POROČEVALEC
GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
ŠTEV. 2 (22)	PTUJ, DECEMBRA 1973	LETNIK V.
Samoupravni sporazum
in združitev v delovno organizacijo KK Ptuj
S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo KK Ptui je -bilo 26. 11. 1973 zaključeno dveletno obdobje intenzivnega in poglobljenega dela pri uveljavljanju ustavnih dopolnil.
Komisija za izvajanje ustavnih dopolnil, ki je bila sestavljena iz predstavnikov vseh obratov in predstavnikov družbenoipolitičnih organizacij, je pripravila s pomočjo vodilnih delavcev in strokovnih komisij predlog o organiziranju TOZD in predlog samoupravnega sporazuma o združitvi dela, o združitvi sredstev in o ureditvi medsebojnih odnosov TOZD v delovni organizaciji.
Glede organiziranja v TOZD so bili prvotno predlogi o formiranju večjih TOZD. Dejstvo, da so bili dosedanji obrati pri ustvarjanju in delitvi dohodka samostojni s tem, da so upoštevali samouprav, sporazum, je dajalo osnovo za organiziranje TOZD. V organizaciji je prišlo do sprememb pri enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, gradbeni enoti, hranilno-kreditni službi in pri predvideni TOZD za skupne zadeve. Te dejavnosti bodo sedaj organizirane v delovni skupnosti za skupne zadeve.
ZA ORGANIZACIJO 10 TOZD
Na zborih delavcev smo se odločili za organizacijo (10) TOZD in to: Temeljne organizacije združenega dela:
— Farma bekonov — Gozdarstvo — Kletarstvo »Slov. gorice« — Kmetijstvo — Kooperacija — Mizarstvo — Mlekarna — Tehnoservis — Tovarna močnih krmil — Trgovina
in delovna skupnost za skupne zadeve.
Predlog samoupravnega sporazuma, ki ismo ga prejeli junija vsi zaposleni, vsebuje jasno besedo o tem, da želimo TOZD združiti na nivoju delovne organizacije, da bi bili v svojem delu uspešnejši.
Predlog je vseboval zasnovo organizacije, ekonomske odnose, delovanja TOZD, organizacijo samoupravnega odločanja in odgovornosti, delavsko kontrolo, vlogo družbeno političnih organizacij, samoupravne akte. reorganizacijo v okviru delovne organizacije ter izločitev iz delovne orga-
nizacije in končne ter prehodne določbe.
Delavci vseh TOZD so se odločili na svojih zborih za združitev v delovno organizacijo kot jo je predvidel samoupravni sporazum. Predlog samoupravnega sporazuma, ki je bil še v razpravi v delovnih kolektivih, smo dali v o-ceno komisiji za samoupravljanje pri CK ZKS. Predsednik komisije Peter Toš je predlog ugodno ocenil. Njegove pripombe so upoštevane pri popravkih prvotnega predloga.
SAMOUPRAVNI ODNOSI IN
PRIZADEVANJA ZANJE
Na razvojni poti pri organiziranih in uveljavljanju samoupravnih odnosov je zelo dosti storjenega v naši delovni organizaciji. Veliko delo pa nas še čaka pri doseganju čimboljših gospodarskih uspehov, pri načrtovanju in izvajanju razvojnih programov, pridobivanju dobrih strokovnih kadrov, pravilnem nagrajevanju delavcev, ki se bo v njem zrcalilo vloženo delo in doseženi uspehi, tudi v stan. izgradnji, ustvarjanju še boljših medsebojnih samoupravnih odnosov itd. Potruditi se moramo, da bomo dosedanje dobre rezultate še izboljšali. Podpis sporazuma je bila končna potrditev dela vseh sil v naši delovni organizaciji, ki delajo že od njenega nastanka na uresničevanju in poglobitvi resničnih samoupravnih odnosov. Priznanje zaslužijo vse družbeno-politične organizacije.
Komisija se zaveda, da še ni s podpisom sporazuma narejeno vse in da je potrebno samo še sprejeti statute, da bo delo opravljeno. Podpisniki samoupravnega sporazuma, družbeno-politične organizacije, vodilni delavci v TOZD in delovni organizaciji ter vsi na-
predni delavci se bomo morali potruditi, da bodo sprejeta stališča samoupravnega sporazuma, ki predstavljajo za nas temeljno izhodišče za samoupravne odnose, končno tudi dejansko izvedena.
Z nenehnim delom moramo v nadaljni praksi izpolnjevati in bogatiti dejanske samoupravne odnose. Disciplinira-
no bomo morali izvajati prevzete naloge in odločitve z dejanji uresničiti. Vsem predsednikom delavskih svetov, vsem direktorjem, vsem vodilnim ostalim delavcem želim uspešno delo pri izvajanju nalog, ki smo jih s podpisom tega sporazuma dejansko prevzeli.
GRABRIJAN Maruša
Pooblaščenci TOZD ob podpisovanju samoupravnega sporazuma v Gorci 26. 11. 1973
Kmetijski kombinat Rtuj
na novo organiziran
S podpisom samoupravnega sporazuma 26. 11. 1973 o združevanju v delovno organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj, s podpisom pooblaščenih predstavnikov v mesecih juliju, avgustu in septembru 73 organiziranih TOZD: Kmetijstvo, Kooperacija, Farma. Tovarna močnih krmil. Kletarstvo »Slovenske gorice«, Mlekarna, Gozdarstvo, Tehnoser-
vis, Mizarstvo, Trgovina, in posebne Delovne skupnosti skupnih služb je na novo organizirano podjetje Kmetijski kombinat Ptuj.
POMEN KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Kmetijski kombinat pomeni s svojo 12-letno potjo od leta 1961 doslej vrsto uspehov. Skupno delo in vsklajena
razvojna pot vseh, ki se
danes organizirano v TOZD povezuje v KK Ptuj, sta omogočila te uspehe. Ti uspehi nam dajejo legitimacijo dobrih upravi j alcev z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana v kolektivno upravljanje z jasnim ciljem smotrne širitve e-konomske baze z vlaganji v razširjeno reprodukcijo ter zadovoljevanje družbenih ter osebnih potreb delavcev.
(Nadaljevanje na 2. strani
Kmetijski kombinat Ptuj
na novo organiziran
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav je spregovoriti 'tudi o 26. 11. 1973 ob tako pomembnem dnevu za KK Ptui o naših članih kolektiva delavcih — samouipravli alcih, ki so s svoiim odnosom do skupnosti, dela, odločitev, solidarnosti, povezanosti in vzdrževa-nia sredstev ustvarili to kar i-mamo.
Razvoj samoupravne družbe je proces, ki se nenehno izgrajuje in dopolnjuje od leta 1950-s prakso »tovarne delavcem« do danes, ko uvajamo z ustavnimi dopolnili neposredno samoupravo slehernega delavca o vseh bistvenih stvareh, v delu, delitvi, razpolaganju s sredstvi in v družbi.
Kolektiv KK Ptui ie doslej vedno, ne samo sledil, ampak prednjačil pri uvajanju in izvajanju samouprave, ker je to glavni element napredka v podjetju.
IMAMO DOBER SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Lahko smatramo, da je naš samoupravni sporazum dober, da ima malo elementov nezaupanja, veliko več elementov zaupanja, medsebojnega sodelovanja, racionalnega poslovanja in združevanja.
Sam sporazum, ki nam popolnoma na novo in na novih sodobnih ustavnih načelih konstituira podjetje KK Ptuj, še ne pomeni, da je vse končano. S tem se nadaljuje bitka za uvajanje ustavnih dopolnil. Z uvajanjem ustavnih dopolnil moramo uresničiti neposredno samoupravo z velikim občutkom za racionalno poslovanje, pravice in želje delavcev.
Poslovna politika podjetja se formira v TOZD, vsklajuje preko vrste dogovorjenih elementov na nivoju delovne organizacije KK Ptuj tako, da imamo zaradi povezanosti e-notno poslovno politiko. To je tudi edino sprejemljivo. Skupna poslovna politika, skupni razvojni program, to je tisto, kar povezuje KK Ptuj. V programu, ki nakazuje vsaki TOZD njeno mesto in razvoj v perspektivi, ne bo težko doseči prepotrebno združevanje sredstev.
Izredno pomembno je izvajanje samoupravljanja v TOZ in OZD. Posebej moram povdariti, da ne gre za dvostopenjsko samoupravo. Vsa samouprava je na delavcu, na TOZD. Delegati v skupnem delavskem svetu samo koordini-■ rajo in verificirajo odločitve, sprejete v TOZD. Prav zaradi tega je potrebno neposredni samoupravi v TOZD posvetiti vso skrb.
ČAS ZA SESTANEK NI ZGUBLJEN ČAS
Preveč radi uporabljamo fraze : Ni časa za kolektivni sestanek, delavce to ne zanima, sklep je sprejel delavski
svet TOZD itd ... Vse to je prisvajanje oblasti, ki lahko pride v TOZD še bolj do izraza kot prej v podjetju. Samouprava v TOZD ne more sloneti na nekaj liudeh ali na delavskem svetu, kar se nam že dogaja. To zavračajo ustavna dopolnila. Vodje posameznih služb, skupin v TOZD in podi et ju, so samo prvi med enakimi, so torej z enakimi in ne z večimi samoupravnimi pravicami. To so samo individualni poslovodni organi s pravicami, ki iim iih da ustava in samoupravni akti. Ti pa ne predvidevajo odločanja, temveč izvajanje sklepov in vodenje v smislu sprejetih določil ter sklepov samoupravnih organov.
