URADNI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LETO IV
Koper, dne 15. septembra 1950.
ŠTEV. 11
VSEBINA:
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
56.	Odredba o merjenju prostornine pomorskih ladij.
57.	Odredba o redu v lukah.
58.	Odredba o ustanovitvi in pristojnosti biroja za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah.
59.	Odredba o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu.
60.	Odredba za opravljanje prevoza 'potnikov in prtljage v javnem avtomobilskem prometu.
61.	Tarifa za prevoz potnikov, prtljage in blaga v avtomobilskem prometu.
ODLOČBE — SODNE OBJAVE.
Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
56.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o merjenju prostornine pomorskih ladij
.0	1. člejn
Zaradi ugotovitve prostornine oziroma bruto registrske in neto registrske tonaže se pomorske ladje v Istrskem okrožju izmerijo po določbah tei odredbe.
2.	člen
Merjenju po določbah te odredbe je zavezana vsaka domača pomorska ladja, pa tudi vsaka tuja ladja, ki prispe v kako luko Istrskega okrožja zaradi gospodarskega poslovanja, če sploh nima spričevala o izmeritvi ali če nima takega spričevala, ki bi bilo priznano v Istrskem, okrožju.
Od izmeritve so izvzeti:
1.	domači plovni bager ji, ki nimajo skladišč, plovna dvigala in druge podobne ladje;
2.	tuje pomorske! ladje, ki so bile izmerjene v inozemstvu po sistemu merjenja, ki je priznan v Istrskem okrožju, ob pogoju vzajemnosti.
3.	člen
Izmerjeni ladji se izda -spričevalo o izmeritvi.
Spričevalo o izmeritvi je ladijska listina, s katero se dokazuje prostornina oziroma njena bruto registrska in neto registrska tonaža.
4.	člen
Merjenje ladij opravlja luška kapitanija v Piranu.
Če je podan utemeljen sum, da je kaka ladja netočno izmerjena, sme luška kapitanija odrediti, da se ladja ponovno, izmeri.
Merjenje ladje, je pod nazors-tvom poverjeništva za promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Zahtevo za izmeritev ladje je dolžno podati brodarsko podjetje oziroma lastnik ali poveljnik ladje, ki morajo pri merjenju dati vsa potrebna pojasnila in pomoč.
6.	člen
Če se zgradi nova ladja v domači ladjedelnici, sta voditelj ladjedelnice in brodarsko podj-ejtije oziroma lastnik ladje dolžna o dnevu splovitve ladje vnaprej obvestiti luško kapitanijo-. Brodarsko podjetje oziroma lastnik ladje mora obenejm zaprositi tudi za izmeritev ladje.
*	7. člen
Če je ladja nabavljena v tujini, se izmeri, kadar je to nujno potrebno, v državi, v kateri je nabavljena. Spričevalo o izmeritvi take ladje, izldano po tujih predpisih, velja, dokler ladja ne prispe v luko Istrskega okrožja.
8.	člen
Popolni postopek se uporabi pri merjenju prazne ladje, skrajšani pa pri delno ali popolnoma naloženi ladji, ali ce so podane kake idruge ovire, da se, ne more uporabiti popolni postopek.
Brž ko se ovire odstranijo, je treba ladjo znova izmeriti po popolnem postopku.
Ladja z eno ali veö palubami se; meri po popolnem ali isikrajšanemi postopku.
Ladja brez palube se meri po poenostavljenem postopku.
9.	člen
Čes se na ladji po njeni izmeritvi kaj spremeni, zaradi česar se spremeni njena prostornina oziroma bruto registrska ali neto registrska tonaža, se opravi ponovno merjenje ladje, in sicer vse ladje ali pa njenega dela.
Brodarsko podjetje oziroma lastnik ali poveljnik ladje mora o vsaki predelavi ladje pred koncem de|l oziroma takoj, ko ladja prispe iz tujine v domačo lüko, obvestiti luško kapitanijo in zaprositi za ponovno izmeritev ladje.
Spričevalo o izmeritvi, katerega podatki o prostornini ladje so zaradi predelave postali netočni, izgubi svojo veljavnost. Voditelj luške kapitanije lahko ladji, ki-ima tako spričevalo o izmeritvi, prepove zapustiti luko, dokler se ponovno ne izmeri.
10.	člen
Za vsako merjenje plača brodarsko podjetje oziroma lastnik ali poveljnik ladje merilno pristojbino po tarifi, ki bo izdana posebej.
Ta pristojbina se ne plača za 'merjenje službenih ladij, kakor tudi ne za ponovno merjenje, ki ga odredi luška kapitanija, če se sum glede točnosti opravljenega merjenja izkaže za neutemeljenega.
Brodarsko podjetje oziroma lastnik ladje trpi tudi morebitne potne stroške uslužbencev, ki opravljajo merjenje, razen, če gre za merjenje po uradni dolžnosti.
Poleg tega se v postopku merjenja pobirajo takse po splošnih taksnih predpisih.
11.	člen
Domače pomorske ladje, ki so zavezane merjenju, po določbah te odredbe, morajo dobiti nova spričevala o izmeritvi v dveh letih po uveljavitvi te odredbe.
12.	člen
Z denarno kaznijo- od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje:
a)	voditelj ladjedelnice, če ne obvesti vnaprej luške kapitanije o dnevu splovitve ¡nove ladje;
b)	voditelj brodarskega podjetja oziroma lastnik ladje, če ne obvesti luške kapitanije o dnevu splovitve nove ladje ‘in če obenem ne zaprosi za izmeritev njene prostornine;
c)	voditelj luške kapitanije, če dovoli ladji, ki je zavezana k izmeritvi prostornine po določbah te odredbe, da zapusti luko brez ¡pravilnega spričevala o izmeritvi;
d)	voditelj brodarskega podjetja oziroma lastnik ladje, če po iaki predelavi na ladji, zaradi katere se je ‘spremenila njena prostornina, ne. zahteva ponovnega merjenja.
Kazni izreka na prvi’ stopnji luška, kapitanija po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 0 pritožbah odloča poverjenik za promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
13.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda poverjenik za promejt Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
14.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 16. avgusta 1950.
V.	d. tajnika:	Podpredsednik:
Črtomir Kolenc, 1. r.	Dr. Stanko Kovačič, 1. r.
57.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 8- avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo o redu v lukah
1.	člep
Da bi se pravilno izkoriščale pomorske luke in neovirano razvijal njih promet, se je treba ravnati po' določbah te odredbel:
1.	pri 'zavarovanju obale, luških naprav, ladij in plavajočih objektov;
2.	pri zavarovanju plovbe in reda v luki;
3.	pri premikanju, pristajanju, ¡spuščanju sidra in privezovanju ladij v luki ;
4.	pri vkrcavanju in izkrcavanju potnikov in tovora, vštevši ‘tudi razstreliva in druge nevarne ali zdravju škodljive tovore;
5.	pri ploVbi ladij v luko in odhodu iz luke;
6.	pri vzdrževanju reda na ladjah v luki;
7.	pri izvajanju zdravstvenih ukrepov v zvezi s pomorskim prometom.
2.	člen
Red v lukah vzdržujejo luške kapitanije oziroma njihova luška zastopstva.
Če je¡ treba, lahko zahtevajo luški kapitani tudi pomoč drugih javnih organov.
Če kaka ladja ali odgovorna oseba ne spoštuje ukrepov, izdanih na podlagi te odredbe, ukrene luška oblast potrebno, da se ukrep izvrši v breime in na nevarnost ladje oziroma odgovorne osebe.
3.	člen
Luška oblast je dolžna ukreniti potrebno, da se prepreči poškodovanje in da se vzdržujejo v dobrem stanju luči, drugi pomorski znaki, obala, luške naprave in druge naprave, ki so pod njenim nadzorstvom.
4.	člen
Nasedla ali potopljena ladja ne sme ostati v luki, prav tako tudi ne drugi potopljeni predmeti, ki ovirajo izkoriščanje luke ali ogrožajo varnost njenega prometa.
Neuporabne ladje in ladje izven prometa smejo ostati v luki samo z dovoljenjem luške oblasti.
5.	člen
Če nastane požar ali kaka druga nelagoda, ki ogroža varnost v luki, je luška oblast dolžna ukreniti, vse, da se požar pogasi oziroma nezgoda odstrani. V takem primeru so ladje, ki so v luki, dolžne pomagati na poziv luške) oblasti ali ladje, ki je v nevarnosti, pri gašenju požara oziroma odstranjevanju nezgode. Ladja, na kateri izbruhne požar, mora na poziv luške oblasti odpluti iz luke.
6.	člen
Da bi se ohranila red in varnost v luki, odreja luška oblast primerne ukrepe in nadzira premikanje in privezovanje čolnov, ladjarjenjei in ribarjenje, športne prireditve, športno veslanje in jadranje in pa kopanje v luki.
