih radi njegove organizacije dela pploh ne bo, ali pa da se bodo sami odstranili. Zaradi tega mu ni nikoli padlo v glavo, da bi ustanovil posebno organizacijo za varstvo delavcev. Sicer je postavil obratne zaupnike, ker jih predpisuje češkoslovaška zakonodaja, toda spravil jih je pod svoj vpliv.
Bata se ne zanima za volitev obratnih zaupnikov, pač pa skrbi, da so kan-
didati po njegovi volji. Seja obratnih zaupnikov je dvakrat na mesec. — Toda obravnavajo le vprašanje higijene in zaščite obratnih nezgod. Obratni zaupniki morejo tudi rešiti spore med delavci in obratnim vodstvom. Toda od leta 1926 dalje ni bilo še takega spora.
Pa tudi to institucijo je znal Bata izkoristiti zase. Ko je leta 1922 znižal cene svojemu blagu za 50% in plače za 40%, je pognal v boj za to svojo odredbo obratne zaupnike.
Bata je proti vsakemu vplivu od zunaj, zato je tudi proti strokovnim organizacijam. Trdno je prepričan, da je njegov sistem tak, da zadostno varuje interese delavcev. Tudi smatra, da je organizacijska solidarnost v nasprotju s tovarniško solidarnostjo, zaradi tega je v nasprotju tudi z mirom v tovarni
Bata je zaposloval leta 1924 3000 delavcev, leta 1925 4600, leta 1926 6000, leta 1927 8000. V začetku 1928 10.500 in na koncu istega leta 12.000. Kljub tako hitremu razvoju podjetja ni bil Bata v zadregi radi osebja. Ponudba delovnih moči je namreč dovolj velika, zlasti v začetku zime, ko prenehajo poljska dela. in ko ustavijo obrate tovarne za sladkor. V božičnem tednu leta 1928 je prosilo za delo 5000 oseb, tedensko se javi povprečno 200 oseb.
Vsak prosilec mora izpolniti vprašalno polo, in sicer natanko. Zaveže se, da
bo odgovarjal točno. V pogodbi stoji namreč to-le določilo: »Vedoma neresnično podana izjava ukine takoj in brez vsake obveze za nas (za Bato) sklenjeno pogodbo.«
Vprašalne pole obsegajo razen vprašanj po prejšnji zaposlitvi in izobrazbi še sledeče točke:
Gospodarski položaj starSev:
Posedujejo hišo?
Imajo posetvo? Kolik-o?
Imajo ■prihranke?
So zadolženi?
Kakšen je Vaš lasten gospodarski položaj:
Posedujete hišo?
Imate posestvo? Koliko?
Imate prihranke?
Ste zadolženi?
Vprašalne pole hočejo vedeti še več: koliko denarja potrebuje prosilec tedensko in letno za pokritje lastnih^potreb in potreb svojcev. Svoje potrebe mora navesti v podrobnosti, in sicer: koliko potrebuje za prehrano, luč, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, obleko, čevlje in za stvari, ki so potrebne za preživljanje na dolgo. Prosilec mora celo navesti, koliko hoče zaslužiti, da bo kril svoje potrebščine tedensko in koliko namerava na teden prihraniti. ________________________
Samo 4 Din plačaš mesečno — pa dobiš letno tri knjige »Krekove knjižnice«
Doma in po svetu
Pred sodiščem za zaščito države stoji te dni 12 oseb. Obtožene so, da so pred nekaj meseci napravile atentate s peklenskimi stroji v banski palači v Zagrebu in v prostorih društva »Mlada Jugoslavija« v Zagrebu. Obtožnica navaja, da je bila s temi atentati povzročena velika stvarna škoda. Peklenske stroje jim je dobavil iz Madjarske preko Kaniže znani Perčec.
Cene kruhu bodo določali zanaprej bani, vsak za področje poedine banovine.
Največje varčevanje zahteva minister za finance v zadnjih okrožnicah na banovine in občine. V proračune se smejo vnesti le najnujnejši izdatki za upravo in dokončanje začetih del, novih investicij ne sme biti nobenih. Vprašanje je, za koliko se bodo znižali davki.
Peklenski stroj je bil položen 18. t. m. v prostore jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti.
Fašisti zahtevajo po časopisju, da se goriška nadškofija ukine in da postane tržaški škof nadškof, goriški administrator Sirotti (Sirotič) pa goriški škof. — Zunanji minister Grandi je zapustil Ameriko zopet pod skrbnim varstvom policije. Iz uradnih objav je razvidno, da ni nič dosegel.