Formiranje vseh služb na posameznih TOZD in s tem ustvarjanje mini podjetij je neracionalno. Takšnih napotkov ni v ustavi niti v politični usmeritvi, ki zahteva kvalitetno nekaj čisto drugega.
Ni prav. da ima naš delavec premalo informacij. Te mu moramo zagotoviti v celoti. Verjamem, da je delavcu vseeno, od kod dobi te informacije, glavno ie, da so racionalno organizirane, ažurne in popolne ter ne po odločitvah in sklepih.
Letos že imamo vrsto primerov (npr. FRS), da so delavci pred sprejetjem sklepov obveščeni o posameznih primerih odločanja in problemih v posameznih TOZD ter podjetju in ne samo na dan razprave in sklepanja.
PRAVOČASNO IN PRAVILNO OBVEŠČANJE
Obveščanje kolektiva je po treh linijah:
Samoupravni (predsedniki DS TOZD, člani DS in PO), politični (predsedniki sindikata. sekretarji ZK in člani sekretariata) in vodstveni (direktorji TOZD, upravniki enot),	v *
torej po vseh, ki odločajo v kombinatu ali vodijo, upravljajo, usmerjajo, oziroma izvajajo sklepe. Transmisija (prenos) je bila slaba in sem se sam prepričal, da ni bila obveščenost v kolektivu zadovoljiva. Ker ie prav obveščenost ena bistvenih komponent samouprave, bo potrebno za njo še mnogo storiti. Tudi TOZD bo morala v naprej pripravljati za svoje sestanke materiale v sodelovanju s skupnimi službami. Odločitev »ad hoc« ne more biti, ker so vse te dokončne in pomembne.
Na problem obveščanja se močno navezuje problem izobraževanja naših delavcev za samoupravli alce. Dosti sredstev porabimo za strokovno izobraževanje, vse premalo pa za izobraževanje upravljalcev. Tudi temu se moramo v naslednjem letu bolj načrtno posvetiti. Odveč je povdarjati. kako je to pomembno za spre-
mljanje že tako poljudno prirejenih informacij in resničnega odločanja. Samoupravno izobraženi delavci bodo lahko v popolnosti izkoriščali pravice, ki so iim dane z ustavo in samoupravnim sporazumom.
DELAVSKA KONTROLA — VSEM V POMOČ
S sporazumom ustanavljamo tudi delavsko kontrolo. Le ta je prav v prehodnem obdoju izredno pomembna. Delavska kontrola z interno kontrolo bo vsem v pomoč. Pri tem pa je jasno, da organ delavske kontrole ni iznad samouprave, ampak njen sestavni del.
PROIZVODNE TOZD IN SKUPNE SLUŽBE
Skupne službe KK Ptui so organizirane kot delavna skupnost. To se je izoblikovalo v razpravi sporazuma in ne bodo TOZD, kar je bil prvotni predlog. S tem ne bodo prikrajšani delavci v skupnih službah za svoje samoupravne pravice. Mnogo boli pa bo uresničena tista funkcija, ki jo želimo od skupnih služb.
Skupne službe opravliajo pomembne naloge. Za enkrat še ne vseh, za katere so zainteresirani delavci in katere jim bodo v pomoč pri samoupravi in odločitvah. Vendar je sistem delovanja naših skupnih služb po matričnem sistemu, to je tako, da so posamezne funkcije skupnih služb neposredno povezane s proizvodnim TOZD in so z njimi (po sporazumu) v dogovorjenem pogodbenem odnosu. To pa pomeni, da so proizvodne TOZD nosilke celotnega procesa gospodari eni a v najširšem pomenu besede.
V skupnih službah ni odločanja o gospodarjenju v posameznih TOZD. Skupne službe odločajo o svojih problemih, to je izvrševanje potrebnih storitev proizvodni TOZD na čim višji kvalitetni ravni in z mani Šimi stroški kot če bi to opravljale posamezne TOZD same. Vodje proizvodnih TOZD pa tudi individualni poslovodni organi moralo povezovati strokovne službe znotraj TOZD. kaJkor tudi službe, ki so organizirane v skupnih službah. Vodje posameznih strokovnih služb v skupnih službah pa ne — posredno povezujejo delo posameznih služb v proizvodni TOZD. Del tega smo v letošnjem letu že organizirali. Priznati moramo, da je opravljanje vseh funkcij in nalog strokovnih služb samo pomoč pri odločanju.
O tej problematiki še citat iz referata dr. Štefana Ivanka, docenta na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru.
»V dosedanji praksi oblikovanja TOZD so tudi tendence, da oblikujejo posamezne proizvodne TOZD svoje lastne
strokovne službe. Takšne poskuse lahko ocenimo kot težnje zadrževanja avtokratskih pozicij posameznih avtoritet v posameznih delih delovnih organizacij. Skupne strokovne službe za vse proizvodne TOZD omogočajo večjo strokovnost pri izvrševanju posameznih funkcij in zagotavljajo večjo učinkovitost skupnega dela (sinergijskl učinek). Odnose med posameznimi funkcijami skupnih služb in proizvodnimi TOZD pa moramo pravilno urediti s sporazumom za vsako TOZD posebej.«
ZAHVALA VSEM ZA SODELOVANJE PRI SPORAZUMU
V imenu celotnega kolektiva dolguj enm zahvalo vsem,, ki so nosili glavno breme pri oblikovanju sporazuma, njegovem usklajevanju z željami delavcev, da smo dobili končno besedilo, ki ie bilo spre-iemljivo za vse in na zborih po kolektivih TOZD tudi spreleta. Posebno zahvalo zasluži komisija za uvajanje ustavnih dopolnil in nieni organi, samoupravni organi, sindikat in organizacija ZK v podjetju, ki so žrtvovali dosti prostega časa pri vsklajevanju. da bi bil sporazum res odraz želje vsega kolektiva. O sporazumu še moramo vedeti, da smo ga sami izoblikovali in sami sprejeli. Po istem postopku in potrebi ga bomo tudi dopolnili ali spremenili. Prepričan sem, da bo uvaia-nje ustavnih dopolnil v življenje v naših kolektivih vodilo k doseganiu še boljših rezultatov.
Za naslednja 4 leta imamo zelo velik program novih naložb za povečam'e proizvodnje. Program je izdelan in tudi že sprejet v posameznih TOZD. Snujemo tudi program stanovanjske izgradnje, ki je v razpravi in program rekreacije delavcev, ki naj bi bil izdelan do konca leta. To so velike naloge. Lahko pa se v popolnosti zanesemo, da bomo razpoložljiva sredstva res racionalno uporabil ali in naložili.
Prav zaradi boljše realizacije proizvodnih programov in potreb delavcev uvajamo ustavna dopolnila in smo podpisali sporazum o združevanju v delovno organizacijo KK Ptuj.
Doplihar Cvetko
Mnogo dela je opravljenega
Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela v našem kombinatu ni bila lahka niti enostavna naloga, vendar smo jo opravili v redu in pravočasno.
Na 74. redni seji delavskega sveta kombinata 7. 2. 1972 je bila imenovana komisija za izvajanje ustavnih dopolnil v pogojih naše delovne organizacije, ki so jo sestavljali:
—	predsednik delavskega sveta kombinata in njegov namestnik,
—	predsednik obratnih delavskih svetov,
—	sekretar ZK in
—	predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije.
Prva seja komisije je bila 25. 4. 1972. Na tej seji so člani komisije prvič organizirano razpravljali o pogojih za ustanovitev TOZD v kombinatu. Sklenili so, da je potrebno u-stanoviti ožje strokovne podkomisije, ki bi v podrobnih razpravah obdelale:
a)	organiziranje kombinata po TOZD,
b)	finančne zadeve v zvezi z organiziranjem TOZD,
c)	komercialne zadeve TOZD in
d)	pravne zadeve TOZD in podjetja
Komisije za navedena področja dela so bile ustanovljene in so pričele z delom, ki je kmalu pokazalo, da je potrebno v kombinatu organizirati več TOZD. Predolgo bi naštevali vse predloge in protipre-dloge, pomisleke in drugo, kar je spremljalo to delo. Končno se je izoblikoval skupen vsfclajen predlog, da bi organizirali v kombinatu 11 TOZD, in sicer:
1.	TOZD Farma bekonov
2.	TOZD Gozdarstvo
3.	TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«
4.	Kmetijstvo TOZD
5.	TOZD Kooperacija
6.	TOZD Mizarstvo
7.	TOZD Mlekarna
8.	TOZD Tehnoservis
9.	TOZD Tovarna močnih krmil
10.	TOZD Trgovina
11.	TOZD Skupne zadeve
Vsi izračuni, primerjave,
premoženjsko stanje TOZD, družbeno-ekonomski pogoji in drugi analitični podatki so kazali, da je predlog dober. Tudi razprave v kolektivih so pokazale, da bo predlog uspel.