7.	člen
Premikanje), pristajanje, spuščanje sidra in privezovanje ladij v luki se vrši pod nadzorstvom in po navodilih luške oblasti.
8.	člen
Vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in tovora, vštevši tudi razstrelivo in druge nevarne ali zdravju škodljive! tovore, se vrši pod nadzorstvom in po» navodilih luške oblasti.
9.	člen
Med tem, ko je ladja v luki, mora ostati na -njej najmanj tretjina članov posadke krova, stroja in splošne -službe, po potrebi pa -tudi več, vselej pa v taki sestavi, da v sili lahko opravijo potreben premik ladje. Na ladji, kit ima najmanj po dva oficirja krova in stroja, mora biti v tretjini, ki ostane na njej, po en oficir krova in stroja. Ponoči mora imeti praviloma vsaka ladja na krovu ladijsko stražo.
Ladje izven prometa, ki so privezane ali vsi-drane v luki, morajo biti pod stražo. Način čuvanja ter število- in selstavo straže, kjer je to potrebno-, določi glede na okoliščine luška oblast.
10.	člen
Na ladji, ki je v luki, se ne smejo vršiti opravila, ki bi mogla povzročiti požar ali škodo na obali, luških napravah ali na drugih ladjah.
11.	člen
Poveljnik ladje mora prijaviti luški oblasti pogrešitev ali samovoljno odstranitev, poveljnik tuje ladje pa tudi izkrcanje katerega koli člana posadke.
12.	-člen
Ladji je prepovedan promet s kopnim, z drugimi ladjami ali osebami izven ladjei, dokler ne dobi od pristojne luške oblasti dovoljenja za prost promet.
Izjeme od tega pravila predpiše poverjenik za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
13.	člen
Red na ladji v luki vzdržuje poveljnik ladje.
Če poveljnik ladje ne more vzpostaviti miru in reda na ladji, lahko zahteva pomoč od luške oblasti.
14.	člen
0 vsaki intervenciji pristojnih javnih organov na ladji, izvzemši o intervenciji organov luške oblasti, mora biti poprej obveščen poveljnik ladje oziroma njegov namestnik, prav tako pa tudi luška oblast.
15.	člen
Ladja sme zapustiti luko-šele, ko -dobi dovoljenje luške oblasti.
16.	člen
Za škode, ki jih prizadenejo pomorskim znakom, podvodnim kablom, vodovodnim in plinskim cevem, obali in sploh vsem luškim napravam, ladje, ladijski čolni in drugi plovni in plavajoči objekti, ki so v službi ladje, ali člani posadke pri opravljanju službe, je odgovoren poveljnik ladje», lastnik ladje, brodar ali organ, v katerega upravi je ladja.
Luška kapitanija izda odločbo, s katero ugotovi višino škode in odgovornost zanjo, ter pozove odgovorno osebo, da škodo v določenem roku pod strokovnim nadzorstvom popravi ali pa plača stroške za popravilo.
Luška kapitanija lahko zahteva od poveljnika ladje ali osebe, ki upravlja ladjo, da položi glede na višino prizadejane škode v določenem roku varščino. Če pozvani tega ne stori, lahko luška -kapitanija prepove ladji odhod iz luke.
17.	člen
Zoper odločbo luške 'kapitanije, izdano po drugem odstavku 16. člena te odredbe, je dopustna pritožba na poverjeništvo za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v 15 dneh po prejemu odločbe.
V 30 -dneh po prejemu drugostopne ouločbe se lahko vloži tožba p-ri pristojnem sodišču ali pri javni arbitraži. Tožba zadrži izvršitev.
18.	člen
Z denarno kaznijo do» 20.000 dinarjev se kaznuje zaradi pomorskega prekrška:
1.	vsakdo, kdor poškoduje luci, druge pomorske znake, obalo, luške naprave in druge naprave1, ki so pod nadzorstvom luške oblasti, kolikor to ne pomeni sodno kaznivega dejanja;
2.	lastnik ali odgovorni voditelj organa, v katerega upravi je ladja, če pusti v luki:
a)	nasedlo ali potopljeno ladjo;
b)	potopljene predmete, ki ovirajo izkoriščanje luke ali ogrožajo varnost njenega prometa;
c)	neuporabno ladjo ali ladjo izven prometa brez dovoljenja luške oblasti;
3.	voditelj ali drugi odgovorni uslužbenec luške oblasti, ki v primeru požara ali druge nezgode v luki ne ukrene vsega, da bi se požar pogasil ali nezgoda odstranila;
4.	poveljnik ladje, ki na poziv luške oblasti ali ladje, ki jej v nevarnosti, v primeru požara ali druge nezgode v luki ne pomaga s ¡svojo ladjo pri gašenju požara ali odstranjevanju nezgode;
5.	poveljnik ladje, na kateri je izbruhnil požar, če na poziv luške oblasti ne odplove iz luke;
6.	poveljnik ladje ali druga odgovorna oseba, ki v nasprotju z navodili luške oblasti odredi premik, pristanek, vsidranje ali privezan j e ladje;
7.	poveljnik, ki nei pusti na ladji predpisanega števila posadke, dokler se ladja mudi v luki;
8.	poveljnik ladje ali druga odgovorna oseba; ki opravlja ali dovoli, da se na ladji v luki opravljajo opravila, ki utegnejo povzročiti požar, ali škodo na obali, na luških napravah ali na drugih ladjah;
9.	poveljnik ladje, ki med tem, ko se ladja mudi v luki, ne prijavi luški oblasti pogrešitve ali samovoljne odstranitve oziroma poveljnik tuje ladje tudi izkrcanja člana posadke;
10.	poveljnik ladje), ki vzpostavi promet s kopnim, z drugimi ladjami ali osebami izven ladje v nasprotju z 12. členom te odredbe.
19.	člen
Določbe te odredbe veljajo enako za ladje pod domačo kakor za ladje pod tujo zastavo.
Določbe te odredbe ne veljajo za vojne ladje.
20.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda poverjenik za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
21.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 16. avgusta 1950.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Črtomir Kolenc, 1. r.	Dr. Stanko Kovačič, 1. r.
58.
Na osnovi 14. člena in v zvezi s 13. členom odloka o splošni kontroli z dne 8. februarja 1948 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora-
odredbo
o ustanovitvll in (pristojnosti biroja za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah
1.	člejn
Pri kontrolnih komisijah se ustanovijo biroji za pritožbe in predloge, ki so organi teh komisij.
2.	člen
Vsi prebivalci imajo pravico vlagati pritožbe pri birojih za pritožbe in predloge, če opazijo nepravilnosti ali nezakonitosti pri delu organov javne uprave ter njihovih podrejenih uradov, zavodov in ustanov, zadružnih ustanov in podjetij ter družbenih organizacij.
Prebivalci imajo tudi pravico, dajati svoje predloge za odpravo takih pomanjkljivosti, za boljšo organizacijo poslovanja, za izboljšanje delovnih metod in podobno.
3.	člen
Biro za pritožbe) in predloge ima posebno tele naloge:
a)	preverjati pritožbe prebjivalicevi (glede dela javnih uslužbencev in organov javne uprave, ter njihovih podrejenih uradov, zavodov in ustanov, javnih in zadružnih ustanov in podjetij ter drugih organizacij pod kontroloi ljudske oblasti, če se prebivalci pritožujejo, da so ti organi s svojim delom okrnili njihov© osebne pravice;
b)	preverjati pritožbe, v katerih prebivalci opozarjajo na nezakonitosti in nepravilnosti, pojave birokratizma, zlorabe, potrate, slabo organizacijo in podobno pri delu pod a) omenjenih ustanov in podjetij;
c)	intervenirati v vseh primerih, če ugotovi, da je okrnjena zakonita pravica prebivalcev in zahtevati) odpravo nezakonitosti in nepravilnosti, ugotovljenih pri delu organov ljudske oblasti, javnih in zadružnih ustanov in podjetij, družbenih organizacij in uradnih oseb;
d)	kontrolirati odnos uslužbencev do prebivalstva;
e)	kontrolirati delo tistih organov ljudske) oblasti, ki rešujejo pritožbe in prošnje prebivalcev;
f)	sprejemati predloge prebivalcev, ki jih ti podajajo zaradi odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti in izboljšanja dela javnih in zadružnih organov, uradov, zavodov in podjetij;
g)	dajati nasvete in navodila pritožilcem oziroma predlagalcem.
4.	člen
Pritožbe) in predlogi se smejo podajati pismeno ali ustno v kakršni koli obliki in pod katerim koli imenom.
V postopek se vzamejo tudi anonimne pritožbe.
Na zahtevo pritožilca oiziroma predlagalca se njegovo ime varuje kot uradna tajnost.
Pritožb in predlogov, poslanih birojem za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah, ni treba kolekovati.
5.	člen
Pritožbe se praviloma preverijo na samem kraju pri tistem organu, ustanovi, podjetju oziroma organizaciji, zoper katero je pritožba vložena.