Avstrija in Madjarska naj bi se strnili v gospodarsko enoto; tako so sklenili te dni na neoficielni konferenci na Dunaju. Po časopisju se že dolgo vodi razprava o možnosti te zveze. Za njjo dela v ozadju Francija, da bi še ne prišlo tako kmalu do »Anschlussa«, proti pa rovari Italija. Tudi Češkoslovaška je seveda za to zvezo.
V	Mandžuriji je položaj nespremenjen. Japonci so po hudi bitki zasedli važno strategično točko na severu, mesto Cicikar. Prišli so tako čisto na rusko mejo. Očividci poročajo, da je bilo bojišče po bitki strašno. Kitajska armada se je spustila v beg in se razkropila, pu-stivši na bojišču vse mrtve in ranjene pa tudi vse orožje in municijo. Japonci se sedaj pripravljajo, da tudi na jugu zaokrožijo svojo posest in bodo zasedli me-
sto Činčou. — Svet Društva narodov je v Parizu po mukapolnih posvetovanjih sklenil, da se pošlje na Kitajsko preizko-valna komisija. Imela bo samo nalogo opazovalca. Anglija in Francija sta se javno postavili na stran Japonske, ki je tako izsilila svojo voljo. — Na Kitajskem zahtevajo študenti in mladi vročekrvneži, da se napove Japonski vojna. K temu jih podžigajo zlasti boljševiški agenti. —
V	glavnem mestu Mandžurije Mukdenu je bila pod japonskim protektoratom iz-klicana republika.
Z Rusijo se pogajajo za ureditev trgovskih stikov: Poljska, Češkoslovaška, Madjarska, Bolgarija in Francija.
V	Romuniji se pripravlja sprememba režima. Sedanja vlada ni zmožna uspešno voditi državo. Kralj je zopet začel misliti na nove kombinacije. Govori se o možnosti, da bo zopet kmetska stranka prijela za državno krmilo.
—	V Bukarešti! so bile velike demonstracije brezposelnih delavcev in uradnikov. Sedaj so pa vse shode prepovedali.
Nemška vlada se z občudovanja vredno energijo in hladnokrvnostjo bori, da vzdrži udarce gospodarske krize. V kratkem se bodo znižale plače, in cene za 10%. S tem misli vlada, da bo narejen velik korak v smeri k zboljšanju, kar pa je zelo negotovo. — Gospodarski svet, ki so ga ustvarili kot posvetovalni organ vlade za reševanje gospodarskih in finančnih vprašanj, je popolnoma odpovedal in ga bodo razpustili. — V pogajanjih s Francijo si vlada prizadeva, da bi dosegla ponovno podaljšanje kratkoročnih kreditov in ponoven moratorij za reparacije. Le če se ji to posreči, bo mogla iti meseca februarja pred parlament, sicer pa bo položaj brezizgleden.
Skrb za brezposelne. Statistika izkazuje, da v največji meri podpira brezposelne Češkoslovaška, ki je v prvi polovici letošnjega leta izplačala brezposelnim okoli 400 milijonov dinarjev.
število brezposelnih v l'SA je po poluradniji poročilih dosegle osmi milijon.
Mameščenstvo, kriza, organizacija
Vevško delavstvo
in občinski ororačun
Vevče, 20. nov.
Kriza, v kateri se nahaja delavstvo, in vedno večja brezposelnost ga sili, da se mora zanimati tudi za občinsko gospodarstvo, zlasti občinsko socialno politiko. Živimo v času, ko nihče ne ve, kaj prinese jutrijšnji dan, ko je delavec v vedni nevarnosti, da zgubi svoj zaslužek. Zato delavcu ne more biti vse eno, kako je sestavljen občinski proračun in v koliko je poskrbljeno tudi za težke dni delavstva. Delavec, ki je prav za prav največji davkoplačevalec, se čuti užaljenega, če na primer v občini, ki je v pretežni večini delavska, ni niti pare predvidenega za slučaj brezposelnosti, kamoli za kake soc. naprave. Tak občinski, po županu predlagani proračun za 1. 1932 je imelo pred seboj Vevško—Dev. Mar. Poljsko delavstvo. Torej delavstvo, ki preživlja že pol leta več ali manj brezposelno krizo. Ni čudno, da se je uprlo enodušno takemu proračunu. Pribijemo, da občina tudi v letošnjem proračunu nima brezposelnega fonda, dasiravno soUnevno prihajale prošnje za razne delavske podpore, osobito breposelne. Pribijemo pa tudi, da ne zadene delavskih občinskih odbornikov krivda, ako niso skoraj ničesar dosegli za delavstvo. To pa radi tega, ker njih zastopstvo še daleko ne odgovarja njihovi dejanski moči v občini.