Zbori delavcev, ki so sledili v obratih, delovnih enotah o-brata Kmetijstvo, proizvodnih okoliših obrata Kooperacija, so predlog o ustanovitvi TOZD sprejeli. V času od 3. julija 1973 do 8. septembra 1973 so delavci na zborih ustanovili navedene TOZD. Le predlagana TOZD za skupne zadeve se ni organizirala kot TOZD, pač pa kot delovna skupnost po določilih predloga nove u-
stave. Za vse TOZD je bila o-pravljena predzaznamba na gospodarskem sodišču v Mariboru.
Med tem časom je bila imenovana 3-članska komisija z nalogo, da pripravi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo.
Tudi ta naloga ni bila lahka, vendar je bila opravljena pravočasno. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo z obrazložitvijo in predlogom razdelitve premoženja je bil natisnjen v 3.000 izvodih in dostavljen vsem
Danes podpisujejo pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela Agrokombinata Lenart, Agrokombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in tovarna mesnih izdelkov »Košaki« Maribor samoupravni sporazum o združevanju v SOZD, kmetijsko prehrambeni kombinat.
V čast si štejem pozdrav vsem povabljenim v imenu iniciativnega odbora, ki so aktivno sodelovali ves čas snovanja nove SOZD. S svojimi strokovnimi nasveti, politično podporo, sklepi, sklici sestankov na »nevtralnem« terenu ste znatno pripomogli k uresničevanju I. faze v snovanju živilsko prehrambenega kompleksa v naši regiji.
delavcem v TOZD in tudi kooperantom članom obrata za kooperacijo.
Delavci in člani — kooperanti so dobili predlog v razpravo v mesecu juniju 1973. V času poletnega dela in počitniškega obdobja so nekoliko zaostale razprave o sporazumu, vendar so ponovno o-živele proti jeseni. Bistvenih pripomb, ki bi v osnovi menjale predlog samoupravnega sporazuma, ni bilo. Popravljeno je bilo le to, kar je narekovala zbirka zakonov o združenem delu, ki je med tem izšla.
V jeseni, po končani razpravi v času od 15. oktobra do
9.	novembra 1973 so sprejeli delavci na 40 zborih in delnih zborih v TOZD. delovnih enotah in proizvodnih okoliših samoupravni sporazum s predlogi popravkov. Za sporazum o združitvi je glasovalo
1.035 delavcev od skupnega
Prve zamisli o združevanju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v podravski regiji so se rodile pred več leti. Bolj konkretni so bili razgovori v letu 1971 s predstavniki posameznih podjetij na medobčinskem svetu ZK v Mariboru. V prvi polovici leta 1972 SO' tekli razgovori med posameznimi partnerji TMI Maribor — KK Ptuj — in TMI — AK Maribor.
Po sestanku predstavnikov 5 podjetij 26. 5. 1972 na medobčinskem komiteju so imenovali delavski sveti teh podjetij, katerim se je pozneje pridružila še Mlekarna Maribor, v delovno skupino po 1 predstavnika. Ta delovna sku-
števila 1.223 delavcev ali 84,62 odstotka. Za sporazum je glasovalo tudi 456 kmetov, ki so bili takrat vpisani člani TOZD Kooperacija.
Na zborih delavcev ob sprejemanju samoupravnega sporazuma sta bila v vsaki TOZD neposredno izvoljena po dva pooblaščenca za podpis sporazuma.
Na dan, ko smo se zbrali k podpisu sporazuma, smo lahko ugotovili, da je bilo opravljeno odgovorno delo pri uresničevanju ustavnih dopolnil in postavljeni solidni temelji za to, da bi delavci proizvajalci neposredno odločali o rezultatih svojega dela.
Praktično življenje in poslovanje bo v prihodnjem letu pokazalo, da bo potrebno dosledno izvajanje določil sporazuma in drugih splošnih a-ktov, da bi dosegli cilje, ki smo jih sprejeli s sporazumom.	K. C.
pina je pripravila do konca leta elaborat o združevanju, v katerem so bila prikazana posamezna podjetja po svojih proizvodnih kapacitetah in finančnih rezultatih. Cilji združitve so se izoblikovali na posameznih sestankih.
Na sestanku 9. 1. 1973 je bilo dogovorjeno osnovanje iniciativnega odbora, ki ga imenujejo DS sodelujočih podjetij. V ta odbor so bili imenovani predsedniki DS, sekretarji organizacij ZK in direktorji podjetij. Na poznejših sestankih so sodelovali tudi drugi predstavniki, ki so lahko pomagali pri delu iniciativnega odbora, kot na primer računovodji podjetij, sekretarji, pravniki, komercialisti, tehnologi in drugi.
S SEJAMI ZAČELI V PTUJU
Prva seja novo imenovanega odbora je bila v Ptuju 15. L 1973. Na tej seji so sodelovali predstavniki Agrokombinata Maribor, Agrokombinata Lenart, Mariborske mlekarne, TMI »Košaki« Maribor, KK KZ Slovenska Bistrica in KK Ptuj. Za predsednika je bil izvoljen tov. Ivan ARBEITER. Na seji 29. 1. 1973, ki je bila v prostorih mlekarne Maribor, je sodelovalo razen omenjenih še trgovsko podjetje Meso Maribor. Na teh sestankih se je razjasnilo, katera podjetja se bodo povezala, kakšna naj bo organizacijska oblika in kaj bomo dosegli s povezovanjem. Naslednja seja je bila 12. 2. 1973 v Mariboru. Na seji iniciativnega odbora, ki je bila v Mariboru 5.
4.	1973, je bil imenovan na željo tov. Ivana ARBEITERJA za predsednika tov. Cvetko Doplihar. Dogovorjeno je bi-
(Nadaljevanje na 4. str.)
V Gorci podpisan samoupravni sporazum o združitvi v Kmetijsko prehrambeni kombinat
Sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela — Kmetijski prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju so podpisali 27. 11. 1973 v Gorci pooblaščenci kombinatov.
IZ GOVORA GLAVNEGA DIREKTORJA KK PTUJ CVETKA DOPLIHARJA
RAZGOVORI O ZDRUŽEVANJU ŽE 1971
Nagovor sekretarja Medobčinskega sveta ZKS Slavka Soršaka ob podpisu sporazuma 27. 11. 1973 v Gorci
V Gorci podpisan samoupravni sporazum
(Nadaljevanje s 3. str.)
lo,	da je potrebno' pospešiti delo na združevanju. Takoj je potrebno dobiti mnenje kolektivov o združevanju. Na sestanku 20. 4. 1973 so poročali predstavniki podjetij o razpravah samoupravnih organov in političnih organizacij v delovni organizaciji ter o seznanitvi javnosti o rezultatih dosedanjih razgovorov. Ugotovljeno je bilo, da kolektivi ugodno ocenjujejo združitev. Zato so določili delovm skupino za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o združevanju.
ZA SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA
Predlog osnutka samoupravnega sporazuma je sestavil odbor z delovno skupino na dveh sestankih 26. 4. in 5. 5. 1973 ter ga je dal po končani analizi in vskladitvi z novim (zakonom v javno razpravo. Predstavniki delovnih organizacij, ki se združujejo, so se odločili za posebno obliko SOZD — sestavljeno organizacijo združenega dela. Na seji iniciativnega odbora 6. 6. 1973 je sodeloval v razpravi o os-tiutku samoupravnega sporazuma član CK ZKS tov. TOŠ. Opozoril je na nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti sporazuma, posebno na. poglavje skupnih služb, ki bi naj predstavljalo po njegovem mnenju Delovno skupnost skupnih služb, organizacijo za izvrševanje skupnih poslovnih funkcij.
Prvi osnutek samoupravnega sporazuma je bil sestavil j en v času pred sprejetjem iZakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Zaradi tega še v njem niso bila upoštevana določila itega zakona. Naloga delovne skupine je bila ponovna predelava samoupravnega sporazuma in prilagoditev novemu Zhkonu ter pripombam na seji 6. 6. 1973.
PO SEJI DS V JAVNO RAZPRAVO
Na seji DS KK Ptuj, Agrokombinata Lenart, Agrokombinata Maribor in TMI »Košaki« Maribor od 1. do 15. 6. 1973 je bil sprejet sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma v javno razpravo. Rok za javno razpravo je bil 30. 6. 1973 in v tem času naj bi zbrala delovna skupina iniciativnega odbora pripombe na samoupravni sporazum ter sestavila z njihovim upoštevanjem dokončno besedilo samoupravnega sporazuma. Vendar se je "nekoliko zavlekla razprava zaradi velikega števila zborov delovnih ljudi.
Tovarna mesnih izdelkov »Košaki« Maribor ni imela po obravnavi v kolektivu posebnih pismenih pripomb na osnutek sporazuma, temveč je obvestila iniciativni odbor, da se strinja z vsebino osnutka. Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica je opozoril s pripombami iniciativni odbor, da se ne strinja s predlaganim osnutkom samoupravnega sporazuma, ker je po njihovem mnenju premalo obdelan in pomanjkljiv. Sklicujejo se na sestanek iniciativnega odbora in medobčinskega isveta ZK v Mariboru dne 5.
