ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 13. DECEMBRA 1931 ŠT, 50
NAŠA SLOVENSKA MESTA: RIBNICA
POGLED NA ŽUPNO CERKEV V RIBNICI S TRGA
390
Iz ribniške preteklosti
Na levi: Pogled na ribniški trg pred 50 leti.
Spodaj: Pogled na ribniški trg danes.
Spodaj na levi: Razvalina starega ortneškega gradu; grad so sezidali Oitenburžani, pozneje so bili njegovi lastniki Celjski grofje, nazadnje pa Habsburžani. Za časa kmetiških uporov in turških navalov je grad mnogo trpel.
Ribnica za časa Valvasorja (v drugi polovici XVII. stol.).
Zgoraj na desni:
Zadnji ostanki gradu na Bregu pri Ribnici, ki ga je sezidal Andrej pl. Lemberg 1, U70.
Na desni:
Pogled na ribniški grad s trga, grad je bil izprva last ribniških gospodov, pozneje je  prešel v last Ložanov, Turjačanov, Orten- buržanov, Celjskih grofov itd., od 1. 1810. je  pa njegova lastnica Rudeževa rodbina.
391
Ribnica
in njene zanimivosti
Na levi:
Miklova lipa, stoletna priča ribniškega žitja ia bitja.
Na desni:
Nekdanji trški hrast, ki ga omenja že Valvazor v svojem opisu Ribnice.
Spodaj na levi: Dvorišče ribniškega gradu.
Spodaj na desni: Ribniški »Hradčani«, zadaj župna cerkev, na desni ribniški grad, čez Bistrico pa most, ki so ga zgradili še v francoski dobi.
Fogled na Ribnico proti jugozapadu. V ozadju se dviguje Velika gora, bogata gozdov in divjačine. Tu živi pod varstvom
lovskih zakupnikov še naša največja zver — medved.
392
393
Vaša slovenska mesta : Ribnica
Ribnica je eden najstarejših trgov na slovenski zemlji. Ze Rimljani so imeli skozi ribniSko dolino, ali bolj prav ob nji, svoje ceste, kar nam priča ime »rimska cesta« nad sv. Rokom pri Vel. Laščah in »rimska cesta«, ki vodi po gozdu iz ribniške doline proti Loži-nam na Kočevskem. — Prva krščanska blagovest po preseljevanje narodov je semkaj prišla iz Ogleja. On-dotni patriarh Pavlin II. OSI—m), ki ga čaati cerkev kot svetnika in nosi častni naslov »apostola Slovencev«, Je moral prehoditi tudi naše kraje. Zakaj ko je bil njegov prijatelj in pomočnik mejni grof Erik (Arih) iz Furlanije 1. 799. pri obleganju Trgata ubit, je Pavlin o njegovi smrti spesnil žalostinko, ki se iz nje vidi, da so mu bili naši kraji dobro znimi, ker med rekami, ki naj bi z nJim objokovale Erikoro smrt, navaja Savo, Kolpo, Muro. Krko itd. (Mecum Tlmavi saxa novem flumlua flete per novem fontes rednndan-tla, quae salsa glutiit unda ponti Ionici, Istris Saus-que, Tissa, Culpa, Marua, Natissa, Corca, gurgites Isontli.) — Gotovo pa Je po 1. 811. naša pokrajina pripadla v misijonsko polje Ogleja. Nekateri zgodovinarji trdijo, da Je bila v Ribnici cerkev že v 9. stoletju, torej za časa sv. Cirila in Metoda, kar pa se iz zgodovinskih listin izpričati ne da. Vendar pa moramo ribniško župnijo šteti med one, ki segajo prav v čas pokrSčevanJa Slovencev. Leta 1082. je oglejski patriarh izročil Ribnico v leno (fevd) Konradu II. Turjaškemu, ki Je bil v ribniški cerkvi pokopan na sv. Jurija dan 1. 1107. z velikim žalovanjem (»mit groser Clag«). Misijonsko okrožje ribniške plebauije Je segalo od ljubljanskega barja do Metlike in Kolpe, tja do Cabra in Prezida, in je župnija mejila na faro sv. Petra v Ljubljani, St. Vid na Dolenjskem, Metliko in Cerknico. — L. 1363. 80 se v njenih mejah ustanovile župnije Kostel, Poljane ob Kolpi, Osilnlca, Kočevska Eeka in Kočevje, kar Je bilo nujno potrebno, ker se Je 1. 1350. na tem ozemlju naselil nov živelj nemških Kočevcev. Vendar pa so vse te fare ostale v odvisnosti od Ribnice. Tako' je Ribnica postala tega leta nadžupnija in kmalu tudi naddiakonija oglejske patriarhlje. — Poleg župnijske cerkve je bila znamenita tudi kapela sv. Janeza Krst. v ribniškem gradu, kjer je 1. 14M. Martin, plčenjski škof, nanovo posvetil oltar. — Za časa reformacije se je Bibnica precej polnterauila, ker Je Imela nova vera i