V	očigled temu je delavska strok, organizacija stavila že med letom, ko je bil pa proračun razgrnjen, pa ponovno na občinski zastop utemeljen predlog, da se ^jvi v proračun primerna svota za event.'brezposelne. Istotako je predlagala, da se skliče anketa, na kateri naj bi rešili vsa v to spadajoča vprašanja. Do teh razgovorov pa sploh ni prišlo, kar je delavstvo le že bolj razburilo. Z zanimanjem je pričakovalo občinske seje pretekli torek in se je število udeležilo brez razlike kakega svetovnega naziranja.
Nemoteno so sklepali občinski možje do poglavja o socialnem skrbstvu. Pri točki: »Podpora za elementarne nezgode« je vstavljena vsota Din 10.000.
Gospod župan je omenil, da bi mogli iz te postavke dobiti tudi kaj za brezpo-
selne. Delavstvo pa, ki je videlo v tein lc pretvezo, oz. nezadostno podporo, je zahtevalo po svojem zastopniku Kukoviči v občinskem odboru posebno postavko za brezposelne v občini v znesku 15 tisoč dinarjev, kar je itak le drobtinica v slučaju nesreče. Resnica je, da se nahaja občina radi zidave nove šole in občinskega doma v nezavidljivem finančnem položaju. Saj mora odplačevati letno glasom proračuna na obrestih in odplačilu Din 29f>.750, poleg tega pa za letne šolske potrebščine Din 107 tisoč, ter bo morala kriti primanjkljaj z Din 556.839. Toda največji davkoplačevalec je itak vevška papirnica in dež. oz. državne ustanove. Skupno plačujejo nad % vseh obč. davkov. Ali nima delavstvo teh največjih davkoplačevalcev pravico, zahtevati, da mu v slučaju brezposelnosti občina vrne od tega vsaj malenkost. Poleg tega so pa v predlaganem proračunu tudi postavke, ki bi se dale brez škode črtati, ali znižati, da se tako dobi vsota za brezposelne. Nekateri odborniki so se le posmehovali in ugovarjali upravičenim delavskim zahtevam. Navzoče delavstvo, ki je tvorilo galerijo, je pričelo ugovarjati in prav odločno zahtevalo 15 tisoč dinarsko postavko. Izjavilo je tudi, da ne bo dalo miru prej in da bo storilo vse, da se ta upravičena zahteva sprejme. Ta odločen nastop je pomagal. Zupan je končno predlagal, da se vstavi v proračun postavka za domače brezposelne 13 tisoč Tako je delavstvo si priborilo vsaj nekaj, in to iz lastne trdne volje, da vztraja v borbi do zmage. Tistim občinskim odbornikom, ki so v svoji neuvidevnosti nasprotovali, pa nikakor ni v čast in delavstvo si bo zapomnilo to sejo domačega parlamenta in ob svojem času obračunalo. Vsak pritisk rodi odpor. To naj si zapomnijo. Toliko iz te seje z delavskega stališča. Seja pa je bila tudi drugače izraz nezadovoljstva obč. gospodarstva. Ostra, sicer ponekod malo nedostojna je bila kritika z druge nedelavske strani, Delavstvu po občinah pa veljaj klic: Uveljavi svojo moč na občini. Zahtevaj v občinskih proračunih svojih pravic. Te boš pa dobilo, v kolikor boš močno.
Delavstvo naše države se pravkar nahaja v najtežjih razmerah radi svetovne gospodarske krize, ki je pa posledica splošnega kapitalističnega gospodarstva. Tovarne se zapirajo začasno ali trajno, delavstvo pada v večjo in večjo brezposelnost, mezde padajo. Še prav posebno trpi slovensko delavstvo, ker se nova industrija bolj in bolj koncentrira v južnih krajih in izven Slovenije.
Z usodo delavstva je združena usoda nameščenstva. Manj kot delavstvo išče nameščenstvo napačno rešitev položaja. Misleč na svojo izjemno stališče meni, da je njegova pot drugačna in da so tudi cilji drugi. Ko je pred leti napisal nekdo, da se bo moralo počasi tudi nameščenstvo zavedeti, da živi v kapitalističnem veku in da bo moralo ubrati isto pot borbe in samoobrambe, so se nameščenci zgražali. »Kaj? Nam se mora dati, kar nam gre. Saj smo nameščenci!« Smešna poza! In nerealna! Danes prihajajo poročila z juga, kjer so izrazitejše nameščenske strokovne organizacije, da je pričela gospodarska kriza zadevati tudi nameščence. Razumljivo! Če se znižuje obratni delavski kader in če se uvajajo v pisarne pisarniški stroji, postaja odveč tudi del nameščenstva. Podjetniku se zdi v primeri s pisarniškim strojem tudi človeška delovna moč predraga. Zato so na vrsti na-meščenski odpusti in redukcije plač. Podjetnik ne prizna nobenega nante-ščenskega izjemnega stališča in ga tudi ne more priznati s stališča svojega egoizma. Nameščenske sanje se razblinjajo, pred nami je le še kruta realnost in nič drugega! Tildi nameščenstvo mora postati realno!