4.	1973, kjer so bili dogovorjeni predlagani pogoji za vključitev Kmetijskega kombinata KZ Slovenska Bistrica v SOZD. KK KZ Slovenska Bistrica predlaga, naj se ne sprejme predlog osnutka samoupravnega sporazuma v javno razpravo.
Agrokombinat Maribor daje pripombe na nekatere določbe v sporazumu, zlasti pa Ugotavlja, da so premalo definirani v sporazumu skupni posli, obseg oziroma sistemizacija skupnih služb, ki so potrebne za opravljanje skupnih poslov in njihovo financiranje.
Po njihovem mnenju je potrebno točneje opredeliti
združevanje sredstev in formiranje skupnih skladov ter način zagotovitve finančnih sredstev za realizacijo skupnega programa.
Agrokombinat Maribor, KZ Pesnica ima pripombo, da ne zajema samoupravni sporazum zasebne kmetijske proizvodnje, ker govori že v prvem členu sporazuma le o delavcih, ne omenja pa tudi članov zadružnikov ter ne govori o delitvi dela znotraj SOZD in o možnostih vključitve drugih delovnih organizacij vanjo. Agrokombinat Lenart je obvestil iniciativni odbor, da se strinja z osnutkom samoupravnega sporazuma. Kmetijski kombinat Ptuj je upošteval v svojih pripombah mnenja in predloge člana CK ZKS tov. Toša in določila zakona o konstituiranju organizacij združenega dela ter njihovem vpisu v sodni register, ter je sporazum oblikovno v celoti obdelan.
TUDI PRIPOMBE V
JAVNO RAZPRAVO
Po ponovni razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma v kolektivih delovne organizacije, ki se združujejo, so bile pripombe, ki jih je predelala delovna skupina iniciativnega odbora in je dala nanje ustrezne odgovore ter dopolnitve. O vseh pripombah je razpravljal inici-lativni odbor na svoji seji 7. 9. 1973, zavzel stališča in dal le-te ponovno v razpravo kolektivu. Na sestanku iniciativnega odbora 24. 9. 1973 so bile ponovno predlagane pripombe na samoupravni sporazum. Večina teh pripomb je bila upoštevana v dokončnem besedilu. Za vse neupoštevane pripombe je dal iniciativni odbor obrazložitev, ki je bila poslana za zapisnikom vsem podpisnicam, člani iniciativnega odbora so se zedinili, da je vsklajeno besedilo samoupravnega sporazuma in se naj da v obravnavo ter sprejem kolektivom vseh podpisnic s pripombo, da bo firma sestavljene organizacije združenega dela razpisana z javnim natečajem in mora obsegati vse dejavnosti podpisnic. Delovni naslov je Kmetijski prehrambeni kombinat (KPK). Prvotni rok za podpis samoupravnega sporazuma je bil 13. 10. 1973. Od 24. 9. 1973 so potekali zbori kolektiva podpisnic. Zaradi velikega števila zborov so podaljšali rok za podpis samoupravnega sporazuma do 20. 11. 1973.
REFERENDUM V KK KZ SLOVENSKA BISTRICA
Predsednik iniciativnega odbora za združevanje v Kmetijstvu in v živilski industriji podravske regije je ugotovil 24. 10. 1973 pri pregledu dela zborov delovnih ljudi TOZD v sestavu delovne organizacije, ki se združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela, da poteka delo zborov v redu jn lahko pričakujemo, da bo sprejet do 20. 11. 1973 samoupravni sporazum. O tem je
poročal na seji iniciativnega pdbora dne 16. 11. 1973. Do 12.
11.	1973 je bil sprejet samoupravni sporazum na vseh zborih delovnih ljudi TOZD v sestavu podpisnic razen v KK KZ Slovenska Bistrica, kjer so odločali o sprejetju samoupravnega sporazuma z referendumom 18. 11. 1973. Na tej seji je bil tudi določen datum za podpis samoupravnega sporazuma 27. 11. 1973.
PRIZNANJE IN ZAHVALA SODELUJOČIM
V kratkem pregledu dela iniciativnega odbora so samo glavni mejniki in sestanki. Izpuščena je vrsta razgovorov na vseh nivojih. Posebej ni obravnavano delo, ki so ga opravili predstavniki v inici-lativnem odboru, v svojih kolektivih po samoupravni, politični in vodstveni funkciji, katero1 so predstavljali v odboru. Da je bilo delo dobro opravljeno, kaže današnji podpis. Moram pa omeniti, da je bilo v kolektivih opravljeno1 za informiranje, razpravo s pripombami in nato sprejem trikrat po 77 zborov, na katerih so delavci neposredno odločali. V Agrokombinatu Maribor je bilo trikrat po 21 zborov, v Agrokombinatu Lenart trikrat po 13, v TMI »Košaki« Maribor trikrat po 3 in v KK Ptuj trikrat po 40 zborov. Razen tega še razprave na samoupravnih organih, političnih organizacijah, sindikatov _ in ZK ter strokovnih kolegijih. Referendum v KK KZ Slovenska Bistrica ni uspel. Tako podpisujejo sporazum Agrokombinat Lenart, Agrokombinat Maribor, KK Ptuj in TMI »Košaki« Maribor.
V SOZD NAD 2800 ZAPOSLENIH
Celotni dohodek SOZD po planu za letošnje leto bo znašal 761 milijonov, realizirano v devetih mesecih 542 milijonov. Dohodek 134 milijonov realizirano v 9 mesecih 92 milijonov in ostanek dohodka 18,8 milijonov, realizirano 14 milijonov. Zaposluje pa 2823 delavcev.
SOZD bo hasnovala 11.500 ha kmetijskih zemljišč ter 6800 ha gozdov. Skupna povr-jšina 18.300 ha daje garancijo za primemo osnovo kmetijske proizvodnje. 5200 glav goveje živine ter 16.600 prašičev (v enem turnusu) bo omogočilo skupaj s kooperacijo zadostno zalaganje za TMI. 900 vagonov skladišč za žita (silosi), 240-vagonska hladilnica ter 540-vagonske kleti jamčijo za soliden plasman lastnih pridelkov. Sušilnica za 8 t sušenja žit na uro ter možnost proizvodnje 9 t krmil na uro bodo omogočile, da se preskrbimo sami s pretežnimi količinami krmil. Kapacitete klavnic in predelave s svojimi 15 tisoč tonami na leto pa omogoča velik razvoj živinoreje družbenega in zasebnega (kmetijstva. Opremljenost s stroji: na 83 ha kmetijskih površin pride 1 traktor, na njivskih površinah pa 1 trak-(Nadaljevanje na 5. str.)
V Gorci podpisan
samoupravni
sporazum
(Nadaljevanje s 4. str.)
tor na 27 ha, 1 kombajn na 100 ha njiv, zasejanih z žiti in koruzo. Navedene zmogljivosti smo imeli v preteklih letih, vendar so dosežki še vedno premah, da bi smeli biti z njimi zadovoljni. V naši regiji "bo upravljalo združeno podjetje 11 % vseh zemljišč in s 40 % zemljišč družbenega sektorja.
MOČNI, PERSPEKTIVNI IN UČINKOVITI
Smo eno izmed naj večjih kmetijskih območij v Sloveniji. Močno je razvito zasebno kmetijstvo, saj ha snuj e 25.700 kmetij kar 91.000 ha kmetijskih zemljišč. Večja proizvodnja še tukaj ni dosežena, ker SO' kmetije pretežno razdrobljene ter imajo v povprečju le 5,5 ha zemlje skupaj z gozdom, od tega le 3,6 ha kmetijske. Novo združeno podjetje bo zastavilo vse svoje moči, da bo omogočilo tržno proizvodnjo večini sposobnih kmetij. Tako se bo večal dohodek kmeta, podjetje pa bo lahko maksimalno izkoriščalo svoje zmogljivosti predelave žit in krme, mleka in mesa ter sadja in vina. Lahko trdimo, da je vez med zasebnim in družbenim sektorjem kmetijstva taka, da bo razvoj enega pogojeval napredek drugega.
DELO PO SKUPNEM
RAZVOJNEM PROGRAMU
Prva naloga SOZD bo izdelava skupnega razvojnega programa, ki mora vskladiti razvojne programe podjetij s ciljem še boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet.
Pri tem pričakujemo izdatno pomoč banke in družbeno političnih skupnosti, da pristopijo sedaj, ko se je primerno organiziralo tudi naše območje, k hitrejši realizaciji programov. Z današnjo združitvijo pa ni v naši regiji vse končano. Vrata za vstop v SOZD ostanejo še naprej odprta za vse, ki so sodelovali že v teh razgovorih in tudi za vse tiste, ki uvidijo, da je nujnost povezanost vseh, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, predelavo in plasma-nom. Posebno mislimo tu na KK KZ Slovenska Bistrica, Mlekarno Maribor, Meso Maribor, Perutnino Ptuj in druge.
