TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. Ljubljana, v torek, 19. januarja 1932. štev. 8. Prestolni govor 5V/. Vel. ttvalfa Ch otvoritvi zasedanja narodnega predstavništva Nj. Vel. kralj je v ponedeljek dopoldne ob 11. uri otvoril redno zasedanje Narodnega predstavništva z naslednjim prestolnim govorom: Gospodje senatorji in narodni poslanci! Z veliko radostjo, s polnim zaupanjem v našo lepo nacionalno bodočnost Pozdravljam Vas vse in jugoslovanski narod, ki ga dostojno predstavljate. Zgodovina jugoslovanskega naroda, odkar se je naselil v teh lepih krajih naše domovine, je polna velikih dogodkov, usodnih preobratov, težkih preizkušenj in slavnih poletov, dokler ni bilo naposled z veličastvenimi zmagami nad vsemi sovražniki svobode in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev kronano veliko delo nacionalnih prerokov, mučenikov in junakov jugoslovanske misli. Polnih 12 stoletij je prebil v mukah in nadčloveških borbah za združitev naših plemenskih individualnosti. Zelo močni narodi in privlačne civilizacije so udarjali na naša razdeljena plemena in države. Pa kljub temu se v toku vseh preteklih stoletij moremo ponašati s tem, da nikoli ni ugasnila misel Medplemenskega bratstva in jugoslovenske zaednice. živela je večno v etičnih elementih jugoslovanskega edinstva in v proroški zavesti najboljših sinov našega naroda tudi tedaj, ko so se morala naša plemena ločeno in sama boriti za svoj obstanek! Končno je etična resnica jugoslovanske misli zlomila vse zapreke, umetno u varjene tekom vekov, in dospela v zaključni dobi naše mučeniške in kr-V^C ”ac*ona*ne revolucije in v svetovni vojni do tega, da je ustvarila eno in jivo jugoslovansko kraljevino z enim narodom v eni državi. Ko sem po sijajnih zmagah 1. decembra 1918 imel srečo, da svečano Proglasim uedinjellje Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi svobodno izra-ene volje vsega našega naroda, smo se zahvaUli iskrenih src Bogu, da je ostvarjen sen in večni ideal naših slavnih pradedov, najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uedinjeni in svobodni smo imeli nalogo, da organiziramo s sodobnimi ustanovami naša nacionalno državo, da v njej pripravimo najboljše pogoje za bodočnost. Z ustavo z dne 28. junija 1921. smo skušali rešiti to svojo državno in nacionalno nalogo. Kmalu pa se je vse jasneje pokazalo, da naša nacionalna misel ni dobila v ustavi troimene države svoj pravi izraz in moč organizi-rane nacionalne celote. Z vsemi sledovi preteklosti, ki so nas plemenski razdvajali, nismo mogli v Polni meri sintetično razvijati vse naše nacionalne vrline v neobhodnem notranjem edinstvu in harmoniji. V taki državni ureditvi naše javno in organizirano politično življenje 3®dva je poskušalo, da z zaupanjem in iskreno izide iz ozkih plemenskih 0 virjev. Premagali smo vse zunanje sovražnike, toda sebe, svojih posebnih Pojmovanj nam je bilo najtežje premagati, kakor da ono, kar je plemenski, ne dobiva baš v edinstvu in v celoti svojo največjo vrednost in svoj skrajni cilj. Toda najtežji udarec je nacionalna in državna misel doživela'Od zaslepljenih strankarskih strasti in od medsebojnih borb. Zloraba politične svobode *n parlamentarnega reda je bila tako težka, da je ogrožala napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja. Zaman so bila vsa prlčako-anja, da bo razvoj našega notranjega življenja dovedel do ureditve razmer v .r av** Naša nacionalna in državna celota je bila resno ogrožena. Pretilo nam Je državno razsulo in narodno razedinjenje. Niti trenutek se ni smelo pozabiti, da narodno uedinjenje ni delo ene generacije in da ni posledica zgodovinskega slučaja. To je delo neprekinjenih naporov, stoletnih nacionalnih živih ciljev in rezultat moralnih in zgodovin-s pridobitev. Narodno edinstvo in državna celota ne moreta nikoli biti Predmet nobenih pogajanj, ostati morata za vedno nad našim dnevnim živ-Jenjem in nad vsemi posebnimi interesi. ... ^ odločitvijo z dne 6. januarja 1929 sem presekal to slabo stanje. To je na moja sveta dolžnost pred narodom in zgodovino. Svoji vladi, kateri sem .at poveril upravo države, sem stavil v dolžnost, da z dobro upravo čim-Prej pomiri strasti in okrepi med narodom vero v bodočnost. V tem pogledu ?e kraljevska vlada izvršila z uspehom največje napore. Z zakonom od 3. ok-°bra 1929 je naša kraljevina dobila svoje pravo ime in so bili odstranjeni *dni sledovi preteklosti, one umetno ustvarjene upravne razdelitve, ki je postala zgodovinska v tragičnem razdvajanju naših plemen. Navdušeni sprejem teh odločitev od strani vsega naroda z nedeljivim žaganjem v vseh krajih naše domovine, kar sem mogel osebno ugotoviti v Neposrednem stiku z narodom, je v menj utrdil prepričanje, da je Jugoslavija enako mila domovina vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem in da se nahajamo na pravi poti za trajno izgraditev naše nacionalne države. Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo od 3. septembra anskega leta ustvaril osnovo za izgraditev onih ustanov, one državne uprave n državne ureditve, ki bodo najbolje odgovarjale splošnim narodnim potre-am in državnim interesom. Načela nove ustave nudijo vse možnosti zdravega nacionalnega in social-ega napredka in normalnega razvoja političnega življenja. Vsa ta načela bo reba lojalno izvajati v njihovi pravi zamisli: nacionalno edinstvo in državna e ota sta izven vsake diskusije; v decentralizirani unitarni državi svoboden, javnopraven nacionalno nedeljiv narod, poln spoštovanja in ljubezni za vero, avdahnjen vsega, kar je lepo in vzvišeno in z zavestjo svoje velike dolžnosti uo narodnih zajednic. > boste morali, gospodje, da ustvarite v duhu teh načel in v zvezi z njimi **ne zakone, ki naj zagotovijo svetlo in napredno bodočnost naše kralje. s» e> bodočnost, ki bo dostojna velikih brezprimernih žrtev vsega jugoslovan- u ®’a. naroda za nacionalne ideale. Pot Vam je zato začrtana, a veliko za- ***“ažen ^am ga izkazal narod, je za Vas najsigurnejši oslon in jasno volja, Fr. Zelenik: Kako si uredim knjigovodstvo Dokler je posameznik pridelal ali izdelal vse, kar je rabil za svoje življenje, ni bilo trgovine. Potreba trgovanja je nastala. še le tedaj, ko je posameznik pridelal alj izdelal v odvisni količini le nekatere potrebščine in je bil primoran te svoje pridelke ali izdelke izmenjati za rflruge potrebščine, katerih ni več sam pridobival. V početkih je obstojalo trgovanje le v izmenjavanju pridelkov in izdelkov. Še le pozneje, ko se je uvedel denar, se je izmenjavanje umaknilo nakupovanju in prodajanju za denar. Nastopil je trgovec, kateri je začel posredovati ined kupcem in prodajalcem. Domneva se, da je trgovec že zgodaj začel zapisovati prejemke in izdatke v gotovini. Z uvedbo dajanja ali jemanja blaga na upanje ali kredit je na vsak način nastala potreba, da si je trgovec točno zapisoval, komu in kaj je dal na upanje ali od koga in za koliko je vzel na upanje. Kakšna so bila v prvih početkih taka zapisovanja, ne vemo; najbrže so bila zelo preprosta. Saj niso tako daleč za nami časi, ko si je trgovec in obrtnik zapisoval na vrata ali na nadboj svoje dolžnike. Dozdeva se mi, da je celo v Jurčičevem »Desetem bratu« nekaj zapisanega o takem krčmarjevem zapisovanju zapitkov svojih gostov. Naj so bili ti zapiski še tako preprosti, vendar moramo v njih iskati početek knjigovodstva. Kako se je tekom časa knjigovodstvo razvilo, bomo videli pozneje, sedaj hočemo le ugotoviti, k čemu nam je knjigovodstvo in kakšne koristi nam donaša. Veliko je takih tudi med pripadniki trgovskega stanu, kateri mislijo, da je knjigovodstvo tako mehanično delo, kakor je 11. pr. zvijanje škrniclov, avtomatično prepisovanje računov v knjige, uspavajoče prenašanje iz ene knjige v drugo itd. Tako mišljenje je popolnoma napačno, kakor je napačno naziranje mnogih trgovcev, da jim knjigovodstvo ni potrebno in da je škoda denarja zanj. Nočejo si vpeljati smotrenega, sistematičnega knjigovodstva, ampak se držijo svojega pisare-nja, katero po njihovih nazorih predstavlja zadostno in dovoljno knjigovodstvo. Poznam trgovine, v katerih pišejo mnogo preveč. Tu se vpisuje, prepisuje, črta in križa, da imajo mnogo več dela, kot bi ga imeli z res smotrenim knjigovodstvom. Vkljub tolikemu pisarenju pa nimajo v številkah pregleda svoje trgovine, ne vedo, odkod in kakšen je v resnici uspeh trgovine, ne vedo, ali so izdatki v razmerju z zaslužkom itd. Mnogi manjši, t. s. neprotokolirani trgovci, so mnenja, da njim poslovne knjige niso potrebne, ker teh ne zahteva pri njih trgovski zakon, češ »ker me zakon ne sili, zato. ne bom vodil knjig«. Trgovski zakon »d takih res ne zahteva, zahtevajo pa njihove koristi. Trgovec, kateri dobiva in daje blago na upanje, mora z ozirom na svoje koristi imeti urejeno knjigovodstvo, če se hoče obvarovati škode. Zapisovati si mora vse svoje dolžnike, da ve, kdaj in koliko ima pri posamezniku terjati. Ako bi si ne zapisoval svojih dolžnikov, bi pozabil, koliko mu posameznik dolguje. Slišal sem že kakega reči, da ima vse v glavi. Glava -je pa zelo slaba shramba in s tem, kar ima v glavi, se ne da dokazati pred sodnikom obstoj in višina kake terjatve. Ako si trgovec v svojih knjigah ne zapisuje ali nima kakega drugačnega pregleda, koliko in za kedaj dolguje raznim upnikom, se lahko pripeti, da ob času zapadlosti računov ne bo imel gotovine in ne bo mogel točno kriti računov. Trpel bo njegov kredit. Kredit ali zaupanje je pa dandanes temelj vsemu prometu. Zato mora vsak gledati, da si zaupanje ne samo ohrani, ampak še poveča. Z netočnim plačevanjem si najlažje omaja zaupanje. S knjigo ali drugačnim pregledom pa trgo- vec vidi, kedaj in koliko mora plačati, pa bo skrbel za pravočasno kritje računov. Druga korist, katero nam nudi vrejeno knjigovodstvo, je to, da moremo v spornih zadevah podati na podlagi knjig dokazilo, katero ima vpliv na sodni izid. Iz rednega knjigovodstva je mogoče hitro ugotoviti, kakšen je uspeh našega dela in ali naši osebni izdatki ne presegajo dohodka. Za slučaj, da se nam davek previsoko odmeri, moremo le s knjigami dokazati, kakšen je naš (promet in zaslužek, ter doseči, da se nam predpiše pravilni davek. V slučaju' konkurza more trgovec le z rednim knjigovodstvom dokazati, ali je brez lastne krivde zabredel v nesrečo ter si varovati čast in obvarovati se kazni. Knjigovodstvo imenujemo zapisovanje po gotovem redu in načinu vsega premoženja kakor tudi vseh izprememb tega premoženja, katere nastajajo s trgovanjem. Z besedo premoženje v širšem pomenu besede označujemo vse to, is čimer trgovec pravnoveljavno. razpolaga. Premoženje sestavljajo n. pr. denar, blago, posestva, oprava, vrednostni papirji in drugo. To so premoženjski deli, kateri sestavljajo trgovčevo aktivno premoženje ali aktiva. Premoženje v širšem pomenu besede tvorijo pa tudi njegove obvežlrosti, kakor dolžne menice (akcepti ali trate), vknjiže-ni dolgovi na posestvu (hipoteke), dolgovi za prejeto blago in drugo. Te obveznosti sestavljajo pasivno premoženje — pasiva — dolgovi. Ako odračunamo od aktiv pasiva, dobimo čisto premoženje trgovca, t. j. premoženje v ožjem pomenu besede. Kadar so aktiva večja ©d pasiv, je trgovec aktiven ali solventen ali zmožen plačila. Kadar so pa pasiva večja od aktiv, je trgovec pasiven ali insolventen ali plačila nezmožen. S trgovanjem se premoženjski deli vedno izpreminjajo, n. pr. s prodajo blaga za gotovino se zmanjša zaloga blaga pa poveča množina denarja, ali z nakupom blaga za gotovino se poveča zaloga blaga pa »manjša količina denairja itd. Knjigovodstvo take izpremembe premoženjskih delov zapisuje po gotovem redu in načinu. Da knjigovodstvo odgovarja predpisom zakona in koristim trgovca, mora biti tako vrejeno, da pokazuje: 1. stanje premoženja v širšem pomenu besede, tedaj vseh aktiv in pasiv, v začetku in na koncu gotove poslovne dobe; 2. vse prejemke in izdatke v denarju in blagu; 3. celotno gibanje vseh terjatev in vseh dolgov; 4. vse tekom poslovne dobe s trgovanjem dosežene dobičke ali izgube, kakor tudi kje in kako je nastala izguba ali dobiček. Knjige se tedaj morajo voditi tako, da je iz njih vsak čas razvidno premoženjsko stanje. Posluževati se moramo živega jezika in rabiti pismenke takega jezika. Knjige morajo biti vezane in list za listom oziroma stran za stranjo zaznamovana s tekočo številko. Knjige morajo biti kolkovane in mora davčna oziroma finančna oblast s pečatom pritrditi vrvico skozi knjige. V knjigah ne sme ostati prazen prostor, temveč se mora praviloma izpolniti s črto, da se onemogoči kaka poznejša vknjižba. Prvotna vknjižba se ne sme nikdar tako prečrtati ali popraviti, da bi postala nečitljiva. Tudi se ne sme ničesar radirati. Zgornje vrste nam pojasnjujejo, k čemu nam je knjigovodstvo, kaj naj pokaže in kako se naj vodi, da odgovarja tudi predpisom zakona. O načinih, s katerimi skuša praksa vse to doseči, pa bomo govorili v nadaljnem članku. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Sestali ste se v resnih časih. Narodno predstavništvo stoji pred težkimi nalogami. Splošna in nezaslišana gospodarska kriza je zajela ves svet. Njeni valovi se niso ustavili pred mejami Jugoslavije. Napori vsega naroda gredo za tem, da najdejo zdrav izhod iz sedanjega težkega stanja. Z njimi združimo vse svoje sile, kar nam bo tem lažje, ker živimo z vsemi v dobrih odnošajih in ker sodelujemo s polnim razumevanjem in lojalnostjo mednarodne solidarnosti. Pri tem me navdaja posebno zadovoljstvo, da naglašam, da je naša zunanja politika v popolnem soglasju s politiko naših zaveznikov in prijateljev. Jugoslavija hoče, da ostane tudi v bodočnosti odločen pobornik miru in reda v Evropi. V doslednosti s tem hočemo sodelovati pri reševanju dveh važnih vprašanj, ki sta postavljeni v tem letu na dnevni red mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve bomo prevzeli vse žrtve, ki se morajo spraviti v sklad z interesi naše varnosti. Naša vojska ni bila nikoli instrument za ogrožanje miru in tujih pravic. Ona bo ostala tudi v bodočnosti obramba naroda in šola za njegovo nacionalno vzgojo. Problem odgoditve reparacij je spravil našo državo v zelo težek položaj. Mi ne moremo na eni strani nositi bremena in žrtve za zmago splošnih načel svobode in pravice, a da se nam na drugi strani odvzame možnost, da z odškodnino za ogromne vojne škode izlečimo težke rane naše zemlje. Naše stališče je diktirano od najnujnejših interesov našega naroda in nam ne nudi možnosti za drugačno postopanje. Kraljevska vlada je storila skrajne napore za ublažitev gospodarske krize ter je posvetila in bo tudi v bodočnosti posvetila svojo največjo pozornost ozdravljenju naših gospodarskih razmer. Neobhodno je potrebno, da se v vse naše javno gospodarstvo uvede največja štednja in da se spravijo javni izdatki v sklad z realnostjo dohodkov in s finančno močjo naroda. Kraljevska vlada bo predložila narodnemu predstavništvu državni proračun, ki bo upošteval ta načela. Princip največje štednje se mora izvesti tudi v banovinah in v občinah; treba je poiskati pota in načine za poenostavitev in pocenitev uprave, to pa naj ne bo nasprotju z upravičenimi zahtevami njenega stalnega izboljšanja in izpopolnitve. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Gospodarska kriza zahteva nujne in odločne, a tudi dobro premišljene ukrepe. Nezaslišan padec cen poljedelskih pridelkov je ustvaril zelo težak položaj za naš kmetski svet. Omogočiti kmetovalcu primerne cene za njegove pridelke in napredno življenje, dvigniti zopet njegovo potrošno silo in ustvariti ugodne pogoje za gospodarski kredit, to je glavno vprašanje, ki je pred Vami. Z dovršltvijo agrarne reforme je bilo ustvarjeno načelo, da pripada zemlja onemu, ki jo obdeluje. S tem so bili ustvarjeni za vse kraje socialni in gospodarski pogoji za zdrav razvoj našega podeželja. Kraljevska vlada bo skušala s smotreno gospodarsko politiko dvigniti kvaliteto naše kmetske produkcije in s sistematičnim razvojem zadrugarstva okrepiti gospodarsko moč našega kmetovalca. Naša zunanja trgovinska politika bo skušala z vsemi silami očuvati in okrepiti naša agrarna tržišča v inozemstvu. Pri tem pa ne bo zanemarjala zaščite enakega razvoja vseh panog gospodarstva. Prav tako bo kraljevska vlada skrbela za upravičene interese domače obrti in industrije, čijih delavnost moramo ohraniti, ker je z njimi zvezan obstoj velikega dela našega delovnega ljudstva. Dobro premišljena gospodarska politika ne bo prezrla potrebne postopne izgraditve našega socialnega zakonodajstva. Ravnajoč se po načelih narodne solidarnosti bo treba storiti vse, da se bremena težke gospodarske krize enakomerno in pravično porazdele na vse sloje naroda. Kraljevska vlada in narodno predstavništvo se bosta pri donašanju gospodarskih zakonov poslužila strokovnega mnenja gospodarskega sveta, v katerem bodo zbrani glavni zastopniki vseh vej našega gospodarskega življenja. Ostva-ritev gospodarskega sveta bo ena prvih nalog Vašega zakonodajnega dela. Pri sistematičnRm delu za izpopolnitev naše notranje ureditve bo na dnevnem redu narodnega predstavništva tudi končno veljavna organizacija občinskih in banovinskih samouprav, teh najvažnejših edinic narodnega življenja. Kraljevska vlada bo pripravila potrebne zakonske načrte in jih bo predložila narodnemu predstavništvu v rešitev. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Poleg navedenih nalog Vas v zakonodajnem delu čakajo še mnoga druga vprašanja, ki jih bo postavil na dnevni red razvoj države in narodnega življenja. Od Vašega smotrenega dela, od Vašega čuta odgovornosti, ki ste jo prevzeli, od Vašega razumevanja narodnih in državnih potreb in od Vaše uvidevnosti je odvisen uspeh velikih nalog, pred katere je postavljeno narodno predstavništvo, ki mu je narod s tako redko enodušnostjo izrekel zaupanje v enem zgodovinskih trenutkov našega nacionalnega razvoja. Naj bi Vas spremljali božja milost in pomoč v delu za korist naroda in za čast naše kraljevine Jugoslavije! Proglašam, da so seje narodnega predstavništva otvorjene. V Beogradu, 18. januarja 1932. Broj 40. ALEKSANDER I., s. r. Po prestolnem govoru je vladar zapustil dvorano, pozdravljen od vseh predstavnikov naroda, ter se vrnil zopet nazaj v dvor. Seja Narodne skupščine je bila nato prekinjena in nova seja napovedana za popoldne. Popoldne je predsednik dr. Kumanudi otvoril sejo, v kateri se je izbrala adresna komisija, ki bo imela nalog, sestaviti adreso v odgovor na prestolne besede. Novi avstrijski devizni pravilnik Dne 8. januarja t. 1. je glavni parlamentarni odbor sprejel novi, po številu četrti, pravilnik o prometu z devizami v Avstriji. Glavne določbe tega pravilnika bi bile sledeče: Pismeno dovoljenje Narodne banke, katero zahteva pravilnik za izplačilo, deponiranje ali odjemanje tujih sredstev v svr-ho plačila na račun tujcev, kakor tudi v svrho uporabe teh sredstev v inozemstvu (prenašanje teh sredstev preko meje) se ne . nanaša na izplačilo v gotovini, ki se daje doma v domači valuti tujim državam oziroma njih pooblaščencem toda to le v toliko, v kolikor gre za neposredna povpraševanja teh tujcev. Prav tako ne potrebujejo tega pismenega dovoljenja sodni depoziti v domači ali tuji valuti, kakor tudi vpisovanje tujcem v dobro proti vrednosti v tuji valuti za 'poslano blago ali napravljene usluge, toda s to omejitvijo, da more tujec, ki ima vpisano tako dobroimetje, uporabiti odobreno vsoto samo za plačila osebam, ki stanujejo v Avstriji. Dalje so izvzete od pismenega dovoljenja tudi vse one vsote, ki se odobravajo v domači ali tuji valuti v svrho plačila terjatev, nastalih vsled. poslanega blaga. Določbe glede prijave cen plačanih za izvoženo' blago v tuji valuti se dopolnjujejo v toliko, da se mora v bodoče prijaviti blago prodano 'tujcem za tujo valuto tudi tedaj, če je bila kupčija sklenjena predno je ta pravilnik stopil v veljavo. V tem primeru se odobrava plačilo v tuji valuti samo tedaj, če je valuta zavarovana z neko prosto terjatvijo tega tujca v šilingih pri kakem avstrijskem denarnem zavodu. Plafiilo proti vrednosti izvoženega blaga v vrednostnih papirjih ali v kakem drugem blagu ter obračunavanje tega posla v protivrednosti izraženi v denarju, se sme izvršiti samo na pismeno dovoljenje Narodne banke. Tako dovoljenje se zahteva tudi pri dovoljevanju ali sprejemanju posojil, izraženih v tuji valuti, kakor tudi pri sklepanju posojil med komerkoli v tuji valuti, dalje pri sklepanju zavarovanj v tuji valuti, razen pogodb o reosiguranju, katere sklepajo zavarovalne družbe, ki imajo glavni sedež izven Avstrije, ali pogodb zavarovalnih družb, ki imajo svoje filijale v inozemstvu. Ob priliki sprejetja tega pravilnika piše »N. F. Presse«: Novi devizni pravilnik ni tako slab, kakor so ga pričakovali gospodarski krogi. Predvsem je treba pozdraviti, da daje nova redakcija § 3. imejiteljem terjatev v šilingih v Avstriji mnogo večje svobode, v kolikor niso te terjatve v kakih kreditnih zavodih. Tujec ima možnost, da neomejeno lahko razpolaga s protivrednostjo v šilingih napram domačinom na blago izvoženo v Avstrijo na lasten račun ter more celo podvzeti prenose — v šilingih. Najbolj neprijetna je določba, ki zahteva, da mora oseba, ki je prišla iz inozemstva prinesti s seboj tujo valuto, ki mora biti razvidna iz potnega lista, tekoin dveh mesecev, kar bo močno škodovalo tujskemu prometu. V splošnem pa je treba reči, da se je glavni odbor trudil, da bi s tem pravilnikom odpravil težkoče pri prometu z blagom z inozemstvom. RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA IZVOZ ŽITA IZ JUGOSLAVIJE Od 11. julija do 10. oktobra je bilo eks-portiiranih iz Jugoslavije 2,045.000 met. stotov žita ali ca 20.000 vagonov. V Češkoslovaško je šlo 1,557.000 stotov, v Holandijo 15.000, Francijo 110.000, Anglijo 111.0000, Grčijo 70.000, Italijo 24.000, Nemčijo 27.000, (Romunijo 20.000, Belgijo 9000, Švico 10.000 ni v Avstrijo 2100 met. stotov. Vse te eksperte je izvršila Privil, d. d. za eksport agrarnih produktov. * * * LESNE TRGOVCE - UVOZNIKE LESA NA OGRSKO pozivamo, da takoj sporoče koliko lesa so izvozili na Ogrsko v letu 1930 in koliko leta 1931, kakšne vrste lesa so izvažali ter je li imajo točasno napram ogrskim odjemalcem kake terjatve in koliko znašajo v dinarjih. Ker je točna statistika o zgorajšnjih Devizne omejitve obstojijo sedaj v niS manj kot 26 državah, med temi 14 v Ev-1 ropi, 12 v prekomorstvu, večinoma v Južni Ameriki. V Srednji Evropi je edinole Švica brez deviznih omejitev. Za podporo brezposelnih v Češkoslovaški hoče dovoliti čslov. vlada zopet 5 mi- : lijonov >Kč, a jih ne bo razdelila v gotovini, temveč bo kupila zanje moko in sladkor. :! Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil 8. t. m. v znesku 5206 milijona Din krit s ■ 37-17 odstotki, od tega v zlatu z 3P16 od-1 stotki. -, ! Mednarodni premogovni kartel se men-da res pripravlja; v tem praven so se vo-1 dila in zaključila tridnevna pogajanja 1* premogovne komisije v Ženevi. Gre za po-1 s k us mednarodne ureditve produkcije in | prodaje premoga. Tri velike ameriške petrolejske družbo f so se pod vodstvom skupine Sinclair fuzio- l nirale. Francoski' producenti umetne svile so se dogovorili, da bodo omejili produkcijo I za 40 odstotkov. Ceno žice so v Franciji zvišali za 100 frankov pri toni, kar je v zvezi z ureditvijo cen v mednarodnem žičnem sindikatu. I Indijska banka je znižala obrestno mero od 8 na 7 odstotkov. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 22. sept. 1931. Norveški parlament je sklenil, da se zvi-i šajo uvozne carine za 15 do 20 odstotkov. Zlata je izgubila Anglija v preteklem letu za 116 milijonov funtov; 71-6 milijo-1 nov je šlo v Francijo, ostalo v Holandijo, ; Švico in Ameriko. Na trgu surovega masla se je pojavil ve-1 lik padec cen, ki ima svoj izvor v zelo velikih ponudbah kolonialnega surovega masla v Angliji. A n« trg prihajajo poleg tega in skandinavskega tudi zelo velike množine poljskega in sibirskega surovega* masla. . 