Kaj je realno v tem pogledu? Realna je edino misel, da tudi nameščenstvo v času egoizma in kapitalizma brani svoje interese. Zavedati se mora, da niso interesi današnjih podjetnikov in nameščenstva niti skladni niti združljivi, ampak si nasprotujoči. Podjetnik gleda na svoj čini večji dobiček, nameščenstvo
pa mora gledati, da ima za svoje delo odgovarjajočo eksistenco. Podjehiik sam ne bo nikdar popustil. Od svojega dobička bo le takrat nekaj popustil, kadar bo moral! Moral pa bo, ko bo v to prisiljen, ko bo videl pred seboj organizirano nameščenstvo, ki je v sebi enotno, kjer posamezniki pozabljajo nase in tvorijo le enoto, ki se bori za interese celote.
Tega smisla za organizacijo in enotne volje je nameščenstvu predvsem potrebno. Med nameščenci je danes vse polno društev, ki nosijo naslov ali hočejo biti strokovna in stanovska. Vsa ta društva niso prav nič koristna, ker jim ravno manjka enoten duh. Ne priznavajo potrebo borbe, ampak vzgajajo buržuazno in kapitalistično mišljenje. Napačno! Tudi naineščenska strokovna organizacija mora biti borbena, samostojna in neodvisna od vpliva kateregakoli delodajalca. Poirebujemo torej borbene in delovne organizacije, ne pa da nam je ona le torišče za naše razvedrilo in zabavo ter prirejanje zabavnih in počastitvenih večerov. Seveda je težko ustvariti take pravo organizacijo, ko nam je pa mnogokrat interes najožje okolice najbližji in smo zadovoljni le, da je organizacija.
V	tej ozkosrčnosti ni marsikomu nič do tega, če organizacija ne raste in ne zavzema širokega razmaha. To ni zdravo! Zavedajmo se, da bo mogla izpolnjevati organizacija le takrat svoje naloge, če bo delovna, borbena, močna, jeklena in če bo imela v vodstvu ljudi z naštetimi lastnostmi v najvišji potenci. Gradimo organizacijo!	—ant.
OGROŽENA LEPOTA
uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elza-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elza-pomada za rast las. V teku 35 let preizkušene. Zia v naprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez nadaljnjih stroškov v Elza-Fluid tovarni Eugen V. Feller, Stubica Don ja, Elzatrg 349.
Savska banovina.
Socia’na in gospodarska politika
iz zadnjega poročila mednarodnega urada dela je razvidno, da so nekatere države ratificirale važne socialno-politične dogovore. Vlada države C h i 1 e je sprejela pet mednarodnih dogovorov in sicer: Prepoved nočnega dela ženskam; nezgodno zavarovanje; enakopravnost inozem-cev z domačimi v pogledu nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje za slučaj bolezni, in sicer ze obrtne in industrijske delavce ter za hišne posle; bolniško zavarovanje za poljedelske delavce.
Španija je odobrila dogovor o nezgodnem zavarovanju v poljedelstvu.
Celotno število dosedaj izvršenih ratifikacij znaša 447.
Premog iz kave. Kakor znano, je sklenila brazilska vlada uničiti velikanske zaloge kave, da se ne bi preveč znižale cene na mednarodnem trgu. Samo oktobra meseca je stresla v morje 60.000 vreč kave predlanske letine, ker niso vedeli lastniki nasadov, kaj bi z njo.počeli. Seveda je obudilo to početje veliko ogorčenje v Evropi, ki mora drago plačati kavo. Brazilija je naposled poskušala ublažiti razburjenje s tem, da je Nemčiji ponudila velike množine kave popolnoma zastonj. Zahtevala je, da bi plačala Nemčija prevozne stroške in to kavo delila samo brezposelnim oziroma revnim slojem. Nemci niso sprejeli darila, ker bi imeli z razdelitvijo preveč izdatkov. Nato so priporočili tehniški izvedenci braziljsiki vladi, da bi posnemala Argentino, ki kuri lokomotive z ono koruzo, ki je ni v starnu prodati. Izkazalo se je, da nudi zmleta in v opeko zgnetena kava prav dobro kurivo, ki nič ne zaostaja za briketi iz premogovega prahu. Braziljski tisk pozdravlja »pomemben izum«.