6.	člen
, Zaradi preizkušanja opravičenosti pritožb in utemeljenosti predlogov lahko biro za pritožbe in predloge zahteva mnenje strokovnjakov, posameznih voditeljev in javnih uslužbencev, kakor tudi predstavnikov in članov družbenih organizacij.
7.	člen
Če biro za pritožbe in predloge ugotovi, da ima pritožilec pravico do rednih pravnih sredstev (pritožbe, tožbe, ugovora), pošlje pritožbo pristojnemu organu, hkrati pa lahko ukrene tudi še druge ukrepe, ki jih smatra za potrebne za izdajo pravilne odločbe.
8.	člen
O storjenih ukrepih in njih uspehih obvesti biro za pritožbe in predloge pritožiltea oziroma predlagalca, razen če misli, da tako obvestilo ni potrebno.
9.	člen
Zoper nepravilno delo uslužbencev biroja za pritožbe in predloge imajo prebivalci pravico ugovora pri predsedniku kontrolne komisije, pri kateri je biro ustanovljen.
10.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 23. avgusta 1950.
V. d. tajnika:	Poidpre|dsednik:
Črtomir Kolenc, 1. r.	Dr. Stanko Kovačič, 1. r.
59.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čletn
Gospodarska podjetja, ustanove, in uradi ljudskih odborov, zadružne poslovne zveze, zadruge ter vsa zasebna podjetja in ustanove morajo svoje med-
sebojne obveznosti, izvirajoče iz dobave blaga ali opravljenih storitev, plačevati po predpisih te odredbe.
2.	člen
Prepovedano je kreditiranje med uradi, podjetji, ustanovami in zadružnimi organizacijami iz 1. člena te odredbe.
Izjemoma je dovoljeno medsebojno kreditiranje in plačevanje vnaprej, kadar gre:
1.	za avanse, ki jih naročniki investicijskih del dovolijo po predhodnem: odobrenju poverjenika za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora tistim, ki ta dela izvajajo;
2.	za avanse, ki jih dajejo gradbena podjetja obrtnim podjetjem in zadrugam za njim oddana dela;
3.	za dejanske prevozne in vozne stroške in podobno pri uvozu, izvozu, odkupu in distribuciji blaga;
4.	za avanse odkupnim podjetjem, zadružnim poslovnim zvezam in zadrugam, ki se bavijo z odkupom, odrejenim s posebnimi predpisi;
5.	za avanse, ki jih posebej odredi poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
V sklepnici (pogodbi) je treba poleg drugega natančno navesti::
1.	točno ime in naslov kupca in prodajalca,
2.	številko in ime rednega tekočega računa kupca in prodajalca pri kreditnem podjetju ter naziv in sedež tega kreditnega podjetja.
II.	NAČIN PLAČEVANJA
4.	člen
Prodajalec je dolžan takoj, najkasneje pa v treh delovnih dneh, ko odpravi blago kupcu ali ga da v odpravo prevoznemu podjetju, izdati fakturo (račun) in jo dostaviti kupcu.
5.	člen
Če je blago po sklepnici (pogodbi) pripravljeno za dobavo, kupec pa ga ne prevzame ali odloži prevzem oziroma odpravo blaga,, ravna prodajalec, ko dospe rok za dobavo, po predpisu 4. člena.
6.	člen
Kupec je dolžan najkasneje v osmih dneh po prejemu fakture plačati prodajalcu protivrednost fakture.
III.	SANKCIJE ZA PREKORAČENJE ROKOV
7.	člen
Za prekoračenje rokov, predpisanih s to odredbo, je treba plačati naslednje zamudne obresti (penale):
1.	prodajalec, ki ne pošlje kupcu izvirne fakture v treh delovnih dneh po dobavi blaga —\%0 (en promile) od fakturnega zneska za vsak dan zamude; od tega so izvzeta gradbena podjetja;
2.	kupec, ki v roku osmih delovnih dni po prejemu izvirne fakture ne plača fakturnega zneska —2%0 (dva promila) od neporavnanega zneska za vsak dan zamude.
Ce je bil rok iz 5. ali 6. čl. te odredbe iz utemeljenih objektivnih razlogov prekoračen, se plačilo penala lahko oprosti ali zniža.
8.	člen
Zneski iz 1. in 2. točke 7. člena se ugotovijo in plačajo na sledeči način:
1.	znesek iz 1. točke 7. člena ugotovi kupec ter ga vnovči s tem, da ga odbije od fakturnega zneska;
2.	znesek iz 2. točke 7. člena ugotovi prodajalec, sporoči njegovo višino kupcu in ga zanj obremeni. Tako ugotovljeni znesek mora kupec plačati v roku osmih delovnih dni.
9.	člen
Premoženjske spore v zvezi z izvajanjem te odredbe rešuje ljudsko sodišče oziroma javna arbitraža.
IV.	P R E H OD N N E IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Kupnino za blago, ki je 'bilo prodano pred uveljavitvijo te odredbe, mora kupec plačati najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe, če ni določen po pogodbi krajši plačilni rok. Poleg tega mora plačati 6% zamudne obresti od dneva zapadlosti do plačila.
Prodajalec, ki še ni poslal fakture, mora to storiti najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi te odredbe.
V primerih iz prednjega odstavka mora kupec plačati dolžni znesek v osmih dneh po prejemu fakture, vendar ne pred potekom 30 dni po uveljavitvi te odredbe.
Penali iz 7. člena te odredbe se plačajo v primerih iz tega člena šele za prekoračitev rokov, določenih v tem členu.
11.	člen
Penali in zamudne obresti iz te odredbe ne smejo obremenjevati cene blaga.
12.	člen
Za škodo, ki se prizadene narodnemu gospodarstvu zaradi kršitve predpisov te odredbe, sme javna arbitraža oziroma ljudsko sodišče izreči kazen do višine fakturnega zneska. Postopek se sme začeti po predlogu kupca, prodajalca, poverjenika za finance ali planske komisije Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Izrečene denarne kazni se stekajo v proračun tistega okrajnega ljudskega odbora, iz čigar območja je kaznovana oseba, urad, ustanova ali podjetje.
13.	člen
Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda navodila za izvajanje te odredbe in posebne predpise za plačevanje tistih obveznosti, pri katerih izjemne okoliščine zahtevajo drugačno plačevanje.
14.	člen
Predpisi te odredbe o kupcih in prodajalcih se smiselno uporabljajo tudi na naročnike in prevzem* nike storitev.
15.	člen
Ta odredba dobi veljavo 30. dan po objavi v Uradnem listu.
Koper, dne 23. avgusta 1950.
V.	d. tajnika:	Podprejdsednik:
Črtomir Kolenc, 1. r.	Dr. Stanko Kovačič, L r.
60.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega krožnega ljudskega odbora
odredbo
za opravljanje prevoza potnikov in prtljage v javnem avtomobilskem prometu
1.	člen
Prevoz potnikov in prtljage s cestnimi motornimi vozili na vseh progah, ki so namenjene javnemu prometu, je šteti za prevozno storitev, za katero veljajo predpisi tarife za prevoz potnikov, prtljage in blaga v avtomobilskem prometu, ki jo izda izvršilni* odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, in predpisi te odredbe.
2.	člen
Tarifa velja tako za oblastna avtobusna podjetja kot za vsa druga avtopodjetja, ki z dovoljenjem Istrskega okrožnega ljudskega odbora — poverjeništva za lokalno gospodarstvo, opravljajo javni promet. Vozna cena za prevoze potnikov s tovornimi avtomobili se zaračuna po tarifi.
3.	člen
Potnik mora imeti za potovanje veljavni vozni listek, ki ga mora hraniti ves čas vožnje in ga na zahtevo pokazati kontrolnemu organu.
Vozovnica, ki se ne glasi na ime, se lahko odstopi drugemu potniku samo pred nastopom potovanja. Če je izdana na ime, je neprenosljiva.
4.	člen
Redni prevoz potnikov se opravlja po voznem redu. Vsaka avtobusna proga ter vozni red in njihove spremembe morajo biti potrjene od Istrskega okrožnega ljudskega odbora — poverjeništva za lokalno gospodarstvo. Vozni redi in njihove spremembe se objavljajo z oglasi v vozilih in na postajah.
Dovoljene so tudi vožnje izven voznega reda (posebne vožnje). Posebne vožnje dovoljuje Istrski okrožni ljudski odbor — poverjeništvo za lokalni promet, ki za to lahko pooblasti okrajne organe za lokalni promet.
5.	člen
Z motornimi vozili, ki so določena za javni promet, se ne smejo voziti osebe z epidemično boleznijo in pijane osebe. Če se take zasledijo med vožnjo, jih sme sprevodnik izključili od nadaljnega prevoza. Otroci izpod 6 let smejo vstopati in se voziti samo v spremstvu odraslih oseb.