1 Italijanska industrija džutc se je pod | vplivom gospodarske krize in s tem PO""|" vzročene konkurence združila v kartel, ki bo v prvi vrsti uredil prodajne cene. Kritje obtoka bankovcev v Grčiji mora biti po zakonu 40 odstotno; to določbo so sedaj za en mesec razveljavili. podatkih nujno potrebna, prosimo, da jih vsi lesni trgovci, nemudoma sporoče Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica (Trgovski dom). NASVETI ZA BANKE Rumunska Narodna banka je doposlala zasebnim biuikam Romunije okrožnico, polno dobrih nasvetov. Najprvo se »zasebnim« bankam svetuje, naj kolikor mogoče hitro zaprejo odvisne filialke in naj takoj prenehajo z obratovanjem kupčijskih panog, ki nič ne nesejo. Pri razdelitvi dividend naj se banke poslužujejo skrajne previdnosti in varčnosti ter naj se dividende razdeljujejo le pri resničnih in znatnih dobičkih. Zmeraj naj se pazi na ojačenje rezerv. — Vidimo, da so nasveti zelo na mestu. „KARTOTEKA“ d. z o. Ljubljana, Šelenburgova Telefon štev. 33-38 6/1 Že v 24 urah Priporoma se Gregorc & Ko. Ljubljana Veletrgovina Špecerijske go In Lolonijalnega blaga, rasnega rganja in iplrita. eieion 22-46 Brzojavi: Gregorc /ahti vajte špecijaln« ponudbe] barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Občina in gospodarska kriza je predmet javnega predavanja, ki se vrši v četrtek dne 21. januarja 1932 v restavracijskih prostorih »Zvezde« v Ljubljani ob pol 9. uri zvečer. O tem perečem problemu iz-pregovori na družabnem večeru društva »Merkur« župan ljubljanski dr. Dinko Puc. Predavanje zahteva posebno pozor-tako po osebnosti odličnega predavatelja kakor po aktualnosti predmeta. Vstop je ljj-ezplačen. Gostje so dobrodošli. Za enotno valuto v vsem Britanskem imperiju se zavzema spomenica angleških trgovskih zbornic. Spomenica bo predložena pristojnim ministrstvom Velike Britanije in njenih dominionov. Tujski promet v Švici pada; zlasti so v letošnji zimi zelo močno izostali Angleži in tudi Nemci. Nekateri hoteli ne priobčujejo več seznamov tujcev. Midland Bank Ltd. izkazuje čisti dobiček 2-06 mil. funtov proti 2-32 mil. v preteklem letu. Dividenda je 16-odstotna (lani; 18-odstotna). Prisilno mletje domače pšenice v Angliji je vpeljal angleški poljedelski miniff ster, posvetovavši se z zastopniki kmetov, mlinov, importerjev in žitnih trgovcev. Francoski producenti jekla so ustanovili notranjefrancoski jekleni kartel, ki bo zft| vsako tovarno določil produkcijski kontingent. Saarske jeklarne so se temu kartelu pridružile. Kritje bankovcev v Holandiji v zlatu il> srebru je 88-8-odstotno. Vsled oddaje zlata je bilo kritje v zadnjem času nekoliko padlo. J Promet Trsta v preteklem letu je izkazan z 42,602.000 met. stoti proti 43,900.000 in 54,300.000 stotom v letih 1930 in 1929 TEČAJ ZA AVTOGENO VARENJE V KRANJU Ponovno opozarjamo na tečaj za avtogeno varenje v Kranju, ki se prične | ponedeljek 18. t. m. ob 9. uri v prostor® kranjske tekstilne šole. Prijavo je izvršiti ako se še ni poslala neposredno podpisa nemu zavodu, ob otvoritvi tečaja pri vodj1 tega tečaja g. inž. Knezu. Štev. 8. TRGOVCEM Z AVSTRIJO Narodna banka obvešča našo izvoznike jn uvoznik«; blaga, da stopi 21. t. m. v vc-javo dogovor o klirinškem prometu za agovni promet med kraljevino Jugosla-v,jo in republiko Avstrijo. Vsa plačila za J^voženo in uvoženo blago so bodo mogla izvrševati samo preko prizadetih narodnih bank. Narodna banka poziva izvoznike, naj »arože svojim dolžnikom v Avstriji, da 'n°rajo položiti dolžne zneske preko tamkajšnjih bank avstrijski narodni banki na Dunaju v korist naše Narodne banke na '»jihov račun. Prav tako poziva Narodna banka uvoznike, da plačajo svojo dolgove blago v Avstriji našim pooblaščenim bankam, ki so obvezane vršiti izplačila Preko Narodne banke. Plačevanje na drugi način ni dovoljeno in jc kaznjivo po zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931. ffiimdbe.pouimšemnLi Rapid Motormahcr A. G., Ziiricli, Les-Mng8tras.se 11.( kj izdeluje motorne stro-i® za košnjo, želi dobiti zastopnika za Jugoslavijo. Za izvoznike lesa. Zastopstvo za razpe-‘avanje jug. lesa v Italiji bi prevzela tvrdka Giuseppe Pešci, Perugia, Piazza G. B. Hossi Scotti. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno. 3hfttaue.,>rimi SEJEM ZA KOŽUHOVINE V LJUBLJANI Letošnji kožuhovinarski sejem v Ljubljani se vrši dne 25. t. m. Lovci, ki hočejo /a pravično ceno vnovčiti svoj pridelek, ''aj se strnejo v še ožje vrste in podpro skupno prodajo pod okriljem »Lovske zadruge-«, ki vodi naše lovsko gospodarstvo, in pa »Ljubljanskega velesejma«, ki skrbi v splošnem za razcvit naše trgovine, obrti in industrije. Ce hočemo vzdržati cene, ki so določene na svetovnem trgu, nam ne preostaja drugega, kakor da prodajamo i ?J!no' Tisti trg°vci) ki jim gre za večjo 1 Anglija 70 (i Italija ‘ 0 »M O e w B M 'm H- w O v Vin ocei Tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejii in najokusnejši lAMIZlIKIS iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo! 1 ehnitno in higijeniloo najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji 1’isarna: Ljubljana, Dunajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23 89 Razglas Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/111., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, St. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnih treh mesecev in sicer od 20. februarja 1931 do 19. maja 1931 naslednje nove legitimacije: 153. Romih Alojz, Žiri — Romih Ivan, trgovina z manufakturo, galanterijo in modnim blagom, Žiri. 154. Štuhec Ludvik, Zidani most — Romih Ivan, trgovina z manufakturo, galanterijo in modnim blagom, Žiri. 155. Novak Josip, Ljubljana — Jelačin Ivan, veletrgovina s špecerijskim in kolonijal-nim blagom, Ljubljana. 156. Schlesinger Alfonz, Ljubljana — »Feniks« zavarovalna družba na življenje, Ljubljana. 157. Česnik Venceslav, Ljubljana — »Feniks« zavarovalna družba na življenje, Ljubljana. 158. Vivod Vinko, Zagreb — Goeken Herman, izdelovanje čevljev, Tržič. 159. Kristan Ferdinand, Maribor — Perc Oto, trgovina z glasbenimi instrumenti, Maribor. 