Fordovi delavci. Ford se je prepričal, da mori enolično mehanično delo njegove nastavljence in pripravlja veliko reformo. Nakupil je 500 km polja, kjer bo prideloval sadje, zelenjavo in krompir. Na ta način bo zaposlena tekom štirih mesecev letno vsaka skupina delavcev v naravi daleč od brnečih strojev. — Sprememba pri delu pomeni boljši počitek kakor lenoba, pravi Ford.
154 milijonov Rusov. Sovjetski časopis »Ekonomičeskaja žizen« prinaša podatke o poslednjem ljudskem štetju v so-
vjetski Rusiji. Oktobra 1931 je bilo v sovjetski Rusiji 163 milijonov prebivalcev. Od tega odpade na mesta 33,200.000 ljudi in na deželo 129,800.000.
Evropsko produkcijo sladkorja navaja F. O. Licht v svoji zadnji cenitvi z
8,370.000	tonami, med njimi 2,150.000 ton v Rusiji.
Mednarodni kartel valjane žice bo,
kakor vse kaže, podaljšan do konca leta 1936.
Francoski karteli železa pod sedanjo krizo mnogo trpijo. Zlasti jim škoduje tudi konkurenca outsiderjev. Cene so znatno znižane.
Brezposelnih v USA je po zadnjih podatkih 5,700.000; za november se pričakuje nadaljnji prirastek 600.000 brezposelnih.
Iz socialnega zavarovanja.
Minister za socialno politiko je odobril sklep SUZORA, da se vpelje nova tablica denarnega ekvivalenta za prejemke v naravini, in to z ozirom na padec cen. Seveda pa moramo reči, da tudi nova tablica ne odgovarja dejanskim cenam, ker ije ekvivalent določen prenizko.
Kje more namreč dobiti delavec kolikor toliko dostojno hrano in stanovanje za borih mesečnih 250 Din. V Sloveniji gotovp najmanj. Tudi za ostale dajatve je določen prenizek ekvivalent. Kje dobite, recimo, stanovanje iz kuhinje in 3 sob za mesečnih 200 Din? Posledica nove tablice i>o, da se bodo znatno niže uvrščali uslužbenci z naturalnimi prejemki, radi česar bodo manjše tudi podpore.
Področje črnomeljskega sreza se je priključilo po okrožnici SUZORA od
9.	oktobra 1931 karlovškemu OUZD. Analogno popravi banovinske meje se do danes še ni vrnilo to ozemlje ljubljanskemu OUZD.
V	češkoslovaški bodo znižali železniške tarife deloma do 33%, da zlomijo konkurenco avtobusov. Železniška uprava pravi, da bo to znižanje več kot izenačeno po večji frekvenci.
Produkcijo petroleja v Romuniji hočejo reducirati, a šele po dokončani svetovni petrolejski konferenci.
Mednarodni kartel sirovega jekla je podaljšal sedanji provizorij do 31. decembra t. 1.
To in ono
Smrt odličnega našega tovariša. Pretekli ponedeljek smo pokopali tihega, pa zato toliko boli požrtvovalnega našega somišljenika in tovariša Marko Kosta-njevaca. Od ustanovitve našega pokreta pa do njegove prerane smrti je podpiral naše stremljenje, kolikor je bilo v njegovih močeh. Ni sicer nastopal na shodih in se potegoval javno za pravice trpečega delavstva, deloval je na tihem in je s svojim prijaznim in mirnim nastopom pripeljal marsikaterega tovariša v naše vrste. Ni treba poudarjati, da je bil rajni Marko vseskozi tudi naročnik vseh naših delavskih listov, prej »Naše Moči«, sedaj pa »Delavske Pravice«.
Kakor nobenemu delavcu, tudi njemu niso bile prihranjene bridkosti življenja. Kot javni nameščenec je bil svoječasno od oblasti reduciran in upokojen z malenkostno pokojnino, šele zadnja leta je bil sprejet zopet v službo h kr. banski upravi kot glužitelj.
Sedaj ga je odtrgala smrt tudi od te službice. — Zapustiti je moral svojo osirotelo družinico, kateri izrekamo naše iskreno sožalje. Tovariša Markota bo pa ohranila Jugoslov. strok, zveza v trajnem spominu.
Smrt pod zemljo. V rudniku pri Don-castru na Angleškem se je te dni zgodila velika nesreča. Iz doslej še neznanih vzrokov je prišlo do eksplozije, vsled česar se je zrušil glavni rov. 24 rudarjev je bilo takoj mrtvih, 29 pa se jih bori s smrtjo.