6.	člen
Nesoglasja glede prevoza, nastala med potniki, rešuje sprevodnik oziroma, če sprevodnika ni, vozač. Potniki se morajo pokoravati njegovim odredbam. Zoper postopek sprevodnika oziroma voznika se potnik lahko pritoži na upravo podjetja. Sprevodnik določa potnikom sedeže, pri čemer mora upoštevati starejše ljudi, bolnike, noseče žene in žene z dojenčki.
Okna in vrata sme odpirati samo prometno osebje.
V vsakem avtobusu se morata določiti po dva sedeža za invalide in za noseče žene. Rezervirani sedeži morajo biti vidno označeni. Če takih, za katere so sedeži rezervirani, ni v avtobusu, smejo rezervirana mesta zasesti drugi potniki, morajo jih pa izprazniti, če vstopi tak upravičenec, za katerega je prostor rezerviran.
7.	člen
Brž ko je dano znamenje za odhod, ne sme nihče vstopiti. Če želi potnik, ki je vožnjo zamudil, potovati s poznejšim vozilom, mora vozovnico predložiti pristojnemu uslužbencu v potrditev.
Potnik lahko odpove vožnjo vsaj pet minut pred odhodom vozila. V tem primeru povrne stranki voznino biljetarnica. Povrnitev voznine, plačane sprevodniku, sme stranka zahtevati le od uprave podjetja; sprevodnik pa mora potrditi na vozovnici, día je potnik vožnjo pravočasno odpovedal. Prošnjo za vrnitev voznine je treba vložiti pri podjetju v dveh mesecih obenem s potrjeno vozovnico.
8.	členi
Če je potnik moral prekiniti vožnjo iz važnih razlogov, ki jih ni povzročil sam (bolezen, višja sila, prometni razlogi), se mu povrne razlika med plačano vozno ceno in ceno za prevoženo pot; v drugih primerih se mu voznina ne povrne. Prekinitev potrdi sprevodnik na voznem listku. Za vrnitev voznine vloži potnik prošnjo na upravo podjetja v dveh mesecih; prošnji mora priložiti potrjeno vozovnico.
9.	člen
Če se je tarifa nepravilno uporabila ali vozna cena napačno izračunala, se mora ugotovljena razlika vrniti ali doplačati. Razlika do 5 din se ne vrača niti ne doplačuje.
Zahtevki za povračilo se v obeh primerih lahko uveljavijo v enem letu po izvršeni vožnji.
10.	člen
Za škodo, nastalo zaradi zakasnitve pri odhodu in prihodu, zaradi izostanka vozila, zaradi prekinitve vožnje in zaradi prometnih ovir, podjetje ne odgovarja.
11.	člen
S posebnimi predpisi in po odobritvi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora so dovoljeni popusti, ki se podjetjem vrnejo.
12.	člen
V medkrajevnem prometu imajo potniki z daljšo relacijo praviloma prednost pred drugimi. Če pa je namembna postaja dosegljiva tudi z redno zvezo po morju, je take potnike odklanjati v korist potnikov za medpotne postaje, ki so navezani le na avtobusno zvezo».
18.	člen
Mesečne karte se izdajajo praviloma samo» v začetku meseca; upravičenci do mesečne karte, ki se prijavijo v teku meseca, dobe tedenske karte.
Mesečne in tedenske karte so neprenosljive. Mesečna karta se odvzame onemu, ki jo zlorabi. Obenem izgubi ta potnik pravico do mesečne» »oziroma tedenske karte za dobo treh mesecev. S potnikom, ki neupravičeno uporabi mesečno karto, se postopa kot ,s potnikom brez vozne karte.
Če upravičenec zaradi prekinitve prometa mesečne karte ne more izrabiti, mu pripada povračilo za neizrabljene vožnje, če traja prekinitev dalj kot 6 dni. Za prekinitve do 6 dni se voznina ne vrača. Če upravičenec mesečne karte ni izkoristil, »mu načelno ne pripada povračilo, vendar sme podjetje v utemeljenih primerih voznino povrniti.
14.	člen
Kot ročna prtljaga se šteje le tista, ki jo potnik potre»buje med vožnjo» ter jo lahko drži v naročju ali spravi v prtljažnik tako, da nikogar ne ovira.
15.	člen
Od prevoza so izključeni tile predmeti: lahko vnetljivi, razstreliva (eksplozivni), jedki, predmeti, ki širijo smrad, žive živali in predmeti, ki spadajo pod obvezni poštni prevoz. Če prevozno podjetje upravičeno sumi, da so med prtljago' tudi taki predmeti, sme od potnika zahtevati, da prtljago» odpre. Če potnik pozivu ne ugodi, se sme prevoz portljage odkloniti. Če se taki predmeti predajo pod neresnično označbo, se tistemu, ki je predmet oddal za prevoz, ali prevzemniku, predpiše plačilo dvakratne prtljažnine od predajne do namembne postaje, vendar najmanj 30 dinarjev. Poleg tega odgovarja za škodo, če je zaradi tega nastala.
Izjemoma in če to dopušča prostor, se smejo s potniškimi vozili prevažati tudi lovski psi z nagobčniki v spremstvu potnika. Za psa se plača redna voznina po tarifi za prevoz potnikov.
16.	člen
Potnik sme predati za prevoz le toliko prtljage, kolikor to dopušča razpoložljivi prostor in dopustna obremenitev avtobusa, kot spremljano blago pa le tisto prtljago, ki se prepelje z istim vozilom, s katerim potuje! sam. Posamezni komadi morajo biti označeni z imenom potnika. Taka prtljaga se na zahtevo lahko potniku izda tudi pred njeno namembno postajo, vendar se v tem primeru prtljažnina zaračuna do kraja, kamor potuje potnik. Razlika v prtljažnim za manj prevoženo pot se¡ ne vrača.
17.	člen
Za prevoz se lahko sprejmejo tudi nespremljane pošiljke prtljage in lahko pokvarljiv živež, toda le za take namembne postaje, ki ležijo ob avtobusni progi.
18.	člen
Prtljaga mora biti varno in dobro paketirana. Na vsakem kosu nespremljane prtljage mora biti naslov upravičenca za prevzem in pošiljatelja. Nepravilno ali pomanjkljivo paketirana prtljaga se sme prevzeti le tedaj, če potnik pomanjkljivosti pismeno potrdi v potnem poročilu. S takim potrdilom prevzame potnik odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi napačnega paketiranja. Če se prevzame prtljaga brez prigovora, velja, da je bila pravilno paketirana.	.
Pri prevozu mleka podjetje ne jamči za škodo, če se mleko razlije ali steklenica razbiie.
Prtljaga se izroči na namembni postaji tistemu, ki izroči prtljažnico. Sprevodnik ni dolžan prepričati se, ali je imetnik prtljažnice upravičen do prevzema. Če potnik ne more predložiti prtljažnice, sé mu sme prtljaga izročiti le tedaj, če nedvomno dokaže, da ima pravico do prevzema. Prevzem; mora potnik s podpisom potrditi v potnem poročilu.
10.	člen
Nespremljano prtljago mora na namembni postaji prevzeti naslovnik. S spremljeno prtljago', ki je potnik iz katerega koli razloga ni prevzel, in z nespremljeno prtljago, ki je ni mogoče izročiti prejemniku, niti povrniti pošiljatelju, je ravnati kot z najdenimi predmeti.
20.	člen
Če se potniku ali prejemniku prtljaga iz katerega koli razloga ne more izročiti, mora sprevodnik to potrditi na hrbtni strani prtljažnice, ki jo pusti potniku zaradi reklamacije. Isto velja za delne izgube ali poškodbe prtljage. Stranka ima pravico, da za svoje trditve navede priče, ki jih sprevodnik obenem z drugimi njenimi trditvami vpiše v poročilo, ki ga o tem sestavi.
21.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 6. septembra 1950.
V. d. tajnika:	'Predsednik:
Črtomir Kolenc, 1. r.	Julij Beltram, 1. r.
61.
Na podlagi 1. člena odredbe za opravljanje prevoza potnikov in prtljage v javnem avtomobilskem prometu izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
tarilo
za prevoz potnikov, prtljage in blaga v avtomobilskem
prometu
Za prevoz potnikov, prtljage! in blaga na vseh progah Istrskega okrožja s cestnimi motornimi vozili, ki so namenjena javnemu prometu, se določajo cene po tej tarifi:
A.	PREVOZ POTNIKOV
I.	Tarifa za prevoz potnikov.
Tarifa za prevoz potnikov znaša:
Razdalja po	Cena po tarifi
km	din
1— 3	15
4— 6	20
7- 9	25
10— 12	30
13— 15	35
16— 20	40
21— 25	50
26— 30	60
31— 40	70
41— 50	85
51— 60	105
61- 70	120
71— 80	135
81— 90	155
8 tH 1 05	170
Preko 100 km se zaračuna za vsakih nadaljuih začetih 25 km! 40 din.