močno oporo v treh gradovih, v Ribnici ter na Bregu in Ortneku, katera dva sta sedaj v razvalinah. Dne 29. avg. 1562 Je sam Trubar pridigoval na Bregu ob »trizmi'^ (30. dan) po rajni Uršuli pl. Lamberg, po tem ko mu Je naddiakon zabranil vstop v župnijsko cerkev. L. 1567. pa Je prišel Trubar v Ribnico, da bi se z ujetim turškim svečenikom posvetoval, kako bi se dala Lutrova biblija prevesti na turški jezik in med Turki razpečati. L. 1615. pa so zadnji ribniški lutrovci (med njimi Miklovec) izpovedali katoliško vero. — Ribniška naddiakonija Je spadala v oglejski patriarbat tja do 1. 1751., ko Je bil ta zatrt in je prešla v goriško nadSkofijo; 1. 1787. Je pripadla ljubljanski škofiji, nad-diakonat je prejenjal, namesto nJega pa sta bili ustanovljeni ribniška in kočevska dekauija. Na teritoriju ribniške župnije je tekom stoletij nastalo 38 župnij.
Vrsta ribniških duhovnikov, ki nam Je znana od 1. 1345. dalje, šteje mnogo znamenitih mož, kakor so med drugimi Peter pl. Bonhomo (1497), poznejši tržaški škof in mecen mladega Trubarja; Boštijan Trebuhan (1588), poznejši kamniški naddiakon, ki je bil v hudem sporu z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom; dr. Frančišek Maksimilijan Vaccani (1682-1644). poznejši tržaški škof; Janez Jakob deli' Argento (1644—1667), poznejši škof v Pičnju; dr. Janez Ludovik Sohönleben (1667—1676), znamenit zgodovinar in pisatelj, ki Je dokončal cerkev pri Novi Štifti; dr. Karel 21ga grof Fetazzi (1730—1744), ki Je postal ljubljanski prost; Janez Ev. Traven (188»-1847), slovit Janzenistiški pisatelj in komponist; Ignacij Holzapfel (1848—1868), ki ga omenja kot pisatelja in pesnika vsaka slovstvena zgodovina. Je zgradil novo sedanjo župnijsko cerkev in s svojim imetjem utemeljil današnjo gluhonemnico v LJubljani. — Tudi nekateri ribniški kaplani so bili znameniti možje, kakor pesnik Valentin Vodnik (1788-1793), Ignacij Mrak (1840-1843), poznejši indijanski škof v Ameriki, pokopan poleg škofa Barage; pesnik Anton 2akelJ, z imenom »Rodoljub Ledinski« (1843—1849); dr. Janez Ev. Krek (1892), največji organizator slovenskega naroda. — Slavni jezikoslovec P. Stanislav Skrabeo je ribniški rojak, ki mu je hvaležna Ribnica postavila v rojstni hiši v Hrovači lep spomenik.
Ribnica se ponaša z veličastno dvostolpno cerkvijo. Kdaj Je bila zidana prejšnja cerkev, se ne da
(Konec članku na strani 396)
Spodaj:  Groharjev  sv. Štefan v velikem oltarju župne cerkve.
Pogled na Ribnico proti zapadu, v ozadju Slemena, skupina vasic po hribovitem grebenu, kjer je najbolj razvita znamenita ribniška domača lesena obrt, zlasti škafarstvo.
Na levi: Nekdanja Stekličkova hiša, kjer j^ bila nastanjena v Prešernovih časih šola, ki jo je obiskoval tudi naš največji pesnik.
Spodaj: Pogled na Ribnico proti Veliki gori pozimi. i
Rojstna hiša jezikoslovca p. Škrabca v Hrovači pri Ribnici.
Na desni: Ant. Skubrc, ribn. župnik in dekan ter najboljši lokalni zgodovinar.
Pogled na Ribnico proti severu, v ozadju Mala gora.
Na desni: »Zlata knjiga« nekdanje ribniške šole, odprta pri 1. 1812.; na desni strani je kot najboljši učenec II. razreda prvi vpisan naš veliki pesnik dr. Fr. Prešeren.