Iniciativni odbor je ugotovil na svojih sejah, da bo zanesljivo prišlo do nadaljnjih povezav, saj ne gre pri tem za prelivanje sredstev, kar je precizirano v ustavi in v sporazumu o združevanju v SOZD, temveč na prepotrebno dogovorjeno združevanje in usklajevanje programov,
Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo, ki so ga sprejele vse naše temeljne organizacije združenega dela, daje v VI. poglavju močan poudarek vlogi in delu družbeno političnih organizacij v podjetju. Za njihovo nemoteno delo bo tako na razpolago ustrezni material in potrebna sredstva.
Zveza komunistov v kombinatu bo lahko uspešno odigrala svojo avantgardno vlogo in se prilagodila temeljni organizaciji združenega dela. Doslej so delovali komunisti v KK Ptuj v eni osnovni organizaciji ZK, ki je bila razdeljena zaradi terenske oddaljenosti v oddelke. V novembru 1973 smo sklenili, da bomo organizirali osnovne organizacije v vsaki TOZD, kjer deluje vsaj 5 članov ZK.
kar omogoča dvig kvalitete in kvantitete proizvodov, boljše rezultate in večji delež delavcev. To pa je osnovna dolžnost nas vseh, ki kolektivno gospodarimo z družbenimi sredstvi.
Prepričan sem, da bo opravičila SOZD, ki jo danes ustanavljamo, z dobrimi rezultati vloženi trud za njeno snovanje, da bo dala že v bližnji bodočnosti na trg veliko kvalitetnih kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov po primernih cenah.
SEKRETARJI IN NAMESTNIKI V ORGANIZACIJAH ZK
Volilne konference so končane in imamo naslednje organizacije ZK.
1.	OZK Farma bekonov, sekretar organizacije — Kaš-man Katica, njegov namestnik Tone Taciga,
2.	OZK Gozdarstvo (s člani iz TOZD Trgovina), sekretar Drago Mohorko, namestnik Janko Kolar,
3.	OZK Kmetijstvo, sekretar Jože Križančič, namestnik Tone Kekec,
4.	OZK Kletarstvo (s člani iz TOZD Mlekarne) sekretar Franc Medved, namestnik Lah Avgust,
5.	OZK Tehnoservis, sekretar Milan Pečnik, namestnik Miran Zorčič,
6.	OZK Delovne skupnosti za skupne zadeve (s člani iz TOZD Kooperacija), sekretar Mlakar Jurček, namestnik Ži-vorad Marinkovič.
V vseh šestih organizacijah deluje 93 članov, od tega 78 moških in 15 žensk. Starostna struktura je zelo različna. Članov do 25 let starosti je 10, do 35 let 13, do 50 let 56 ter 14 nad 50 let starih članov.
Po letih v članstvu (partijski staž) pa ugotavljamo, da ima 19 članov do 10 let, 42 članov do 20 let in 32 članov do 30 let staža v vrstah ZK.
Kvalifikacijska struktura pa kaže, da je polkvallficiranih in nekvalificiranih delavcev
16, kvalficiranih 20 in visoko-kvalificranh 4. Nižjo strokovno izobrazbo imajo 4 člani, srednjo 35 članov, višjo in visoko pa 14 članov. Po številu članstva je največja OZK Kmetijstvo, M ima 34 članov, najmanjša pa OZK Farma in gozdarstvo, ki imata 5 članov.
DELOVNA ORGANIZACIJA IN SVET ZK
Vse OZK delujejo v enotni delovni organizaciji, zato je bilo nujno, da smo ustanovili skupni organ — svet ZK. Svet bo tako postal kreator in usmerjevalec organiziranega in sistematičnega sodelovanja organizacij ZK v delovni organizaciji. Tu se bodo dogovarjali komunisti iz TOZD in zagotavljali enotno politiko zveze komunistov pri vseh tistih vprašanjih, ki so v skupnem interesu vseh. To pa so predvsem politična izhodišča za urejanje notranjih odnosov med TOZD za skupna vlaganja in delitev dela, politične ocene samoupravnih sporazumov in drugih aktov ter njihovo izvajanje, krepitev položaja delavca v združenem delu ter borba proti morebitnim birokratskim in tehnokratskim težnjam posameznikov ali skupin.
Močan poudarek bo tudi na opredeljevanju do kadrovske politike ter do moralno političnih kvalitet ljudi na vodilnih delovnih mestih. Važna naloga bo razvijanje solidarnosti med združenimi proizvajalci, dosledno uresničevanje pravice delavca, da je pravočasno o vsem obveščen in vrsta drugih za aktivno delo potrebnih nalog.
(Konec na 6. str.)
Volili smo v TOZD
Po razpisu volitev po posameznih TOZD in v delovni skupnosti za skupne zadeve so bile v času od 26. 10. 1973 do 19. 11. 1973 volitve v organe upravljani a. v organe delavske kontrole v TOZD in v delovni organizaciji.
Člani delovne skupnosti v TOZD in člani kooperanti TOZD Kooperacije so izvolili po 3 delegate in 3 namestnike delegatov v skupni delavski svet delovne organizacije, nadalje 5 do 31 članov v delavske svete TOZD. Pri tem je posebnost delavskega sveta TOZD Kooperacija, ki šteje 10 članov iz vrst delavcev TOZD in 21 članov iz vrst kmetov, ki so člani kooperanti. Prav tako so izvolili delavci v TOZD Tovarna močnih krmil in TOZD Trgovina le predsednika in njegovega namestnika. Ker štejejo manj kot 40 članov opravljajojtot celota vse pravice in dolžnosti delavskega sveta TOZD.
Organiziranost v ZK kombinata
(Nadaljevanje s 5. str.)
Svet sestavljajo po 2 člana iz vsake organizacije ZK. Zraven sekretarja vsake OZK so organizacije izvolile še po enega člana in to: Grabrijan Maruša (Farma), Kranjc Maks (Gozdarstvo, Kokol Franc (Kmetijstvo), Rajh Aleksander (Kletarstvo), Marjan Korpar (Tehnoservis) in Polič Oton (Pog. del. skupnost za skupne zadeve).
ČLANI OBČINSKE
KONFERENCE ZK
Razen s svetom ZK so vse OZK neposredno vezane na občinski komite Ptuj. V občinski konferenci ZK Ptuj zastopajo posamezne organizacije naslednji izvoljeni člani: Kašman Katica (Farma), Toth Franc (Gozdarstvo), Travni-kar Franc (Kmetijstvo), Lah Alojz (Kletarstvo, Mlekarna), Ganza Alojz (Tehnoservis), Doplihar Cvetko in Glušič Miran (Pog. del. skup. za skupne zadeve in Kooperacija).
V občini Ptuj je ustanovljen tudi aktiv komunistov — delavcev. Po sklepu občinskega komiteja so naše organizacije ZK izvolile v ta aktiv 5 članov: Tone Taciga (Farma), Eržen Ivan in Ciglar Franc (Kmetijstvo), Rajh Aleksander (Kletarstvo) in Kolar Stanko (Tehnoservis).
Smo v obdobju priprav na VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. V teku je razprava o statutih TOZD in podjetja. Zato bomo komunisti imeli dovolj možnosti, da uresničimo programe dela, ki smo jih v svoji OZK soglasno sprejeli.
— op-
il ČLANOV V ODBORU DELAVSKE KONTROLE
Prav talko so delavci neposredno izvolili na volitvah člane odbora delavske kontrole delovne organizacije in komisije delavske kontrole TOZD. V odboru delavske kontrole delovne organizaciie ie 11 neposredno izvoljenih članov. V vseh komisiiah delavske kontrole TOZD je po 5 članov, le komisija delavske kontrole (DK) v TOZD Kooperacije šteje 7 članov.
Iz zapisnikov volilnih komisij TOZD je razvidno, da so potekale volitve normalno, brez težav. Po pregledu zapisnikov lahko ugotovimo za delovno organizacijo naslednje volilne rezultate: V volilnih imenikih je bilo ob volitvah vpisanih 2552 volivcev, delavcev in članov kooperantov TOZD Kooperacija. Glasovalo je skupaj 2227 delavcev in članov kooperantov ali 87,26 odstotka vpisanih volivcev.
33 DELEGATOV V SDS (skupni delavski svet)
Volilci so izvolili z neposrednim glasovanjem 33 delegatov za skupni delavski svet delovne organizacije. Nadalje so izvolili 101 članov delavskih svetov TOZD ter 2 predsednika in 2 namestnika predsednika v tistih TOZD, ki nimajo po sporazumu dovolj članov delovne skupnosti TOZD, da bi izvolile delavske svete. Odstotek izvoljenih v organe upravljanja znaša nasproti številu v volilnih imenikih vpisanih volilcev 5,40 %.
V odbor delavske kontrole delovne organizacije in komisije delavske kontrole TOZD je neposredno izvoljenih 68 članov, kar je 2,66 % od števila v volilne imenike vpisanih volivcev.
Na 1. seji skupnega delavskega sveta (SDS) na novo konstituirane delavne organizacije KK Ptuj, so bila preči-tana imena delegatov, ki so bili izvoljeni v skupni delavski svet (SDS).