160. širola Josip, Sv. Kužam — L. Slanovec »Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 161. Brus Josip, Maribor — Močivnik-Ogriseg, veletrgovina z manufakturo, Maribor. 162. Pistotnik Konrad, Ruše — »Jugoautomat« trgovska družba z o. z., trgovina z avtomati in polfabrikati tehničnega blaga, Maribor. 163. Breskvar Rudolf, Ljubljana — J. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z., trgovina z avtomobilnim, motornim, kolesnim, športnim blagom, kolesi, šivalnimi stroji itd., Ljubljana. 164. Zornada Josip, Ljubljana — J. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z., trgovina z avtomobilnim, motornim, kolesnim, športnim blagom, kolesi, šivalnimi stroji itd., Ljubljana. 165. Hostnik Janko, Zg. Hajdin — Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana. 166. Veber Franjo, Zavodna — Vzajemna zava- rovalnica, Ljubljana. 167. Rehar Anton, Dobrna pri Celju — Vzajem- na zavarovalnica, Ljubljana. 168. Ivo Rudolf, Maribor — »Mirim« Karl Za- lokar, tovarna hranil, Maribor. 169. Konjedič Albin, Celje — .Jelovšek .los.. trgovina z manufakturo in modnim blagom, Celje. 170. Ulaga Ivan, Ljubljana — Bergodac & Co, družba z o. z., trgovina s tehničnimi predmeti vseh vrst, Ljubljana. 171. Korač Danilo, Zagreb — Razpošiljalnica »Minerva« Rojina & Kosem, trgovska agentura, Ljubljana. 172. Amerl Izidor, Busovača — Razpošiljalnica »Minerva« Rojina & Kosem, trgovska agentura, Ljubljana. 173. Kuhn Peter, Maribor — »Clio«, družba z o. z., izdelovanje kem.-tehničnih proizvodov. Maribor. 174. Adamič Avgust, Ljubljana — »Pekatete« družba z o. z„ tovarna testenin. Ljubljana. 175. Bečič Beširo, Velije — »Merkator« Kavč- nik & Co.. družba z o. z., trgovina z vrednostnimi papirji, Ljubljana. 176. Kurent Filip, Maribor — Zorko A., trgov- ska agentura in komisija, Maribor. 177. Kriček France, Celje — Herceg-Bosna. za- varovalnica, Ljubljana. 178. Walland Robert, Ljubljana — Vodnika Jos. dediči, tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana. 179. Ivanetič Rudolf. Semič — Habbe Otmar, agentura in komisija. Novo mesto. 180. Gospodarič Alojzij, Pragersko — Vzajem- na zavarovalnica, Ljubljana. 181. Skaza Ognjeslav, Ptuj — Vzajemna zavaro- valnica, Ljubljana. 182. Bajc Ivan, Blanca — Centralna vinarna d. d., Ljubljana. 183. Zajc Andrej, Obrije pri Ljubljani — Knez I., trgovina z deželnimi pridelki, Ljubljana. 184. Antonijevič Lazar, Pančevo — »Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana. 185. Jaki Antonija, Ljubljana — Tušek Ciril, iz- delovanje ženskega in moškega perila, Kranj. 186. Mahnič Alojz, Bled — Tehnični biro »Tehna« družba z o. z„ Ljubljana. 187. Salihefendič Redžep A., Gračanica — »Mi- nerva« Rojina & Kosem, razpošiljalnica, Ljubljana. 188. Mihelič Jurij, Predgrad — Menart J., trgo- vina z mešanim blagom, Domžale. 189. Bratina Anton, Dobriše — Kratz Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju. 190. Klein Oskar, Novi Sad — Schimmel & Co., družba z o. z„ trgovina s ketliičnimi proizvodi in oljem, Celje. 191. Boroš Bela, Subotica — Schimmel & Co., družba z o. z., trgovina s kemičnimi proizvodi in oljem, Celje. 192. Mislej Terezija, Maribor — Lipošek Gu- stav agentura in komisija, Maribor. 193. Mislej Ivan, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in komisija. Maribor. 194. Furlan Viktor, Ljubljana — Pražarna »Sla- da«, družba z o. z., Ljubljana. 195. Ožič Tomo, Sisak — Bančni zavod »Mer- kator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 196. Kopač Rudolf, Ljubljana — Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z., Ljubljana. 197. Svenšek Stefan, Nova vas — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 198. Jarni Josip, Krištanovec — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 199. Ladeiihauser Ivan, Celje — Stossl Max, trgovina z usnjem, Celje. 200. Mravak Anton Pavlov, Split — Fehervari Klara (Marmorna industrija), Ljubljana. 201. Engelman Albin, Ljubljana-Moste — Zorn Franc, družba z o. z., tvornica kovčegov, aktovnic, nogometnih žog, nahrbtnikov itd., Ljubljana. 202. Jerman Ivan, Ljubljana — »Desa« družba z o. z., trgovina z motornimi vozili, njih posameznimi deli itd., Ljubljana. 203. Sili Luiza, Ljubljana — Ljubljanski obla- čilni bazar, družba z o. z., Ljubljana. 204. Krajec Franjo, Stepanja vas — »Anglim- port«, družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 205. Balaž Edvin, Vršac — Lazar M., mehanično izdelovanje pletenin, Ljubljana. 206. Mihelin Alojzij, Ljubljana — Menart J., trgovina z manufakturo, Domžale. 207. Žnidaršič Franc, Višenik — Leban Franc, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. 208. Praprotnik Ivan, Slov. Javornik — Rosija- Fonsier, zavarovalnica, Ljubljana. 209. Miloševič Božidar, Ljubljana — Nova »Ju- gometalija«, družba z o. z., izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov, Ljubljana. 210. Kern Ivan, Ljubljana — Podboršek Peter, trgovina z vinom na debelo, Ljubljana. 211. Samuda Viktor, Ljubljana — Kuhar M., izdelovanje pločevinastih in svinčenih plomb, Ljubljana. 212. Velikonja Matko, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 213. Justič Peter, Vrbnik — Slanovec L. »Jugo- speciak družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 214. Tušar Srečko, Gaberje — Kolbezen Franc, trgovina z manufakturo, Celje. 215. Lavrič Josip, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. 216. Venci Oto, Kragujevac — Razpošiljalnica »Minerva« Rojina & Kosem, Ljubljana. 217. Kravčenko Ivan, Skoplje — Tvornice Zlato- rog, preje C. Bros, tovarna mila, Maribor. 218. Dular Ivan, Ljubljana — Rosner Marko, trgovina z manufakturo, Maribor. 219. Gozollt Jurij, Farnavas — Vzajemna zava- rovalnica, Ljubljana. 220. Lindič Josip, Ljubljana — Brezalkoholna produkcija osrednje zadruge, r. z. z o. z., Ljubljana. 221. Fuks Jurij, Tezno — Leban Fran, posredo- vanje za povečanje slik, Maribor. 222. Morauc Josip, Ljubljana — Assicurazioni Generali, generalno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana. 223. Pomorišacz Čedomir, Sarajevo — »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-tehničnih izdelkov, Maribor. 