Spodalj: Poslopji meščanske in deške osnovne šole.
Kibniška dekliSka osnovna šola.
Na fevi: Ivan Novak, ki županu je v Ribnici že skoro vsa povojna leta.
Spodaj: Wolfova Brezmadežna za veliki oltar , župne cerkve.
394
Na desni: RibniSkl polharji. Obširni bukovi in gabrovi gozdovi ribniške doline hranijo na sto in stotisoče teh živalic, ki jih naši Dolenjci tako radi love. Lov na polhe je ena najlepših jesenskih zabav.
Spodaj: Ribniški krošnjar, ki jc včasih obhodil vso srednjo Evropo.
Rešetarska družina pri delu.
Zemljevid Ribniške doline in bližnje okolice.
Zgoraj na desni: Franc Višnikar, nekdanji višji sodni svetnik v Ribnici in dolgoletni poslanec nekdanjega kranjskega deželnega zbora.
Na desni: Notar Ignacij Grnntar, znani mecen pesnika S. Gregorčiča, ki se je
dolgo let udejstvoval v Ribnici.
395
Na levi: Nova Štifta pri Ribnici, slovita dolenjska božja pot; na levi je videti frančiškanski samostan, na desni m cerkev, vmes pa 700 letne lipe.
Spodaj: Wolfova freska sv.Trojice nad presbiterijem ribniške župne cerkve.
Spodaj na levi: Prvi A. Šavelj, predstojnik ribniškega okrajnega sodišča in lovski pisatelj. Drugi: J. Trošt, ravnatelj ribniške meščanske šole, priljubljen karikaturist in vnet lutkar, ki izdeluje sam lutke za svoje marijonetno gledališče v meščanski šoli.
Na levi:
Učiteljstvo vseh ribniških šol.
Na desni:
Josip Raktelj, izredno priljubi [jeni nekdanji ribniški učitelj.
Spodaj :
Dramska družina ribniškega Prosvetnega društva.
Spodaj: Lesna skladišča pri ribniškem kolodvoru,
eden najvažnejših dohodkov vse doline je les.
396
Ribniške karikature
(Risal ravnatelj J. Trošt)
Spodaj:   Ribniška deputacija — kruha, drv in zdravja.
Ribniški jagri.
Spodaj: Ribniški kapišoni v domačem parlamentu.
Na desni)
Ribničani rešujejo vprašanje tlakovanja
dognati; nekateri trdijo, da je bil vsaj presbiterij iz prvotnih 6asov. Zadevale pa so jo veSkrat hude nesreSe. L. 1764. Je udarila vanjo strela in jo hudo razbila, tako da se je mogla popraviti Sele v dveh letih. Letnico nesreče in popravila je izražal hronogram:
InfaVsto fVLMIne Caesas beati Stephanl aeDes (1764) Larga benignitas saCrI tVrIM fani DeCoraVIt (1766).
(nesrečna strela je udarila v hiSo sv. Stefana, dobrotna darežljivost je okrasila stolp svetigoa). Po devetih letih (1775) pa Je požar vpepelil ves trg, pri katerem Je pogorela tudi cerkev in so se zvonovi stopili. Popravila so trajala do 1. 1780., kakor je kazal napis (hronogram) na prvi koloni v stari cerkvi:
DestrVItVr CrVDeLI InCenDIo pletate renoVatVr
(razdene Jo kruti požar, obnovi pobožnost — 1780). — Svojo sedanjo veličastno cerkev, ki so nanjo Hlbnlčanl kaj ponosni, so zgradili v 1. 1866—1868, in Jo krasijo mnoge slike znanih umetnikov, kakor Wolfa (presv. Trojica nad oltarjem. Mati božja, sv. Janez Ev.), Groharja (sv. Stefan, papež, v glavnem oltarju). Posebna nmetnläkti , dragocenost so tabernakeljska vratica, ki jih je po načrtu Vumlta in gospe Helene izdelal 1. 1915. pasar Kregar Iz LJubljane.