Kniižnica Delavske ibornrce v Mariboru
»Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru se je preselila iz tesnih lokalov v palači pokojninskega zavoda v novozgrajeno palačo OUZD in delavske zbornice v Sodni ulici, I. nadstropje, desno. Knjižnico so ob tej priliki preuredili. lina najlepše prostore in bogato zalogo leposlovnih in znanstvenih knjig v slovenskem, srbohrvatskein, češkem, nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. Knjižnica se bo gotovo sedaj še lepše razvijala nego doslej. Odprta je ob delavnikih dopoldne od 10.—12. ure, popoldne od 16.—20. ure. Vpis mogoč vsakomur med uradnimi urami.
Naš bodoči delavski rod
Delo v našem mladinskem odseku se zelo lepo razvija. Sedaj se redno vsak petek zvečer vrši sestanek, katerega po-seča precejšnje število mladih fantov. Za predavanje vlada veliko zanimanje. Fantje imajo svoj poseben odbor, ki ta odsek vodi. Na zadnji seji se je sklenilo, da se čimprej priredi nemški tečaj. Poleg tega se bodo začeli vaditi v dramatiki in govorništvu.
Mladina! V delu je tvoja rešitev. Koliko več si boste sedaj nabrali dobrega za življenje, toliko laže vam bo pozneje v poklicnem življenju. Fantje! Vsi, ki imate veselje do učenja in dela v organizaciji, pridite. Čim več nas bo, tem večja bo nala korajža in ndarna sila.
Prihodnja nedeiia —
izseljeniška nedeHa
Prihodnjo nedeljo bomo torej po celi Sloveniji praznovali nedeljo, ki bo posvečena spominu in ljubezni naših izseljencev. Tu pa ne mislimo samo onih sto tisočev naših ljudi, ki so zunaj državne meje raztreseni širom sveta, temveč tudi one, ki so zapustili domačo župnijo in domačo hišo in odšli po raznih mestih naše države za kruhom. Prav vsem tem naj velja.
Letošnja izseljenska nedelja naj letos obnovi pred vsem družinske vezi med domačimi tu doma in izseljenci, ki so z doma. Zato naj bi ta dan pisali vsi domači svojim v tujino in oni v tujini svojim tu doma. Družba sv. Rafaela je tudi natisnila posebno pismo, ki ga imajo vsi gg. župniki, katero želimo, da bi dobili vsi izseljenci, naj so kjerkoli. Vsakdo ga dobi brezplačno. Prosimo, da si vsakdo preskrbi to pismo, ga podpiše in pošlje v tujino ali, kjerkoli je kak naš človek. V Ljubljani se dobiva to pismo tudi v pisarni Družbe sv, Rafaela, Miklošičeva cesta 24 (Delavska zbornica).
V	nedeljo bo tudi nedelja Družbe sv. Rafaela ko bomo povabili vse, da pristopijo v družbo kot člani. (Članarina je letno 10 Din.) Člani dobivajo brezplačno »Izseljeniški Vestnik«. Tudi mile darove bodo pobirali po vseh cerkvah za druž-bino delo za izseljence. Toliko milijonov so naši izseljenci že ■poslali v domovino in jih še pošiljajo! Ali ne zaslužijo vsaj nekoliko hvaležnosti od domovine, da se združimo vsi v tej družbi za skrb za nje?
V	nedeljo popoldne bo tudi v našem Radiu in 4 popoldne izseljenska ura s predavanjem in deklamacijami.
Družba sv. Rafaela.
Racionalizacija in sedan:a kriza
Brezposelnost.
Priznati moramo, da vodi tehnična racionalizacija 'kakor vsak tehnični napredek vseh časov v taiko zvano »Teh-nologično brezposelnost«, v kolikor je ročno delo nadomeščeno s strojnim delom.
Ta brezposelnost je pa le mimogre-dočega značaja. Imeti moramo namreč pred očmi, da je racionalizacija izmed mnogoterih vzrokov edina, ki je upravičena iz stališča gospodarsitvenosti, ker je produktivne narave in ker ima v sebi sredstva za ozdravitev v bodočnosti. Racionalizacija ustvarja potom izboljšanja delovnih metod prihranke na delovni sili, ki jih s tem oprošča za nova udejjstvovamia, nove vire za človeško blagostanje.
Kot odpomočna sredstva za prehodno dobo priporoča konferenca to le:
1. Obrati se morajo truditi, da omejijo popolno brezposelnost s pomočjo smotrne odreditve dela na najnižjo mero, zlasti pa da izvajajo v tistih podjetjih, ki je to možno, kratko delo.