224. Halilovič Franjo, Tuzla — Banka Peha- ni & Komp., družba z o. z., Ljubljana. 225. Škerl Stanko, Ljubljana — Pinter & Le- nard, trgovina z železnino, Maribor. 226. Zabukovec Franc, Dev. Marija v Polju — Levanič J., trgovina z vinom na debelo, Ljubljana. 227. Mazi Janko, Ljubljana — Standard Oil Company of Jugoslavia, trgovina z mineralnimi olji, Ljubljana. 228. Railakovič Nikola, Šabac — »Mirim« Karl Zalokar, tovarna hranil, Maribor. 229. Zapušek Marko, Ljubljana — Fehervari Klara, marmorna industrija, Ljubljana. 230. Pirnat Josipina, Murnice — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 231. Čop Ljudevit, Metlika — Habbe Otmar, trgovska agentura. Novo mesto. 232. Metz Johan, Lukavc — L. Slanovec »Jugo- special« družba z o. z., Ljubljana. 233. Kokolj Jožef, Budina — Schapira Joahim, trgovska agentura, Ljubljana. 234. Draškovič Mirko, Hum na Sotli — Ježek H. & R-, tovarna strojev in livarna železa, Maribor. 235. Veider Ernest, Domžale — Ladstiitter P. & sinovi, tovarna slamnikov, Domžale. 236. Kraigher Avgust, Kranj — Šušteršič Slav- ko in Milka, tovarna nogavic, Lesce. 237. Šaban Raniadanovič, Ljubljana — »Tehe- ran« Mutevelič Mušan, orijentalni salon, Ljubljana. 238. Mlakar Janko, Britof pri Kranju — Stram- šak Fany, prodaja praška za pokonča-vanje škodljivih mrčes, Dev. Marija v Polju. 239. čipčič Vicko, Dugopolje — »Minerva« Ro- jina & Kosem, razpošiljalnica, Ljubljana. 240. Novak Jakob, Ljubljana — Jelačin Ivan, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, Ljubljana. 241. Zekič Djuro, Bačka Topola — »Jugospe- cial« Slanovec L., družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 242. Kerne Ivan, Ljubljana — »Vinocet« družba z o. z., tovarna kisa, Ljubljana. 243. Jager Hinko, Maribor — »Sava« obča za- varovalna d. d., Ljubljna. 244. Žolgar Rudolf, Zavodna pri Celju — Assi- curazioni Generali, generalno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana. 245. Polak Franc, Ljubljana — Bolaffio in si- nova, trgovina z vinom, Ljubljana. 246. Dular Metod, Grosuplje — Tovarna motvo- za in vrvarna d. d., Grosuplje. 247. Kirin Dragutin, Maribor — Ježek K. & R., tovarna strojev in livarna, Maribor. 248. Jerman Vera, Ljubljana — »Desa« družba z o. z., trgovina z motornimi vozili, njih deli itd., Ljubljana. 249. Loltnig Josipina, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 250. Zemljič Marica, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 251. Petruševič Aleks, Dubrovnik — »Alko« družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. 252. Škrobcr Feliks, Kranj — Tomažin M., _ trgovska agentura, Ljubljana. 253. Florian Rudolf, Maribor — Jugoslovansko P. Beiersdorf & Co., družba z o. z., proizvajanje kemično-tehničnih in kozmetičnih izdelkov, Maribor. 254. Jerman Slavk«, Dragučaj — »Radiol« družba z o. z., Ljubljana. 255. Vasič Cvetko, Brčko — »Mirim« Karl Za- lokar, tovarna hranil, Maribor. 256. šuštič Nikola L., Osijek — Prometna banč- na družba z o. z., Maribor. 257. Vcrderber Albin, Ljubljana — »Coton« družba z o. z., manipulacija in izdelo-valnica tekstilnega blaga, Ljubljana. 258. Zlokarnik Josip, Stepanja vas — Kunc Jo- sip & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 259. Kerševan Rudolf, Karlovac — Leben Fran, zastopstvo, za povečavanje slik, Maribor. 260. Softa Ivan, Basno — Lindič Josip, trgov- ska agentura, Ljubljana. 261. Gradišnik Julija, Maribor — Škof Maks, trgovska agentura, Maribor. 262. Kosijer Milan, Ernestinovo — »Minerva« Rojina & Kosem, razpošiljalnica, Ljubljana. 263. Gorup Drago, Ljubljana — Gorup Dra- go & Co., konfekcija, Ljubljana. 264. Hriberšck Anton, Celje — »Mirim« Karl Zalokar, tovarna hranil, Maribor. 265. Kaldor Sigmund, Novi Sad — »Štora« d. d., tovarna zaves. St. Vid nad Ljubljano. 266. Papo Josip, Zagreb — Krisper Ant., tovar- na čevljev, Ljubljana. 267. Tesolato Nikola, Split — »Jugospecial« Sla- novec L., družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 268. Zura Marjan, Kandija pri Novem mestu — Medic Ivan, industrija perila. Novo me-mesto. 269. Widmayer Josip, Prevalje — Leban Franc, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. 270. Prusac Mehmedalija, Ljubljana — »Tehe- ran« Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljubljana. 271. Čanič Sulejman, Ljubljana — »Teheran« Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljubljana. 272. Omezinovič Bajro, Ljubljana — »Teheran«, Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljubljana. 273. Ogrizek Franjo, Maribor — »Sana« družba z o. z., tvornica čokolade, Hoče pri Mariboru. 274. Konig Franc, Loka pri Zusmu — Konig S., tovarna kopit, Loka pri Žusmu. 275. Ilovar Franc, Medija-Izlake — Schapira Joachim, trgovska agentura, Ljubljana. 276. Ilovar Marija, Ljubljana — Schapira Joa- chim, trgovska agentura, Ljubljana. 277. Matelič Alojzij, Ljubljana — The Rex & Co.. specialna trgovina pisarniških potrebščin, Ljubljana. 278. Matelič Peter, Ljubljana — The Rex & Co., specijalna trgovina pisarniških potrebščin, Ljubljana. 279. Ritošek Viktor, Celje — Cotič Rudolf, koz- metični laboratorij, Ljubljana. 280. Hoinig Franc, Ptuj — Sturm L., mehanična pletilnica nogavic in pletenin, Poljče pri-Lescah. 281. Scliwander Jurij, Celje - »Metka«, meha- nična tkalnica, družba z o. z., Celje. 282. Šurjak Fran, Zagreb — Verbič Tone, tovar- na usnja, Vrhnika-Sap. 283. Gross Henrik, Celje — Majdič Peter, paro- rnlin, Celje. 284. Samastur Ivan, Mojstrana — Zorko A. trgovska agentura, Maribor. 285. Vičič Ivan, Beograd — Durjava A., tvor- nica perila, Maribor. 286. Tripkovič Miloje, Beograd — »Minerva« Rojina & Kosem, razpošiljalnica, Ljubljana. 287. Primc Rudolf, Moste pri Ljubljani — Obla- čilnica »Ilirija«, Ljubljana. 288. Pirnat Ana, Moste pri Ljubljani — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 289. Bcrnhard Werner, Maribor — Bernhard Franc sin, trgovina s steklom itd., Maribor. 290. Fischer Dcsider, Brod na Savi — »Unio« družba z o. z„ tovarna kemično-tehnič-nih izdelkov, Maribor. 