Kot prve svetne gospodarje poleg oglejskih patriarhov nahajamo v Ribnici plemiče Sovneäke. L. 1082. so dobili Ribnico Turja-)>ani v leno, 1. 1227. so Jo od teh kupili gospodje iz Loža (Domini de Loos), pa je priSla zopet za nekaj časa Turjačanom v roke, 1. 1268. pa je bila že last Ortenburžanov, ki so jo obdržali do svojega Izumrtja 1. 1418., ko je preäla po dedlnski pogodbi v last grofom Celjskim. Med temi lastniki Je posebno znan Friderik s svojo Veroniko Dese-niäko, ki Je bila tudi ribniSka gospodarica in Ji Je njen mož sezidal za medene tedne, ki pa so kmalu minuli, grad FridrlhStaJn pri Kočevju. L. 1456. je zavratno preminul zadnji Celjan Urh, in Ribnica je prigla v roke cesarjev, ki so Jo izročali svojim zvestim kot za-stavačlno. Prvi cesarski najemniki so bili pl. Lambergi, izmed katerih Je Andrej pl. Lamberg sezidal okrog 1. 1470. grad na Bregu. Lambergi so gospodovali tudi na Ortneku, proti katerim so se 1. 1515. uprli ribniški kmetje in zahtevali svojo »staro pravdo«, pa so skupili po svoji neprevidnosti krvave glave. Morda je tudi po Turkih malo-1 kak kraj toliko trpel kakor Ribnica, ki so Jo vsaj 27 krat oplenili I  in požgali, dasi gradu niso nikdar osvojili, ker Je bil premočno
utrjen. Vsled vednih denarnih stisk in turških napadov Je cesar ^ 1. 1618. prodal ribniSko gragčino grofom Kizljem, ti pa 1. 1641. grofom Trilekom. L. 1700. je graSčlno priženil grof Kobencelj, in je ostala v rokah Kobenceljev do 1. 1810., ko jo je kupila rodbina Rudežev, ki jo poseduje Se sedaj.
Od pamtiveka Je Ribnica slovela po svoji šoli. 2e okrog 1. 1400. je imela sedemrazredno latinsko šolo, torej prvo gimnazijo, ki so jo za vzgojo duhovskega n\raSčaja ustanovili ugledni naddiakoni. Četudi so listine pomanjkljive, skoraj ni stoletja, da ne bi brali o šoli v Ribnici, ki ni nikoli popolnoma prejenjala. V 17. in 18. stoletju se navaja cela vrsta učiteljev, ki pa so bili cesto le Nemci. Za časa francoske okupacije Je bila v takem slovesu, da je imela učence iz kranjskih, tržaških, istrskih, hrvaäkih in dalmatinskih krajev. Tudi pesnik Prešeren se Je likal v ribniški šoli in je zapisan tudi v »zlati knjigifc kot premlfer (odličnjak). Hiša, kjer se je šolal, pa Je postala letos — prodajalna za mesne izdelke in Je izgubila svoje prvotno lice. V najboljšem spominu hranijo Ribničani nadučltelja Josipa Rak-telja, ki jih je izobraževal celih 43 let (1848-1891). Danes ima Ribnica dve šestrazrednici in štirirazredno meščansko šolo, ki ima tudi znamenito marijonetno gledališče. Malo je krajev v Slovencih, ki bi dali narodu toliko duhovske in svetne inteligence kakor ribniška dolina.
Ceeto se Ribnica imenuje v zvezi s procesi zoper tako imenovane »čarovnice«. Kdo ve, koliko ubogih žensk je žalostno končalo svoje življenje vsled te zablode. Zadnja je zgorela na grmadi Marina šušarkova (Cešarkova) iz trga dne 11. maja 1701. Hrast, ki so pod njim žgali te nedolžne žrtve, se kaže Se danes.
Po vsem svetu pa Je znana ribniška domača obrt, suha roba, za katere razpečavanje so Ribničani že 1. 1492. dobili posebne privilegije, ki pa so danes že dokaj okrnjeni. Odtod ribniška himna: »Sem Ribenčan Vrban, po cejlem svejt sem znan.« Tudi ostala lesna industrija, ki izhaja posebno iz veleposestniških gozdov kneza Auer-sperga in graščaka Rudeža, kaže velikanska skladišča okrog kolodvora in drugod po dolini. Da je ribniSka okolica zaradi širnih gozdov, ki se vlečejo tja doli na Hrvaško, bogata tudi na divjačini in zato eldorado lovcev in polharjev, ki jih omenja že Valvazor, Je umljivo. Segavost, ki Jo Ribničani kažejo v besedah, dlvtiplh in slikah, je tudi znana Sirom sveta, dasl se marsikatera Šaljiva po krivici piše na njihov račun. Prebivalci doline imajo lepo pojočo govorico, kdor pa jih hoče posnemati, se gotovo spakuje, tako svojska last je ta Kovorics. Anton Sknbio.
nalcroiislc Jugoslov, tisHarae v CfUhlfani — Ponatu po»am9*ni9       «ovollw le « prtvoUinf^m ureOaliiva