Za posebne vožnje, to je za skupinske vožnje v poučne, kulturne, propagandne in druge namene izven voznega reda, se plača urna tarifa, če prevozi avtobus povprečno največ 8 km na uro oziroma 80 km na dan; če prevozi avtobus več, se plača kilometrska tarifa po prvem odstavku.
Število povprečno na uro prevoženih kilometrov se izračuna tako, da sel število prevoženih kilometrov deli s številom za vožnjo porabljenih oziroma zamujenih ur.
Uma tarifa znaša za posebne vožnje po 20 din od sedeža in ure. Urna tarifa se računa za največ 10 ur na dan. Prva začeta ura se šteje! za polno uro, vsaka nadaljna začeta polovična ura pa za polno polovično uro.
Če avtobus ni polno zaseden, se zaračunajo vsi sedeži v avtobusu; če je potnikov več kot sedežev, pa se! zaračuna tako kilometrska kot uma tarifa po številu potnikov in prevoženih kilometrov oziroma po času.
II.	Popusti
Otroci do dopolnjenega četrtega leta se vozijo brezplačno, če se zanje ne zahteva posebno mesto.
Otroci do dopolnjenega desetega leta plačajo polovično voznino.
Potniki z mesečnimi (tedenskimi) vozovnicami imajo 50% popusta. Mešečna karta se zaračuna za 26 dni za eno vožnjo na dan v odhodni in eno v povratni smeri.
Mesečne (tedenske) vozovnice se izdajajo samo za razdalje do 30 km.
S posebnimi predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora se določi, katere osebe in pod katerimi pogoji imajo pravico do brezplačne vožnje in za katere posebne (skupinske) vožnje se dovoli popust.
III.	Prevoz prtljage
Ročna prtljaga se prevaža brezplačno.
Prtljažnina za drugo prtljago znaša 25% od tiste redne vozne cene, ki jo plača posamezni potnik po tej tarifi. Prtljažnina se zaokrožuje na cel dinar navzgor. Kosi nad 30 kg se ne sprejemajo za prevoz; prtljažnina se računa za vsak kos prtljage posebej.
IV.	Prevoz poštnih pošiljk
Za prevoz poštnih pošiljk na vsej, progi ne glede na število postaj in kosov velja tale tarifa:
a)	prevoz pisemskih pošiljk in paketov: do skupne teže 10 kg je brezplačen, od 10 do 30 kg brutto
0.25 din za 1 km;
od 30 do 100 kg brutto 0.50 din za 1 km ;
nad 100 kg brutto 1 din za 1 km;
b)	prevoz časopisov do skupne teže 20 kg je brezplačen, nad 20 kg se plača za vsak kg brutto
0.20 din.
Poštni spremljevalec se vozi brezplačno.
V.	Vožnje z avtotaksiji
Za vožnje z avtotaksiji se plača za vsak začeti kilometer; pri vožnji v eno smer po 12 dinarjev, pri vožnji s povratkom po 8 dinarjev.
Za prve pol ure čakanja se ne zaračuna čakarina, za vsako nadaljnjo začeto uro čakanja Pa se) zaračuna po 30 dinarjev čakarine.
Nočne vožnje med 20. in 6. uro in čakanje v tem času se zaračunajo 25% dražje.
Ročna prtljaga se prevaža brezplačno, za ostalo prtljago se plača po 5 dinarjev od kosa ne glede na daljavo.
Za poroke', izlete in podobne prilike se lahko voznina določi pogodbeno, ne sme pa prekoračiti cene, določeno s to tarifo.
Če je avtotaksi naročen za določen kraj. se taksimeter vključi takoj po odhodu iz garaže. Če je avtotaksi naročen, pa se nato ne uporabi, se zaračuna po tej tarifi tako čas čakanja, kakor tudi zaradi naročila opravljena pot.
Ta tarifa velja za avtotaksi je z največ štirimi sedeži. Za avtotaksije z več kot štirimi sedeži se tarifa poviša za 20%.
VI.	Ostale pristojbine
Za poškodbe in ponesnaženje' vozila plača potnik dejanske stroške popravila ali čiščenja, vendar najmanj 50 din.
Potnik, ki se vozi brez voznega listka, plača dvojno voznino od vstopne postaje do kraja, kjer je zasačen, oziroma od odhodne postaje avtobusa, če se vstopna postaja ne da ugotoviti, najmanj pa 90 din.
Potnik, ki vstopi na postaji, kjer je biljetarnica, mora kupiti vozovnico v biljetarnici, sicer plača pristojbino za manipulacijo 30 din.
Če potnik napačno navede otrokovo starost, plača poleg redne voznine še doplačilo 50 din.
B.	PREVOZ BLAGA
I.	Splošni predpiši
Vozarina je znesek, ki se zahteva kot povračilo za opïavljeno prevozno storitev.
Dodame pristojbine (izguba časa, tehtanje, itd.) in drugi stroški ne spadajo pod pojem vozarine.
Stranka je dolžna sama naložiti in ^zložiti blago , če pa nakladanje in razkladanje opravi namesto stranke podjetje, mora to delo stranka plačati po veljavni tarifi. Prekladanje! 'med potjo, ki ni nastalo po krivdi stranke, se opravi v breme podjetja.
Na vsakem vozilu mora biti označena njegova nosilnost.
Za prevoz blaga se zaračuna vozarina po nosilnosti vozila.
Za vozilo s prikolicami se pri obračunavanju upošteva njihova skupna nosilnost in se pri tem uporabljajo tarifne' postavke za odgovarjajočo nosilnost vozila.
Za traktor s prikolicami se upošteva pri obračunavanju skupna nosilnost prikolic in uporabljajo tarifne postavke za odgovarjajočo nosilnost vozila.
Dolžina poti se ugotavlja po števcu ali po avtomobilski karti. Prevoženi kilometri se računajo od kraja, iz katerega je vozilo krenilo, da bi opravilo prevoz.
Čas uporabe vozila se ugotavlja na osnovi podatkov iz potnega naloga. Začetek in dovršitev prevoza lahko koristnik potrdi s podpisom na potnem nalogu. Začetek porabljenega časa se računa od trenutka, ko je vozilo krenilo na pot, da bi opravilo prevoz.
Za blagoi, ki se prevaža z vozili, danimi stranki na uporabo; podjetje ne odgovarja. Vsako takoi blago lahko spremlja spremljevalec, ki ga določi stranka.
Vozilo se izposoja z voznim osebjem, gorivom in mazivom.
Delno izplačilo vozarine ali stroškov vnaprej, kakor tudi dajanje nalogov, da prevoz plača tretja oseba, ni dovoljeno'.
Teža tovora se lahko preveri. Če se ugotovi, da je vozilo obremenjeno do 5% prëko označene nosilnosti, se smatra, da je) normalno obremenjeno'.
Vozarina, dodatne pristojbine (izguba časa, tehtanje, itd.) in drugi stroški, ki nastanejo na zahtevo davčnih ali drugih upravnih oblasti, gredo v breme koristnika vozila.
Če naslovnik iz kakršnih koli razlogov blaga ne prevzame, ukrepa podjetje z vestnostjo rednega trgovca. Nastali stroški gredo v breme koristnika vozila.
II.	Klasifikacija blaga
Glede zaračunavanja vozarine se vse blago, ki prihaja v poštev za prevoz z motornimi vozili, deli na naslednje tri skupine!:
I.	Skupina: blago, ki služi osnovnim življenjskim potrebam (žitarice, mlevski proizvodi, živinska krma, mleko, sol, vžigalice, petrolej, sladkor, sveže meso itd.), sredstva za obnovo, ves gradbeni material, namenjen za gradnjo stanovanjskih poslopij, umetna gnojila in embalaža za blago te skupine;
II.	skupina — surovine in odpadki, ki služijo za predelavo v industriji in obrti, polizdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo, vsa tekoča goriva in maziva, končni prehrambeni izdelki (testenine, marmelada, sir, mesni izdelki itd.) ter embalaža za blago, ki spada v to skupino;
III.	skupina — končni industrijski in obrtni izdelki, alkoholne pijače, luksuzno blago, vse ostalo blago, ki ni navedeno v I. in II. skupini ter embalaža za blago, ki spada v to skupino.
III.	Medkrajevni promet
Za medkrajevni promet se šteje vsak promet, ki prekorači meje krajevnega (mestnega) območja za več kot 10 km.
Tarifa za prevoz je naslednja:
Za blago I. skupine 6 din od tone in km;
za blago II. skupine 7 din od tone in km;
za blago III. skupine 9 din od tone in km.
Tarifa znaša:
	Tonaža vozila:				Skupine:	
				I.	II.	III.
1	t	dinarjev za 1		km 6.—	7—	9—
1.5	99	55	*>	9—	10.50	13.50
2	99	55	5>	12—	14—	18—
2.5	99	55	5>	lò-	17.50	22.50
3	99	55	5»	ie.—	21—	27—
4	99	55	'>	24—	28—	36—
5	99	55		30—	35—	45—
6	99	55		36—	42—	54—
7	99	55	*>	42—	49—	63—
8	99	55	*>	48—	56—	72—
9	99	55		54—	63—	81—
10	99	55	->	60—	70—	90—
11	99	55	•)	66—	77—	99—
12	99	55	5>	72—	84—	108—
Vozarina se zaračuna samo za eno smer. Koristnik lahko uporabi vozilo samo za dogovorjeni prevoz v eni smeri.