2. Dokler se zopet ne povrne gospodarsko zaupanje, dokler se zopet ne dvigne delovna podjetnost in dokler se zopet ne opomore kupna moč konzu-ma, morajo dobivati brezposelni primerne podpore od tozadevnih stanovskih organizacij in od javne uprave.
3. V kolikor pa nastanejo vprašanja v večjem obsegu, se morajo reševati v skupnem in sporazumnem sodelovanju delojemalcev in delodajalcev,
Krekova kniižnica
»Zgodba o blaznem Gunnarju«, ta
prelepa povest od svetovnoznane pisateljice Selme L a g e r 1 o f bo prihodnje dni razposlana vsem članom »Krekove knjižnice«. Priložen bo tudi program knjižnice za prihodnje leto. Zaupnike prosimo, da poterjajo prispevke od članov, ki so v zamudi, da bodo vsi dobili omenjeno knjigo. Prav tako prosimo posamezne člane, da poravnajo članarino.
Pismo urednika
Vse tovariše dopisnike in sodelavce opozarjani, da je prihodnji torek narodni praznik. Ta dan počiva delo, tudi tiskarne. Zaradi tega mora biti ves material zbran že v ponedeljek dopoldne.
Tov. H. F. Zadevo bomo obravnavali potom Delavske zbornice Ko ho zadeva gotova, jo bomo tudi javno priobčili v »Delavski pravici«.
Tov. F. K. Ne moremo priobčiti, pač pa bo napravila JSZ pritožbo.
Naročnikom ..Del. Pravice"
Članom, ki so s članarino na zaostanku, smo priložili položnice. Prosimo, da nam naročnino po možnosti takoj nakažejo, ker smo sicer primorani, da jim pošiljanje lista ukinemo.
Delavski koedarec
Vse, ki so prejeli v razprodajo »Delavski koledarček«, prosimo, da z razpečavanjem čimbolj pobite. Koledarček mora imeti vsak strokovno organiziran delavec in Krekovec!
Nagrobni napis. Neka žena je napisala svojemu soprogu na spomenik: »Počivaj v miru, dokler ne pridem k Tebi!«
Zakaj še nisi član »Krekove knjižnice«? Piši takoj na: »Krekovo knjižnico«, Delavska zbornica. Ljubljana.
Anton Legat
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 28
Špecerija Delikatese Z a/utr A o vaJnica
Lastna
moderna pražarna za kavo
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
13
Ko se je drugo jutro prebudil, je vzrl mater, ki je sedela ob postelji. »Ste že vstali?« je vprašal začudeno.
»Nisem mogla spati,« je dejala s svojim bolnim glasom, ki je vedno zvenel, kakor da prosi oproščenja za to, kar je rekla.
»Zakaj ne?« Je izpraševal.
Ni mu odgovorila, toda pobožala ga je po laseh in se mu žalostno smehljala; tedaj je vedel, da sta dvojčki izklepetali in da ji žalost ni dala spati. »Ni bilo tako hudo, mati, je dejal tolažeče, »malo so se ponorčevali iz mene, nič drugega.«
»Elsbeth tudi?« je vprašala z velikimi, zaskrbljenimi očmi.
»Ne, ona ne,« je odvrnil, »toda —« umolknil je in se obrnil v zid. »Toda?« je vprašala mati.
»Ne vem,« je spregovoril, »ampak en ,toda‘ je pa le vmes.«
»Morda ji delaš krivico,« je rekla mati, »in poglej, tole ti je poslala po dekletih.« Potegnila je iz žepa podolgovat predmet, ki je bil skrbno zamotan v svilen papir.
V	njem je ležala piščal iz črne ebenovine z blestečimi srebrnimi zaklopkami.
Pavel je zardel od sramu in od veselja, a veselje je prešlo in ko je nekaj časa gledal godalo, je vprašal nalahno: »Kaj pa naj začnem s tem?«
»Učil se boš igrati nanjo,« je odgovorila mati v naletu ponosa.
»Prepozno je,« je odvrnil z žalostnim odki-manjem, »zdaj me čakajo vse druge reči.« — Bilo mu je, kot da ga nekdo sili, naj privleče nekaj mrtvega iz groba--------------
»No, zdi se mi, da si se včeraj lepo blamiral,« je dejal oče, ko sita se dobila s Pavlom pri kavi. Pavel se je tiho smehljal vase in oče je brundal nekaj o pomanjkanju zavesti časti.
Dvojčki sta imeli velike, zasanjane oči in kadar sta se spogledali, jima je blažen soj preletel obraz. Vsaj onidve sta bili srečni — — —
Prešli so tedni. — Žetev so nepoškodovano spravili v skednje — po neutrudni Pavlovi skrbi. Bilo je blagoslovljeno leto, kakor ga že davno niso pomnili. Oče pa je takoj računal, kako bo prinos od žita najbolje obrnil za svojo šotno spekulacijo.