291. Krepel Vilibald, Ljubljana — Teršan M., trgovina z galanterijo in usnjatimi izdelki, Ljubljana. 292. Bolte Franc, Ljubljana — Holynski Karl, fotograf, Ljubljana. 293. Lenassi Julij, Žiri — Sok Ivan, trgovska agentura, Jesenice. 294. Dic Anton, Novi Pazar — »Jugospecial« L. Slanovec' družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 295. Pfeifer Ferdo, Celje — Fajs Mirko„agen- tura in komisija, Celje. 296. Boškovič Tomo, Bosanski Brod — Banka Pehani & Co., trgovska agentura, Ljubljana. 297. Štiglic Franjo, Kranj — »Petovia« d. d., usnjarska industrija, Ptuj. 298. Mejač Ivan, Ljubljana — Vzajemna zava- rovalnica, Ljubljana. 299. Štraus Viktor, Kranj — Prešern Ivan, to- varna čevljev, Kranj. 300. Gorjup Ciril, Maribor — Škof Romana, to- varniško izdelovanje pletenin pod imenom »Jugoekta«, Maribor. ’ 301. Bergant Benjamin, Ljubljana — Oblačil- nica »Ilirija«, Ljubljana. 302. Smolič Milenko, Sukošan — »Jugospecial« L. Slanovec, družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 303. Milovanovič Branko B., Osijek — Reich Jos., tovarna kem. izdelkov, Maribor. 304. Botolen Franc, Maribor — Kardinar Ma- rija, trgovina z mešanim blagom, Maribor. 305. Moreno Salamon, Beograd — Ahlin Fr. V. in drug, mehanična pletarna, Ljubljana* 306. Moreno Mori«, Beograd — Ahlin Fr. V. in drug, mehanična pletarna, Ljubljana. 307. Lenaril Josip, Tilel — Černe Anton, gra-- verstvo, Ljubljana. 308. Perko Ivan, Cuprija — Hornih Ivan, trgo- vina z manufakturo, Žiri. 309. Žitnik Alojz, Karlovac — Zorko A., trgov- ska agentura in komisija, Maribor. 310. Simunovič Franjo, Prnjavor — Ježek K. & R., tovarna strojev in livarna. Mari' i bor. 311. Kinkel Friderik, Moste pri Ljubljani — »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, Ljubljana. 312. Bittermann Giscla, Maribor — Pristernik Albin, eksportna hiša »Luna«, Maribor. 313. Samardžič Gjorgje V., Beograd — Sitar & Svetek, graverski zavod, Ljubljana. 314. Schauritsch Fric, Maribor — Tscheligi Jo- sef, pivovarna in žganjarna, Maribor. 315. Zamuda Marko, Celje — Ornig L., trgovi- ;; na z gumijevimi izdelki, Maribor. 316. Černak Maks, Ljubljana — »Pekatete< družba z o. z., tovarna testenin, Ljub' ljana. 317. Ambrožič Ferdo, Ljubljana — Junc Milka »Centra«, trgovina s šivalnimi stroji« kolesi itd., Ljubljana. 318. Gullin Josip, Maribor — Tvornice Zlato- rog preje C. Bros, tovarna mila, Ma~ ribor. 319. Stcin Stjepan, Celje — Stossl Maks, trgo-' vina z usnjem, Celje. 320. Milobratovič Djuro, Osijek — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 321. Miklavčič Franc. Selo — Kopač Martin, čevljarstvo, Dobračevo. 322. Juršič Karl A., Maribor — Tehnični biro- »Tehna« družba z o. z., Ljubljana. 323. Petrič Martin, Krasina — Smola Ferdo, to-, varniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev. Sv. Jurij ob j. ž. 324. Murn Daniel, Ljubljana — Oblačilnica »Ili- rija«, Ljubljana. 325. Krstič Viktor, Osijek — Prometna bančna družba z o- z., Ljubljana. 326. Nikolič dr. Marko, Osijek — Projnetna bančna družba z o. z., Ljubljana. 327. Lauš Žiga, Zagreb — Ornig L., trgovina £ gumijevimi izdelki, Maribor. 328. Lipnik Ema, Ljubljana — Besednik Ada. trgovina s kirurgičnimi instrumenti, hi-gijenskimi potrebščinami itd., Ljubljana. : 329. Furar Anton, Ljubljana — Junc Milka »Centra«, trgovina s šivalnimi strojil gramofoni, kolesi itd., Ljubljana. 330. Turnšek Zvonko, Klanc pri Kranju — Soli Ivan, trgovska agentura, Jesenice. j« 331. Kardoš Ladislav, Maribor — Desa« druž- ba z o. z., trgovina z motornimi vozili* njih deli itd., Ljubljana. 332. Javoršek Ivan, Moste pri Ljubljani — Koč' jančič & drug, družba z o. z., tvornica ovojnega malerijala in tekstilna industrija, Domžale. 333. Tratar Mihael, Ljubljana — Fehervari i Klara, izdelovanje umetnih kipov tfj marmorja, Ljubljana. 334. Grmek Josip, Št. Ilj — Herzeg-Bosna, za' varovalnica, Ljubljana. 335. Berbuč Maks, Homec — Lindič Josip, Ir' govska agentura, Ljubljana. 336. Paškulin Alojz, Ljubljana — Lindič Josipi" trgovska agentura, Ljubljana. 337. Kokolj Jernej, Žiri — Premelč GvidW agentura in komisija, Šoštanj. 338. Werber Ludvik, Vižinga — Hajny lvaiv tovarniška zaloga 'poljedelskih st rojev,, plugov in motorjev, Maribor. 339. Bogataj Ivan, Dobračeva — Zajc Ivan, \i', delovanje čevljev, Žiri. 340. Scrgaš Franjo, Vič pri Ljubljani — JunC Milka »Centra«, trgovina šivalnih strojev. koles itd., Ljubljana. 341. Confidenti Franc, Zavodna pri Celju -*■' Fazarinc Anton, trgovina s špecerijskim blagom, Celje. 342. Zafuta Rudolf, Celje — Zangger Franc. trgovina z mešanim blagom, Celje. 343. Miklavec Josip, Ljubljana — Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., Ma* ribor. 344. Horvatič Rudolf, Veržej — Krajnc Antoni agentura in komisija, Ptuj. 345. Krajnc Ivan, Ptuj — Krajnc Anton, ageii' tura in komisija, Ptuj. 346. Merzelj Mirko, Loke — Kobal Peter, to- varna žaluzij in lesenih tekstilnih rolet, Kranj. 347. Čuka Una V., Skoplje — Kunc Josip & Komp., tovarna tkanin in pletenin« Ljubljana. 348. Schroll Jurij, Ptuj — Schwab F. C., vele' trgovina s špecerijskim in kolonijalnij!1 blagom ter kemikalijami, Ptuj. 349. Sitar Leo. Ljubljana — Gospodarska zve' za, r. z. z o. z., Ljubljana. 350. Meze Edvard, Ljubljana — Aberšek Vid brušenje kovin in jekla, Ljubljana. 351. Krajnc Alojz, Sv. Vid nad Valdekom Prometna bančna družba z o. z., Ma' ribor. . 352. Stupacoff Nikola Aleksandrovič, Novi Sa« — »Sana« družba z o. z., tovarna čoko'; lade, Hoče pri Mariboru, 353. Isajev Peter N., Novi Sad — Sana« druž' ba z o. z., tovarna čokolade, Hoče pr* Mariboru. 354. Griimvald Josip, Rogatec — Radiol« druž' ba z o. z., Ljubljana. 355. Petrik Anton, Skoplje — »Slavija« jugO' slovanska zavarovalna banka. Ljubljan®’ 356. Berbuč Bernard, Homec — Lindič JosiP* trgovska agentura, Ljubljana. 357. Česnik Pavel, Ljubljana — »Totra« družb* z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. Ureja tir TVftN pt.bmb — v.n Trgovsko-lndustrilsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja. O. MICHALEK, Ljubljana. -