Za prevoz embalaže, ki se prevaža zaradi nakladanja blaga, ali za prevoz embalaže, iz katere se je blago iztovorilo, se zaračuna 50% vozarine.
Če koristnik uporabi vozilo v povratni smeri za prevoz drugega blaga, plača za ta prevoz polno tarifo.
Skupni čas, ki je dovoljen za nakladanje in razkladanje blaga, znaša 20 minut za tono.
Če je v eni smeri vožnje več nakladanj ali razkladanj, se skupni čas teh nakladanj ali razkladanj zaračuna kot eno nakladanje ali razkladanje ; vendar pa mora na končni točki vožnje, za katero je vozilo naročeno, nakladanje oziroma razkladanje biti dokončano.
Za prekoračenje' skupnega časa, določenega za nakladanje in razkladanje, se plača čakarina za vsake začete pol ure čakanja 25 din od tone. Čakarina se plača tudi, če vozilo stoji med potjo po krivdi stranke. Prav tako sel plača čakarina v primeru, če se naročeno vozilo po krivdi stranke neizkoriščeno vrne.
Izguba časa se zaratČuna za nakladanje in razkladanje v času 'med 6. in 18. uro. Če vozilo dospe med 18. in 6. uro, nakladanja in razkladanja v tem času ni treba opraviti, razen če ni drugače dogovorjeno.
Če se motorno vozilo naroči za vožnjo iz matičnega kraja (kraja garaže) v kak drug kraj, od koder se šele začne prevoz, ali za vožnje izven rednih prog, na katerih se blago redno prevaža, se koristniku vozila zaračuna 50% od zneska retine tarife za vožnjo, ki jo vozilo opravi brez tovora.
IV.	Krajevni promet
Za krajevni promet se šteje vsak promet do 10 km izven krajevnega (mestnega) območja.
Tarifa za prevoz v krajevnem prometu je naslednja:
za blago	I. skupine 45 din na	uro	za	eno	tono,
za blago	II. skupine 50 din na	uro	za	eno	tono,
za blago	III. skupine 54 din na	uro	za	eno	tono.
Tarifa znaša:
	Tonaža vozila:					Skupine:	
					I.	II.	III.
1	t	dinarjev	na	uro	45—	SO-	54 —
1.5	99	5>	/55	55	67.50	R-	81—
2	5)	5>	155	55	90—	ICO—	108—
2.5	55	55	>5	>5	112.50	125 —	135—
3	99	5>	55	55	135—	150—	162—
4	99	5>	55	55	180 —	200		216—
5	99	5>	55	55	225—	250—	270—
6	99	5>	55	55	270 —	300—	324—
7	99	5>	55	55	315—	350—	378—
8	99	5>	55	55	360 —	400—	432—
9	99	5>	55	55	405—	450—	486—
10	99	5>	55'	55	450 —	500—	540—
11	99	5>	55	55	495—	550—	594—
12	99	5>	55	55 *	540,—	600—	648—
Pri obračunavanju! se zajčeta ura zaokroži na pol ure navzgor.
* V. Tarifa za najemnino vozila
Pod najemnino vozila se razume izdajanje vozila izven domicila vozila, toda samo za krajevne vožnje v kraju, kamor se posodi.
Vozilo sine v enem koledarskem dnevu, prevoziti povprečno največ ISO km. Plesežek dejansko prevoženih kilometrov se naknadno zaračuna po kilometrski tarifi.
Poleg najemnine nosi stranka tudi stroške ga-
ražiranja	vozila.	Najemnina	vozila za	en dan znaša
Tonaža vozila: I.			skupina dinarjev: IL III.	
1	t	450,—	525.—	675—
1.5	9>	675.—	790.—	1015.—
2	99	900.—	1050 —	1350.—
2.5	>9	1125.—	1315.—	. 1690.—
3	>9	1350 —	1575.—	2025.—
4	59	1800.—	2100.—	2700.—
5	>9	2250'.—	2625.—	3375 —
6	55	2700'.—	3150.—	4050.—
7	5>	3150 —	3675.—	4725.—
8	9>	3600.—	4200.—	5400.—
9	’5	4050.—	4725.—	6075,—
10	95	4500.—	5250'.—	. 6750.—
11		4950 —	5775.—	7425.—
12	5)	5400.—	6300.—	8100.—
Najemnina za vozilo se ne zaračunava:
1.	za nedelje in druge dela proste dneve, če se vozilo ne uporablja; če se vozilo ob teh dneh uporablja le kratek časi, veljajo predpisi naslednjega odstavka ;
2.	ob elementarnih nezgodah (poplavah, snežnih metežih, uničenju poti ali mostov, to je v primerih višje sile), vendar samo, če promet ni mogoč niti po pomožnih poteh;
3.	če ima vozilo ves dan okvare.
Če ima vozilo okvare le del dneva, se najemnina zaračuna kot sledi:
a)	če je vozilo dejansko v prometu več kot 6 ur, se plača cela najemnina;
b)	če1 je vozilo dejansko v prometu več kot 3 ure, toda manj kot 6 ur, se plača polovica najemnine;
c)	če je vozilo dejansko v prometu 'manj kot 3 ure, se najemnina ne plača.
VI.	Tarifa za traktor
Traktor se lahko izposodi sam ali z dvema pri- • kolicama. Če se! izposodi sam, se najemnina za traktor zaračuna po moči, v KS in sicer:
do	45 KS	—	200	din	na	uro
do	60 KS	—	225	din	na	uro
do	90 KS	—	265	din	na	uro
do	120 KB	—	315	din	na	uro.
VII.	Medkrajevni prevoz kosovnega bltaga
Za kosovno blago se štejejo pošiljke, ki jih prevozniško podjetje prevzame zaradi prevoza iz enega v drugi kraj.
Posamezni kosi smejo biti težki največ 500 kg. Najmanjša teža, ki se obračuna, je 30 kg.
Pri zaračunanju vozarine se teža do 200 kg zaokroži na 10 kg navzgor, teža preko 200 kg pa na 20 kg navzgor.
Vozarina	se zaračuna	po naslednji	lestvici:
teža do kg	din za km	teža do kg	din za km
30	1.12	220	3.78
40	1.26	240	4.06
50	1.40	260	4.34
60	1.54	280	4.62
70	1.68	300	4.90
80	1.82	320	5.18
90	1.96	340	5.46
100	2.10	360	5.74
110	2.24	380	6.02 .
120	2.38	400	6.30
130	2.52	420 .	6.58
140	2.66	440	6.86
150	2.80	460'	7.14
160	2.94	480	7.42
170	3.08	500	7.70
1,80	3.22		
190	3.36		
200	3.50		
Če pošiljka po svojem značaju zahteva pakiranje, morajo biti posamezni kosi dobro zapakirani.
Čim- je pošiljka prevzeta zaradi prevoza, sei šteje, da so kosi dobro zapakirani.
Podjetje odgovarja za pošiljko, ki jo je prevzelo zaradi prevoza.
Pošiljatelj mora po potrebi pomagati pri nakladanju, namestitvi in razkladanju pošiljke.
Prevoz se1 mora začeti najkasneje naslednjega dne po dnevu, ko je bila sklenjena pogodba o prevozu. Če se prevoz po tem roku ne začne brez krivde podjetja, gredo stroški na breme pošiljatelja, ki se mu zaračuna ležarina.
O dospetku pošiljke se obvesti naslovnik z navedbo roka, v katerem mora pošiljko' prevzeti.
Smatra se, da je naslovnik obveščen:
a)	24 ur po oddaji priporočenega pisma na pošto;
b)	6 ur po oddaji brzojavke;
c)	potem, ko mu je vročeno obvestilo.
Pošiljka se mora prevzeti v roku 24 ur po obvestitvi naslovnika. Za prekoračitev tega roka se zaračuna ležarina. Pošiljke! se izdajajo v rednem delovnem času. Rok za izdajanje teče ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih samo, če je za te dni predpisan delovni čas.
Ko se prevzame' pošiljka zaradi prevoza, se mora ugotoviti njena teža.
Teža se mora ugotoviti tudi na zahtevo finančnih ali drugih upravnih organov.
Za tehtanje se zaračuna tehtarina po tarifi.
V vozarino je vračunan tudi odvoz' iz stanovanja ali poslovnega prostora do skladišča in dovoz do stanovanja ali poslovnega prostora.
Za pošiljke velikega obsega se tarifa poviša za 50%.