1.	TOZD FARMA BEKONOV
1.	Jurkovič Ivan
2.	Robar Vlado
3.	Doberšek Drago
1.	Stramič Alojz
2.	Kranjc Terezija
3.	Majcen Jakob
2.	TOZD GOZDARSTVO
1.	Toth Franc
2.	Hebar Jože
3.	Sagadin Stanko
1.	Sotler Ciril
2.	Galun Anton
3.	Selinšek Franc I.
3.	TOZD KLETARSTVO
»SLOV. GORICE«
1.	Mlakar Janko
2.	Medved Franc
3.	Dreu Vinko
1.	Kekec Pavel
2.	Kodrič Franc
3.	Cestnik Anton
4.	TOZD KMETIJSTVO L Franjkovič Franc
2.	Travni kar Franc
3.	Veršič Franc
1.	Ernesti Avgust
2.	Uratnik Ivan
3.	Zorec Stanko
5.	TOZD KOOPERACIJA
1.	Pislak Viktor, Lešje 22
2.	Emeršič Ivan, Cirkulane
3.	Tomanič Stanko,
Draženci 75
1.	Korošec Jože
2.	Toplak Stanko
3.	Pernat Anton
6.	TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL
1.	Taciga Tone
2.	Vihar Alojz
3.	Zupanič Stanko
1.	Drevenšek Mila
2.	Iskra Jože
3.	Vaupotič Franc
7.	TOZD MIZARSTVO
1.	Cafuta Feliks
2.	Jurič Janez
3.	Fajfarič Ivan
1.	Zelenik Alojz
2.	Kolednik Jakob
3.	Korošak Jože
Zadovoljni gostje
Želeli so nas videti in se seznaniti neposredno z načinom in s pogoji dela, kakor tudi z dosežki na gospodarskem področju, ki smo jih dosegli v minulem obdobju preusmeritve kmetij na našem območju.
Ko smo pričeli. z organizacijo za uresničitev tega obiska, so se naši kmetje-koope-ranti radi odzvali, pripravljeni, da bodo sprejeli v goste za tri dni po dva kmeta iz Poljoprivredne zadruge »Partizani« iz občine Arandželovac.
V dneh 16. do 18. novembra 1973 se je skovalo na 17 preusmerjenih kmetijah, kamor smo razvrstili 35 gostov, »bratstvo na kmečkih dvoriščih«, kot je zapisal v dnevniku »Večer« 23. 11. 1973 novinar Jože Slodnjak. KK Ptuj, TOZD Kooperacija, je bila prijetno presenečena kot organizator tega neposrednega obiska nad zadovoljstvom gostov in gostiteljev in nad takšno obliko spoznavanja ljudi ter poglabljanja izkušenj.
Po prihodu v Ptuj in počitku na kmetijah so se zadržali gostje pri gostiteljih ves naslednji dan in so se tako vsestransko seznanili s kmečko proizvodnjo v Slovenskih goricah, Halozah, na Ptujskem in na Dravskem polju. Ob obhodu z direktorjem zadruge in podpredsednikom občine Arandželovac, ki sta vodila ekskurzijo, smo ugotovili, da so bili gostje presenečeni nad urejenostjo naših kmetij. Gostje niso prikrivali svojega zadovoljstva, da lahko neposredno spoznavajo, kako pristopamo v Sloveniji in v ptujski občini z razčiščenimi in spodbujajočimi odnosi k preusmeritvi in ekonomski krepitvi kmetij. Naši kmetje so hoteli gostom pokazati čim več vsega tudi pri sosedih in sorodnikih ter v svo-
8.	TOZD MLEKARNA
1.	Pongrac Anton
2.	Gobec Jožica
3.	Lah Avgust
1.	Grajfoner Ivan
2.	Vogrinec Franc
3.	Šimeniko Marija
9.	TOZD TEHNOSERVIS
1.	Petek Stanko
2.	Zorčič Miran
3.	Muhič Danilo
1.	Lah Konrad
2.	Lenart Štefan
3.	Cimerman Peter
10.	TOZD TRGOVINA
1.	Belšak Franc
2.	Tomanič Jože
3.	Majcenovič Franc
1.	Vidovič Ivan
2.	Jurgec Ivan
3.	Radej Kristijan
11.	DELOVNA SKUPNOST ZA SKUPNE ZADEVE
1.	Mlakar Jurij
2.	Magdalene Marija
3.	Krajnc Ivan
1.	Sluga Ignac
2.	Horvat Zinka
3.	Bohak Štefka
iz Arandželovca
jem kraju. Marsikateri gost se je znašel v gostiteljevih goricah ali v kleti v Halozah.
Tretji dan so si ogledali gostje preusmerjeno kmetijo Jožeta Korošca v Moškajncih, nato osemenjevalni center Ži-vmorej sko-veterinarskega zavoda Ptuj, kjer jim je razkazal direktor zavoda dipl. vet. Vladimir Vrečko plemenske bike. Seveda ne bi bili Ptujčani, če ne bi pokazali gostom še Pokrajinskega muzeja v Ptuju in znamenitosti nad 1900 let starega Ptuja.
Za slovo smo povabili goste v gostišče »Haložan« na skupno kosilo. Ob zdravici smo slišali vse najlepše o zadovoljstvu in hvaležnosti za topel sprejem in gostoljubnost naših kmetov. Odlične vtise iz časa bivanja pri svojih gostiteljih so še dopolnili gostje na krajši vinski poskušnji v vinski kleti TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«.
Namen in cilj srečanja sta bila nedvomno v celoti dosežena. že tradicionalni in zelo prisrčni bratski stiki med Ptujem in Arandželovcem so se še poglobili. Velika vrednost neposrednosti, ki jo je doživela vas in kmetje, ne prinaša takoj posebnega ekonomskega efekta, pač pa pomemben delež pri oblikovanju enotnejših družbenopolitičnih in ekonomskih odločitev ter odnosov v naši domovini. Oboje je bilo tudi tokrat doseženo. Dragocena sta občutek in zavest globokega bratstva in enotnosti v Jugoslaviji.
Gostitelji — kmetje kooperanti in strokovnjaki naše TOZD Kooperacija smo sprejeli od gostov vabilo na obisk v Arandželovac maja 1974, ko si bomo skupaj z gostitelji ogledali še kmetijski velesejem v Novem Sadu.
Miran Glušič, ing. agr.
V sindikatih v času letnih konferenc
Osnovna organizacija sindikata je osnovna oblika povezovanja in akcije sindikalnega članstva. Da bi zagotovili učinkovitost svojega delovanja pri uresničevanju interesov delavcev mora delovati čimbolj neposredno. O vseh pomembnejših vprašanjih naj razpravljajo in sklepajo člani sami na sestanku osnovne organizacije. Zaradi tega mora biti osnovna organizacija sindikata .tako organizirana, da bo to lahko storila ob vsakem času.
Načelno stališče sindikata je: »V vsaki temeljni organizaciji združenega dela (TOZD) mora biti načeloma vsaj ena osnovna organizacija sindikata«.
KK PTUJ IN OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
V	Kmetijskem kombinatu Ptuj smo imeli že doslej več osnovnih organizacij sindikata in te se tudi pokrivajo z novo organizacijo TOZD. V vseh TOZD so osnovne organizacije sindikata razen v TOZD Kmetijstvo, kjer deluje več osnovnih organizacij sindikata. To pa je tudi potrebno, saj so poedine delovne enote TOZD Kmetijstva terensko zelo oddaljene. Zaradi terenske oddaljenosti je potrebno več osnovnih organizacij sindikata, da bi lahko te delovale čimbolj neposredno. Vse osnovne organizacije so bile sedaj povezane v kombinatu v konferenco osnovnih organizacij sindikata pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
SINDIKAT IN BODOČA REORGANIZACIJA
Pri predvideni bodoči reorganizaciji sindikata ne mislimo krčiti števila osnovnih organizacij, temveč obstoječe ustrezno povezati med seboj na nivoju TOZD (tam kjer je več OOS) in v okviru kombinata.
V	kombinatu so organizirane naslednje osnovne organizacije (21): Osnovna organizacija sindikata TOZD Farma bekonov, Tovarna močnih krmil, Mlekarna, Mizarstvo, Tehnoservis, Kletarstvo, Kooperacija, Gozdarstvo, Trgovina, delovna skupnost za skupne zadeve, TOZD Kmetijstvo DE Starše, DE Pragersko, DE Ptuj, DE »Osojnik«, DE Turnišče, DE Podlehnik VS in Pž, DE Zavrč VS in PŽ, DE Sobetinci, DE Dornava, DE Trnovska vas in TOZD Kmetijstvo — strokovne službe.
Vse osnovne organizacije sindikata TOZD Kmetijstvo bi bile povezane na nivoju TOZD Kmetijstvo v konferenco osnovnih organizacij sindikata TOZD Kmetijstvo. OSNOVNE ORGANIZACIJE
IN SINDIKALNA KONFERENCA
Vse osnovne organizacije
sindikata bi bile še nadalje neposredno povezane s sindikalno konferenco osnovnih organizacij sindikata pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Sindikalni odbor bi sestavljali vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata in 9 članov, ki jih izvoli občni zbor za reševanje določenih nalog ter 3 člani nadzornega odbora.