Grmel je po starem načinu naprej, in čim manj glasu je bilo od gospoda Douglasa, tem bolj se je bahal po pivnicah o blagoslovu njegove soudeležbe.
Ker se je že spustil v sleparjenje, je moral vsako laž prekositi z novo. — Naj je bil gospod Douglas še tako širokogruden, to kar je počenjal Meyhofer z njegovim imenom, mu je končno moralo postati malo preveč.
Nekega predpoldne v zadnjih dneh avgusta je Pavel, ki je z Mihaelom Raudszusom delal na dvorišču, zagledal visoko postavo soseda, ki je koračil čez polje naravnost proti njihovi domačiji.
Ustrašil se je — to ni na noben način moglo pomeniti nič dobrega.
Gospod Douglas mu je prijazno dal roko, a med njegovimi ledeno sivimi, grmastimi obrvmi se je zlonosno bliskalo.
»Je oče doma?« je vprašal in glas mu je donel razdraženo in jezno.
»V sobi je,« je odvrnil Pavel v zadregi, »če dovolite, vas bom spremil k njemu.«
Oče je pri pogledu na nepričakovanega gosta planil malo v zadregi s stola; a takoj se je zbral in začel je v svojem bobnečem tonu: »Ah dobro, da ste tu, gospod — nujno moram govoriti z vami.«
»Jaz z vami nič manj!« je odvrnil gosp. Douglas, in se s svojim mogočnim obrazom vsadil tik predenj. »Kako šte prišli do tega, dragi prijatelj, da zlorabljate moje ime?
»Jaz — vaše ime — gospod — kaj si — Pavel, pojdi ven!«
»Naj ostane tu,« je odvrnil Douglas in se obrnil k Pavlu. »Mora ven, gospod!« je vpil stari, »menda sem vendar še jaz gospodar v svoji hiši, gospod?« Pavel je zapustil sobo. Na temrtem hodniku je našel mater, ki je bila sklenila roke in s srepim pogledom zrla na vrata.
Ko ga je zagledala, so se ji udrle solze in lomila je roke —
»Zaigral nam je zadnjega in edinega prijatelja, ki ga imamo na zemlji,« je ihtela in potem se mu je zgrudila v roke. Vsakokrat, kadar so ji prodrli na ušesa glasovi prepirajočih se mož, se je krčevito stresla.
Pojdiva proč mati,« je prosil, »to vas preveč razburja, in pomagati tako nič ne moreva.«
Brez volje se mu je pustila, da jo je potegnil v spalnico.
»Daj mi malo kisa,« je prosila, »če ne, bom padla.«
Storil je, kot mu je velela, in ko ji je tri senca s kisom, ji je govoril preglasno, da ne bi slišala vpitja možakov v sobi.
Nenadno so udarila vrata----------------za	čas	je
vse utihnilo — neznosno tiho — potem je zažven-ketala veriga in očetov krik, hripav od jeze: »Sultan, primi!«
»Za božjo voljo, psa ščuje nanj!« je zakričal Pavel in planil na dvorišče.
Prišel je prav tisti čas, da je videl, kako je Sultan, velik, ugrizljiv volk, skočil Douglasu za tilnik, oče pa je z zavihtenim bičem divjal za njima.
Mihael Raudszus je vsadil roke v hlače in gledal.
/Oče, kaj počenjaš?« je zarjovel Pavel, mu iztrgal bič iz rok in hotel za psom, a še preden je mogel priti do boreče se dvojice, je ležala žival na tleli in iztegovala vse štiri od sebe; silna velikanova pest jo je pobila.
Douglasu je drla kri po rokah in po hrbtu. Zdelo se je, da se je njegova jeza popolnoma razkadila. Obstal je, si z robcem obrisal roke in dejal z dobrodušnim nasmehom:
»Uboga zverina je morala verjeti v to.«
»Ranjeni ste, gosp. Douglas,« je zaklicaš»Pavel in sklepal roke. »Mislil je, da je moj tilnik kos teletine,« je rekel. »Pojdite malo z menoj in mi pomagajte, da se umijem, da se ne bodo naše ženske preveč ustrašile c »Odpustite mu,« je prosil Pavel, »saj ni vedel, kaj je delal!«
»Boš šel nazaj, paglavec,« je vpil očetov glas z dvorišča, »ali se boš družil z besedolomcem?«
V	sosedovih pesteh je zaigralo, a premagal se je in z izsiljenim smehom je dejal: »Pojdite nazaj | — sin naj ostane pri očetu!«
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čel.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice< m ureia: Peter Lombard«.