VIII.	Prevoz blaga v težkem terenu
Za prevoz blaga v težkem terenu, kjer se ne morejo uvesti redne proge, sme okrajni poverjenik za promet odobriti povišanje za 50% tarifnih postavk za medkrajevni prevoz kosovnega blaga (B III, IV, V, VI, VII).
0 izdanih odobritvah povišanja tarifnih postavk mora okrajno poverjeništvo za promet obvestiti poverjeništvo za promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
IX.	Dodatne pristojbine
Tehtarina:
I.	Tehtanje na cestni tehtnici:
a) do 500 kg teže.....................5.— din
b)	za vsakih nadaljnih začetih 100 kg 0.50 din
c)	konji in govedo, za vsako žival •	12.— din
d) prašiči in drobnica, za vsako žival	5.— din
II.	Tehtanje na skladiščni tehtnici:
a)	od	10 kg teže..................1.—	din
b)	od	10 do 50 kg teže............3.—	din
c)	od	50 do 75 kg teže............4.—	din
d)	od	75 do 100 kg teže ■	•	•	•	5.—	din
e)	za	vsakih nadaljnih 100 kg teže	■	2,—	din
Izposojanje plahte (cerade):
Za daljavo1 100 km v eni smeri 501 din, za vsakih nadaljnih 100 km še po 20 din. Uporaba plahte se zaračuna samo za stalno uporabo.
Čiščenje vozila:
Če koristnik vozila po uporabi ne očisti sam, se zaračuna za čiščenje 50 dinarjev (pri prevozu apna, mrličev, živih živali itd.).
Odpoved vozila:
Najmanjša pristojbina za naročeno vozilo je vozarina za pol ure za blago skupine I po tarifi za krajevni promet.
Odločbe
Št. 717/2 — 1/1 50
V smislu člena 2/2 odloka IO - IOLO o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. marca 1949, v zvezi z odločbo z dne 20. aprila 1949, št. 1985/1—1/49 o pooblastilu Zavoda, da prevzame v posest, upravlja in nadzoruje vso imovino Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju (Kmetijskega konzorcija za Istrsko pokrajino v Pulju) na področju Vojne uprave JA Svobodnega tržaškega ozemlja, izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odloča :
Kmetijski konzorcij za Istrsko pokrajino v Pulju se na področju Vojne uprave JA Svobodnega tržaškega ozemlja likvidira.
Za likvidatorja se imenuje Dolinar Slavko od Ivana iz Kopra, vršilec dolžnosti ravnatelja predmetne imovine v ime-
Če se stranka me javi v roku ene ure od časa, za katerega je vozilo naročeno, se smatra, da je vožnja odpovedana, in se zaračuna znesek vozarine za eno uro za blago skupine I po tarifi za krajevni promet.
Za vrnitev pošiljke pošiljatelju pred začetim prevozom se| zaračuna po 10 dinarjev od pošiljke in vsi dejanski stroški.
Ležarine:
Ležarina znaša za vsakih 100 kg brutto teže 2 din na dan.
Aviziranje:
a) na daljavo do 2 km...............1.— din
b) za vsak nadaljni km še • • • • , 1.— din
c) za obvestilo poi pošti	• poštna pristojbina.
Ostale pristojbine, ki niso tu navedene* 1, se zaračunajo po cenah, ki jih odobrijo pristojne oblasti.
X.	Luška tarifa
Luška tarifa velja za prevoze, ki se višijo v lukah do luk ali iz luk (iz luških ali drugih skladišč) do 5 km razdalje od ali do luke.
Tarifa znaša največ 80% od redne tarife.
C- KONČNE ODREDBE
Poverjenik za promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda po potrebi podrobnejša navodila za uporabo te tarife.
Ta tarifa stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Istočasno prenehajo veljati vse dosedanje tarife in drugi predpisi, ki so z njo v nasprotju.
Koper, dne 6. septembra 1950.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kol ehe, 1. r.	Julij Beltram, 1. r.
nu Zavoda za pospeševanje gospodarstva v Kopru kot upravitelja imovine Konzorcija, nahajajoče se na tem področju, na podlagi odločbe izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 20. aprila 1949 št. 1985/1—1/49.
Likvidacijo je izvesti v roku 3 mesecev.
Vse zahteve iz kateregakoli naslova je uveljaviti v roku
1 meseca od dneva objave te odločbe.
Pristojna sodišča izvršijo predpisane zemljiškoknjižne zaznambe uvedbe likvidacijskega postopka pri vseh nepremičninah Kmetijskega konzorcija na tem področju, zlasti pri vložkih št. 321 k. o. Koper, št. 1619 k. o. Lazaret, št. 2045 k. o. Izola, št. 725 k. o. Buje, št. 1254 k. o- Umag in št. 639 k. o. Novigrad.
Ta odločba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora Koper, dne 7. junija 1950.
št, 689/5 — 1/1 50
V	smislu 3. člena odloka izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. 3. 1949 izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odloča :
1.	Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru se pooblašča, da prevzame v posest, upravlja in nadzoruje vilo «Tartini» v Strunjanu, last Vidovič Marije, Carnincnich Tereze, Planinec Tereze, Vidovich Helene, Vidovich Luige in Riviera Turist Hotela z vsemi pripadajočimi pravicami in gospodarskimi sredstvi.
2.	Zavod za pospeševanje gospodarstva je dolžan upravljati to imovno v smislu predpisov odloka o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. 3. 1949.
3.	Pritožba zoper to odločbo je dopustna v roku 15 dni po njenem prejemu na Istrski okrožni ljudski odbor. Pritožba nima odložilne moči.
Izvršilni odbor Istrskega, okrožnega ljudskega odbora Koper, dne 29. jdnija 1950.
Št. 367/.° — 1/1 50
V	smislu 3. člena odloka izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. 3. 1949 izvršilni odbor IOLO
odloča:
1.	Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru se pooblašča, da prevzame v posest, upravlja in nadzoruje hotel «Meniš» V Izoli, last pok. Meniš Luigi-ja z vsemi pripadajočimi pravicami n gospodarskimi sredstvi.
2.	Zavod za pospeševanje gospodarstva je dolžan upravljati imovino v smislu predpisov odloka o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. 3. 1949.
Pritožba zoper to odločbo je dopustna v roku 15 dni, po • prejemu na Istrski okrožni ljudski odbor. Pritožba nima odložilne moči.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora Koper, dne 29. junija 1950.
Sodne objave
Cons I 32/26
V	tus. zadružnem registru se pri Kmečki in obrtni posojilnici in hranilnici v Pobegih dovoljuje naslednji vpis:
Dan vpisa: 29. VIII. 1950.
Na podlagi zapisnika 51. rednega občnega zbora članov z dne 27. III. 1949 se vpiše:
Polog bilance za 1. 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 14. marca 1950.
Cons III 204/3
V	zadružnem registru tega sodišča se pri Kmetijski obdelovalni zadrugi z o. z. v Pučah dovoli naslednji vpis:
Dan vpisa: 29. VIII. 1950.
Na podlagi zapisnika II. rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 6. II. 1949 se vpiše polog bilance za leto 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 25. marca 1950.
Soc 70/2-2
V	družbenem registru tuk. sodišča se pri tt. «Splošna trgovska dd. v Kopru — S. A. Commercio in genere in Capo-distria» dovoljujeta naslednja vpisa:
Dan vpisa: 16. VI. 1950.
1.	Na podlagi zapisnika seje upravnega sveta od 14. novembra 1949 se zaradi ostavke izbriše član nadzorništva Karo Franc od Franca in vpiše za efektivnega člana dosedanji namestnik Strgar Rudolf pok. Ivana ter
2.	na podlagi zapisnika seje upravnega sveta z dne
12.	decembra 1949 in pismene prokure od 2:1. II. 1950 se vpiše prokurist Pipan Danilo pok. Josipa, ravnatelj družbe, s pravico zastopanja družbe po določbah te prokure.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 16. junija 1950.
Cons III 198/4-2
V	zadružnem registru tuk. sodišča se pri Zadružni poslovni zvezi r. z. z o. z. v Kopru dovoli vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa 16. VI. 1950.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora od 10- IX. 1949 imenovane zveze se vpiše:
1.	Besedilo: Okrajna zadružna poslovna zveza v Kopru, r. z. z o. z.
2.	Področje: Koprski okraj Istrskega okrožja.
3.	Upravni odbor sestoji iz predsednika, prvega in drugega podpredsednika in števila odbornikov, ki jih določi skupščina.
4.	Novi člani upravnega odbora so:
predsednik: Babič Emil, od Karla iz Kopra, Vico Preden-,	zan 881;
podpredsednik : Požar Ivan, pok. Antona, iz Sv. Lucije 177-1 ; podpredsednik: Keber Drago, pok. Ivana, iz Kopra, Trg Ognisanti 751;
člani :
Tonel Atili j, od Jordana, iz Ankarana št. 33,
Novel Melhijor, od Mihaela, iz Prad št. 12,
Medica Erminij, pok. Josipa, iz Buj, Trg Libertà in Bržan Viktor, od Matije, iz Bržani št. 117; namestnika :
Pečarič Srečko, pok. Rudolfa iz Pobegi št. 56, Korenika Oktavi j, od Ivana iz Kort.