Sindikat pa se mora ustrezno organizirati in povezati tudi izven delovne organizacije. Menimo, da vsebina dela sindikata ni odvisna od števila strokovnih sindikatov, ampak od zalaganja za delo vseh, ki delajo v sindikatih in zainteresiranosti za delo celotnega članstva. O povezovanju osnovnih organizacij sindikata v občinske in republiške odbore sindikata odločajo osnovne organizacije sindikata na sestankih članstva. Na svojih sestankih naj se odločijo, v kateri strokovni odbor sindikata se bodo vključili, o tem pa naj obvestijo sindikalni odbor KK Ptuj.
OBRAVNAVANJE IN AKCIJE
Sindikalne konference naj obravnavajo celotno problematiko dela in življenja njenih članov po TOZD, predvsem pa morajo obravnavati naslednja vprašanja in organizirati aktivnosti za reševanje teh vprašanj.
— Gospodarstvo, gospodarska rast proizvodnje, dohodek in delitev istega.
— Uveljavljanje ustavnih načel in izvajanje istih v praksi.
— Stabilizacija gospodarstva in akcija varčevanja.
— Družbeni standard delavcev, gradnja stanovanj, zaščita pri delu itd.
Poleg tega pa bomo na sindikalnih konferencah izvolili še delegate za konferenco sindikata kombinata. Vsaka osnovna organizacija sindikata pošlje na konferenco poleg predsednika OOS še 2 delegata. Izvolili bomo tudi delegate za občinski odbor po ključu za volitve, ki smo ga sprejeli od občinskega sindikalnega sveta.
Naše delo bo uspešnejše, če ga bomo reševali s skupnimi močmi v interesu celotnega članstva. Uspehi, ki smo jih dosegli v letu 1973 niso majhni temveč so solidna osnova za boljše delo v prihodnjem lletu.
Vsem članom sindikata in sindikalnemu aktivu se zahvaljujemo za njihovo delo v preteklem letu ter jim ob novem letu 1974 želimo srečno novo leto in mnogo plodnega sodelovanja in razumevanja na vseh področjih dela.
Jože Skerlovnik Za sindikalni odbor KK Ptuj
Slovenski izvršni svet, Gospodarska zbornica in Ljubljanska banka skušajo zainteresirati kot predstavniki slovenskega gospodarstva in denarnih zavodov za financiranje razvojngea programa slovenskega kmetijstva in živilske industrije tudi mednarodne organizacije. Tako so obiskali v minulih dneh na vabilo Ljubljanske banke Slo-
venijo izvedenci bančnega konzorcija pri FAO t. j. pri organizaciji Združenih naro dov za kmetijstvo in prehrano.
Dne 17., 18. in 19. decembra so se mudili tudi v severovzhodni Sloveniji. Zanimali so se predvsem za program melioracij in povečanja proizvodnje mleka in govejega mesa tako na družbenem kot
Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost je reševal s pomočjo službe za varstvo pri delu in požarno varnost podjetja med letom obstoječo problematiko, opozarjal na morebitne pomanjkljivosti pri zaščiti delavcev na delu in jih skušal po svojih močeh tudi odstraniti.
Realizirani preventivni ukrepi so se odražali v izobraževanju. Glede na ustavne amandmaje in ustavne spremembe smo bili prisiljeni prilagoditi naše pravilnike o varstvu pri delu TOZD (strokovni del — posebni del) in jih dati v razpravo. še v 4 TOZD niso sprejeli osnutkov pravilnika o varstvu pri delu in jih bodo dobili v roku mesec dni.
Splošni del pravilnika o varstvu pri delu, ki se nanaša na obveznosti in odgovornost TOZD, direktorjev, neposrednih vodij dela, delavcev in podobno bo kmalu v razpravi.
Po novem (republiškem) zakonu o varstvu pri delu je TOZD nosilec varstva pri delu in odgovarja za pospeševanje in uresničevanje varstva pri delu.
Izobraževanje se odraža v poučevanju in vzgajanju delavcev o varnem delu na delovnem mestu, delovnih pogojih in podobno. Snov za proučevanje in testi so pripravljeni. Z izobraževanjem in testiranjem se začenja v določenih TOZD in v okviru izpitov za pridobitev PK, kot na pr.: TOZD Mlekarna, Mešal-nica in silosi. S tečaji o varstvu pri delu bomo nadaljevali.
Pri kontrolnih pregledih po TOZD (DE) je ugotovljeno slabo poznanje predpisov s področja varstva pri delu.
na zasebnem sektorju. Ogledali so si melioracijska območja in obiskali nekaj družbenih farm in več preusmerjenih kmetij. Pogovarjali so se s predstavniki kmetijskih gospodarskih organizacij tega območja. Posebno zanimanje so pokazali za nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva.
V času, ko pišemo ta članek, še nismo seznanjeni z re-
zultati zaključnih razgovorov pri Republiški gospodarski zbornici, ki bi lahko imeli, če bodo ugodno zaključeni, velik vpliv na hitrejši razvoj slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Ker pa je to stvar, ki živo zanima vse člane naše delovne skupnosti, bomo o njej še pisali.
Odbor je mnenja, da je potrebnih zraven izobraževanja in vzgajanja več izvodov pravilnikov o varstvu pri delu. V določenih TOZD obstaja samo po en izvod v pisarni in se ne uporablja.
Glavni problemi varstva pri delu so ostali nerešeni. Na nje opozarjata odbor in služba za varstvo že tretje leto. Ti problemi so:
—	neustrezni delovni pogoji v TOZD Mizarstvo in žaga,
—	varnostne kabine traktorjev v TOZD Kmetijstvo,
—	neustrezni delovni pogoji v poliestru v TOZD Mlekarna.
TOZD morajo planirati v svojih letnih načrtih za varstvo pri delu in požarno varnost denarna sredstva in si zagotoviti določena finančna sredstva za izvajanje varstva pri delu (izboljšanje delovnih pogojev in zagotavljanje varnega dela).
V pomoč vodilnim in vodstvenim kadrom v TOZD obstaja komisija za varstvo pri delu in pomaga pri sestavi in realizaciji letnega načrta o varstvu pri delu in požarne varnosti ter pri reševanju posameznih vprašanj s tega področja.
Zato mora biti ustanovljena komisija za varstvo pri delu iz vrst strokovnjakov, da bomo v redu reševali probleme s tega področja.
Temeljne naloge odbora in službe varstva pri delu v tem obdobju so bile in bodo: sprememba in usklajevanje pravilnikov o varstvu pri delu po TOZD, poučevanje in vzgajanje ter usposabljanje komisij za varstvo pri delu. Predsednik odbora za varstvo pri delu in požarno varnost Robar Vlado
Obisk izvedencev FAO v severovzhodni Sloveniji
Voljč Branko, dipl. ing.
VARSTVO PRI DELU
Problemi in uspehi odbora
Skrb za kadre
Ekipa KK Ptuj si je priborila v sezoni 1972/73 III. mesto
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Uspehi ekipe KK Ptuj
Odbor za kadre ima
Odbor za kadre ie’bil zadolžen s statutom podjetja za izvrševanje zelo pomembnih in odgovornih nalog.
Programiranje kadrov, razpisovanje vodilnih delovnih mest in odločanje o sprejemu vodilnih delavcev, sprejemanje in premeščanje visoko in višje strokovnih kadrov ter pripravnikov, odločanje o oblikah dopolnilnega izobraževanja zaposlenih kadrov v podjetju, v šolah za odrasle in v drugih institucijah, razpisovanje in dodeljevanje štipendij, spremljanje in obravnavanje sistema delitve osebnih dohodkov in pripravljanje predloga splošnih aktov s tega področja, evidentiranje in pripravljanje predloga za volitve organov upravljanja, kolektivnih izvršilnih organov itd. so važna in odgovorna dela s tega področja.
Ni potrebno posebej pov-dariti, da sr je prizadeval od: bor za kadre ves čas, da bi .čimbolj zadovoljivo opravljal prevzete naloge. Vse prizadevanje ponazarja podatek, da je imel odbor v svoji dveletni dobi 22 sej.
Na sejah je obravnaval oz. sklepal odbor o predlogu plana kadrov za leto 1972 in 73, ki obsega:
Plan potreb po novih kadrih v tekočem letu, načrt o sprejemanju pripravnikov in plam štipendistov, plan sprejemanja vajencev. O predlogu plana je odločal DS KK Ptuj. Z manjšimi dopolnitvami ga je tudi sprejel.
Na vse razpise ni odziva
V	minulih dveh letih je razpisal odbor 20 vodilnih delovnih mest (nekatere po dvakrat).
Na te razpise se je prijavilo 30 kandidatov. Izmed njih je imenoval odbor, oziroma v zadnjem letu predlagal v imenovanje DS kombinata, 20 kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje razpisa.
Rešeni razni predlogi, prošnje in želje
V	teh letih je reševal odbor tudi 13 prošenj visoko in viš-jestrokovnih kadrov in pripravnikov ter jih je 7 sprejel v delovno razmerje oz. za pripravnike.
Za 9 višjih in visoko strokovnih kadrov je sklenil o razporeditvi (premestitvi) na druga delovna mesita.