5.	Izbrišejo pa se:
Medica Erminij, predsednik,
Vremec Rudolf, tajnik,
Biloslav Narcis, podpredsednik,
Pečarič Srečko, blagajnik,
Potleka Peter,
Štok Venčeslav in Buzdakin Atili j, člani ter namestnika:
Pozzetto Guido in Keber Drago.
6.	Vpiše polog bilance za 1. 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 16. junija 1950.
Soc 77/50-1
V	družbenem registru tukajšnjega sodišča se dovoljuje vpis novoustanovljene «Transauto» d. z o. z. z. v Kopru.
Dan vpisa: 29. VI. 1950.
Na podlagi ustanovnega akta imenovane družbe z dne 25. III. 1950 Rep. štev. 58, št. 14 dr. Eduarda Gallija, notarja iz Kopra, registriranega pri fin. odseku okrajnega ljudskega odbora v Kopru 1. 4. 1950, št. 771. reg. V. in odloka Vojne Uprave JA v Kopru z dne 28. 4. 1950 št. 1627, se vpiše: Besedilo družbe: «Transauto», družba z o. z. — ital. «Transauto» Soc. a r. 1.
Sedež: Koper — Capodistria.
Trajanje: do 31. decembra 1970.
Predmet: Uvoz in prodaja v tranzitu motornih vozil (osebnih in tovornih automobilov, kamionov itd.), nadomestnih delov in vseh artiklov avtomobilske stroke. Družba sme opravljati vse premičninske, nepremičninske in finančne posle, ki so v zvezi z njenim predmetom ter sme prevzemati inte-resence, deleže, udeležbe, tudi delniške, v drugih družbah in tvrdkah, ki imajo podoben ali enak predmet.
Glavnica družbe znaša Lir 100.000 (sto tisoč), ki je v celoti podpisana, a v 3/10 vplačana ter razdeljena na 100 deležev po Lir 1000.
Skupščina je redna ali izredna. Redna skupščina se skliče enkrat v letu v roku štirih mesecev po zaključku poslovnega leta, ki se strinja s koledarskim.
Družbo upravlja edini upravnik, ki ga prvič imenuje ustanovni akt, pozneje pa skupščina za ne več ko tri leta. Upravnik zastopa družbo in zanjo podpisuje po odločbah čl. 12 do 14 družbenih pravil.
Za edinega upravnika s pravico do zastopstva in podpisovanja za družbo je imenovan Gulič Stanko pok. Mihaela iz Buj.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 29. junija 1950.
Cons III. 284/1
V zadružnem registru tuk. sodišča se dovoljuje vpis novo ustanovljene Kmetijske obdelovalne zadruge »Naprej« v Bertokih.
Dan vpisa: 29. VI. I960.
Na podlagi zapisnika občnega zbora ustanoviteljev imenovane zadruge z dne 16. II. I960 se vpiše:
Besedilo zadruge: Kmetijska obdelovalna zadruga »Naprej« Bertoki z. z o-. z.
Sedež: Bertoki.
Okoliš: Področje vasi Bertoki.
Trajanje: 20 let, katera doba se pa lahko po sklepu občnega zbora podaljša ali skrajša.
Naloge:
Cilj zadruge je, da s skupnim delom in skupnimi proizvajalnimi sredstvi organizira zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo in visoko produktivnostjo dela na podlagi moderne znanosti in tehnike, ter da na ta način poveča donos zemljišča in živine, zmanjša proizvajalne stroške in s tem doseže večjo korist za poedince kakor tudi za skupnost.
Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, kakor tudi one potrebščine, ki so potrebne za skupno obdelavo zemlje in za gojitev živine.
Skrbi za zdravstveno stanje svojih članov, kakor tudi za njih strokovno izpopolnjevanje.
Redni občni zbor skliče upravni odbor vsako leto do 1. februarja.
Vabilo za občni zbor mora biti dostavljeno vsem krajevnim ljudskim odborom, v katerih območju zadruga posluje, ter okrajni zadružni poslovni zvezi, a biti mora tudi objavljeno na razglasni deski zadruge najmanj 8 dni pred njenim sestankom.
Zadrugarji vložijo v zadrugo svojo zemljo razen ohi-šnice kot delež, a vložena zemlja ostane njihova lastnina. Od te zemlje se ne plačajo obresti.
Zadružni delež znaša 2'%> od vrednosti vložene zemlje. Denarni delež ne daje obresti niti dividend.
Za obveznost zadruge jamčijo zadrugarji s petkratnim zneskom vpisanih denarnih deležev.
Upravni odbor sestoji iz 5 do 10 članov, vštevši predsednika in ev. podpredsednika, ki so voljeni za dobo enega leta.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih enega lahko nadomesti tudi uslužbenec zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor s privolitvijo občnega zbora.
Člani upravnega odbora so:
Apolonijo Josip pok. Mihaela iz Prad 85, predsednik, Krmac Eljo od Josipa iz Arjol 26, podpredsednik, Novel Melhijor od Mihaela iz Prad 12,
Horvatič Stanislav pok.. Florjana iz Sermina 128 in Apolonijo Egidij od Josipa iz Prad 85 — člani ter namestnika :
Krmac Guido od Josipa iz Arjol 26 in Kozlan Marij pok. Josipa iz Bertoki 53.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 29. junija I960.
Cons III 281/1
V zadružnem registru tuk. sodišča se dovoljuje vpis novo ustanovljene Kmetijske zadruge z o. z. Sv. Anton.
Dan vpisa: 29. VI. 1950.
Na podlagi zapisnika občnega zbora ustanoviteljev imenovane zadruge z dne 6. V. 1950 se vpiše:
Besedilo zadruge: Kmetijska zadruga z o. z. Sv. Anton. Sedež: Sv. Anton.
Območje: področje krajevnega ljud. odbora Sv. Anton., Trajanje: 20 let, katera doba se lahko po sklepu obč. zbora podaljša ali skrajša.
Naloga zadruge je:
1.	Neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja, potrebnega za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo.
2.	Skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane.
3« Dovoljevati članom predujme za blago, ki so ga odstopili zadrugi zaradi prodaje.
4.	Kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, ¡naprave itd., potrebne iza izpolnitev zgoraj navedenih nalog.
5.	Pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gozdarstvo in v splošnem kmetijstvo ter ustanoviti v to svrho posebne odseke, če v kraju ni posebnih zadrug te vrste.
6.	Skrbeti za izobrazbo -svojih članov in razvijati ter dvigniti zadružni duh s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Zadružni delež znaša din 150.— (stopetdeseti.
Deleži ne dajejo obresti niti dividend.
Jamstvo članov za obveze zadruge je omejeno na petkratni znesek vpisanih deležev.
Redni občni, zbor skliče upravni odbor v roku 4 mesecev po izteku poslovnega leta, ki se sklada s koledarskim letom.
Vabilo na občni zbor mora bita dostavljeno vsem članom in okrajni zadružni poslovni zvezi v Kopru pismeno ter mora biti objavljeno na razglasni deski zadruge, njenih -podružnic in poslovalnic najmanj 8 dni pred njenim sestankom.
Vse ostale obvezne objave zadruge pa so veljavno izvršene s tem, da se sporoče radi objave KLO-ju področja in objavijo na razglasni deski zadruge, njenih podružnic in poslovalnic.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika in 5 odbornikov ter 2 namestnikov, ki se volijo za dobo enega leta*.
Zadrugo zastopata -in zanjo podpisujeta posi dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, 'od katerih pa enega lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor s privolitvijo obč. zbora.
Člani upravnega odbora so:
Kavrečic Nikazij od, Ivana iz Pečki 94, predsednik, Rodela Alojz pok. Alojzija iz Gregoriči 29, tajnik,
Kodarin Josip pok. Ivana iz Kavaliči 255,
Kavalič Karel pok. Andreja iiz Kavaliči 187,
Škerl Libero od Ivana iz Gregoriči 30,
Kavrečič Nazarij pok. Andreja iz Turki 53 in Jakomin Josip pok. Josipa iz Škofari 159 — člani ter namestnika :
Cunja Viljem in Jakomin Roman.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 29. junija 1950.
Soc 34/9—1
Dan vpisa: 12. VII. 1950.
V družbenem registru tuk. sodišča se pri Tržaški zavarovalnici dd. v Kopru dovoljuje vpis naslednjih sprememb: Na podlagi zapisnika 2. redne skupščine delničarjev Tržaške zavarovalnice od 22. junija 1950 se vpiše:
1.	Novi namestnik članov nadzorništva Rutar Mija od Karla, uradnica pri Gospodarskem odseku Istrske banke dd. v Kopru in
2.	polog bilance za 1. 1949.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 12. julija 1950.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper.
Tiskala Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.