Razpravljal in odločal je o 62 prošnjah za štipendije in odobril štipendije 38 prosilcem. Razpravljal in odločal je o 31 prošnjah zaposlenih delavcev za finančno pomoč za izreden študij v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah in na raznih daljših tečajih za pridobitev kvalifikacije. Odobril je povrnitev stroškov oz. plačevanje šolnine 28 prosilcem t. i. skoraj vsem delavcem, ki so se želeli nadalje izobraževati.
pomembne naloge
Razpravljal je o prošnjah in odobril stroške za strokovne ekskurzije 22 delavcem. Dva strokovnjaka sta bila na lastno željo ter po predlogu TOZD na specializaciji v inozemstvu. 10 delavcem je priznal odbor naziv PK delavca. Pripravil je predlog samoupravnega sporazuma o načelih za delitev OD kombinata. Razpravljal je o pripombah obratov ter vskladil želje ter pripravil predlog tega sporazuma za podpis. O tej problematiki je razpravljal odbor na štirih sejah.
Pripravil je predloge za povišanje vrednosti točke ter predloge za vsklajevanje analitičnih ocen, za kar ga je DS posebej zadolžil. Pripravil in predlagal je sistemizacijo vodilnih delovnih mest. Pripravljal je predloge za imenovanje kolektivnih izvršilnih on ganov podjetja in komisij, ki jih je imenoval DS. Skupno s sekretariatom ZK in sindikalnim odborom je predlagal tudi komisijo za razpis delovnega mesta glavnega direktorja.
Našteti so le podatki o najvažnejših akcijah in odločitvah odbora. Ne bi našteval vseh vprašanj, o katerih je razpravljal odbor, niti ne naštevam težav in problemov, s katerimi se je srečal pri svojem delu.
Kvalifikacije, štipendije in študij
Še nekaj podatkov o kvalifikacijski strukturi kadrov, o številu štipendistov in o tem, na katerih šolah izredno študirajo zaposleni delavci kombinata.
V kombinatu je bilo 15. decembra 1973 zaposlenih 1249 stalnih delavcev; od tega je: 16 visokos-troko-vnih delavcev, 8 dipl. agr., 1 magister veterine, 4 dipl. veterinarji,_ 1 dipl. inž. gozdar, 1 diplomirani _e-konomist in 1 dipl. inž. živilske tehnologije;
32 višij es trakovnih delavcev, in to:
22 inženirjev agronomije, 3 pravniki, 3 ekonomisti, 4 z dragimi višjimi šolami;
107 srednjestrdkovnih delavcev. in to:
56 kmetijskih tehnikov, 30 e-konomskih tehnikov, 4 gozdarski tehniki, 4 strojni tehniki, 3 veterinarski tehniki, 10 z drugimi sred. šolami; 23 je nižje strokovnih delavcev, 30 VK delavcev, 313 KV delavcev, 269 PKV delavcev in 459 NK delavcev.
Število stalno zaposlenih se je v letu 1973 nekoliko povečalo, in to za okrog 50 delavcev.
DO 15. 12. 1973 je bilo odobrenih skupno 33 štipendij rednim dijakom in študentom, ki študirajo na naslednjih šolah:
na agronomski fakulteti 1, na bioteh. fak. odd. za živil, teh-
Že drugo leto potekajo v ptujski Občini delavske športne igre (DŠI), v katerih tekmuje tudi ekipa Kmetijskega kombinata Ptuj. Več tekmovanj je končanih, v dragih tekmovanjih pa so še resna prizadevanja za čim boljšo' u-vrstitev. Kmetijski kombinat Ptuj tekmuje v desetih panogah v moški in treh panogah v ženski konkurenci.
Končana so naslednja tekmovanja:
—	atletiki (moški)
III.	mesto,
—	streljanje (moški)
I.	mesto.
—	pikado (ženske)
nolog. 1, na veterinarski fakulteti 2, na pravni fakulteti 1, na visoki ekonomsiki komercialni šoli 2, na višji pravni šoli 2, v tehniški Kme-tijski šoli 6, v tehniški šoli strojne stroke 1, v gozdarski srednji šoli 1, v administrativni srednji šoli 1, v ekonomski srednji šoli 1, v poklicni mlekarski šoli 2, v poklicni vinograd, sadjar, šoli Svečina 3, v pdklicni poljedelski živi-norejsiki šoli Turnišče 8 in v kmetijski strojni šoli 1.
Med štipendisti je tudi 5 sinov oz. hčera naših kmetov — kooperantov. S pogodbo so se zavezali, da bodo po končanem šolanju ostali doma na
kmetiji, kmetija pa bo, oziroma je že sklenila dolgoročno pogodbo o sodelovanju z našo TOZD Kooperacija, trije študirajo v kmetijski šoli Turnišče, eden v Kmetij-ski strojni šoli in eden v Tehniški kmetijski šoli Maribor.
V. mesto in
— kegljanje (ženske)
III.	mesto
V	atletiki so zasedli posamezniki določenih disciplin zelo vidna mesta:
Belšak Ivan I. mesto, tek na 1000 m in Lovrec Franc
III.	mesto v metu bombe
V	jesenskem delu nogometnega prvenstva je zasedla e-kipa Kmetijskega kombinata Ptuj I. mesto.
Upamo, da bodo tekmovalci v spomladanskem delu tekmovanja prav tako požrtvovalni in borbeni kot so bili do sedaj ter da bodo svoje podjetje tudi v bodoče tako častno zastopali.	M. Z.
Finančna pomoč za študij Že zaposlenim delavcem v Kmetijskem kombinatu Ptuj Pa je odobrena finančna pomoč (šolnina) za študij v naslednjih šolah:
Na II. stropnji veterinarske fakultete 2, na visoki ekonom. komerc. šoli 1, na višji agronomski šoli 7, na višji strojni šoli 1, na višji šoli za organizacijo dela 1, v srednji Strojini šoli 4, v srednji gozdarski šoli 1, v srednji komercialni šoli 2, v srednji politični šoli 1, v delovodski šoli kovinske Sitroke 6, v delovodski šoli lesne stroke 2, skupaj 28 izrednih dijakov in študentov. Za 1973 leto še več
Zraven tega je bilo izplačano za nagrade vajencem še
189,344,00	din. Izdatki za izobraževanje bodo za leto 1973 precej višji zaradi na novo o-dobrenih štipendij in finančne pomoči za izredni študij zaposlenih delavcev. F. G.
V letu 1972 so bili za izobraževanje naslednji izdatki:
1. Za seminarje in tečaje v	
podjetju	4.386,00 din
2. Za seminarje in tečaje izven	
podjetja ter strokovne ekisur-	
rij e	89.310,00 din
3. Za izreden študij zaposle-	
nih delavcev	58.890,00 din
4. Za štipendije	53.850,00 din
5. Za nadomestila OD	30,000 00 din
SKUPAJ	236.436,00 din
Družbeni standard
Problemi in uspehi v minulih dveh letih
Delavski svet podjetja je i-menoval 1972 sedemčlanski odbor za družbeni standard. Ta se je konstituiral 6. 2. 72, izvolil predsednika — Potočnik Antona — in namestnika predsednika Galun Antona. Tajniške posle odbora je vodila Gorjup Silva.
Do danes je imel odbor za družbeni standard 22. sej. U-deležba na sejah odbora je bila v redu in seje vedno sklepčne. Posamezni člani odbora so bili aktivni na vseh sejah. Soglasno so sprejemali sklepe po posameznih odločitvah. Odbor je delal kot celota in odločal na sejah konstruktivno, čeprav so bila večkrat težka vprašanja, ki jih ni bilo mogoče vedno pozitivno rešiti in po željah posameznikov.
DELO PO PROGRAMU
Odbor je delal po vnaprej izdelanem programu in po finančnem predračunu. Srednjega je predhodno' potrdil DS podjetja.
že na prvi seji je razpravljal odbor o osnutku pravilnika o kreditiranju zasebnih stanovanjskih hiš delavcev podjetja. Tega je dopolnil, da se vnese 40.000.— namesto
30.000.— din kredita po zaposlenem v podjetju. V ta pravilnik je bilo tudi vnešeno, da lahko dobi kredit delavec, ki ima zasebno stanovanjsko hišo, do najvišjega zneska
20.000	din. Ta pravilnik je bil nato v razpravi med kolektivom. Z malenkostnimi pripombami je bil tudi sprejet. Prav tako je bil na tej seji sprejet pravilnik (o plačevanju zaposlenim v kolektivu) o-nadomestilu OD v času bolezni.
ZASEBNE STANOVANJSKE HIŠE IN KREDITI
Na 8. seji 29. 8. 1972 je bilo sklenjeno, da se izvede anketa o stanovanjskih problemih vseh zaposlenih v našem kombinatu.
Nelahko je bilo odobravanje kreditov za izgradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Vedno je bilo več prosilcev kot je bilo na razpolago sredstev. Odbor je vedno imenoval komisijo, ki je (cca 50 % Prosnikov) na licu mesta preverila dejansko stanje potreb posameznih prosilcev.
MNOGO PROSILCEV, MALO SREDSTEV
V letu 1972 je zaprosilo 87 prosilcev za 2.200.000 din kreditov. Za razdelitev je bilo o-dobrenih 800.000 din. Po razpravi na treh sejah so bila ta sredstva razdeljena:
6 prošnikom (oročitev pri banki skupaj	150.000 din
4 prošnikom (za adaptacijo) skupaj	40.000	din
42 prošnikom (za	gradnjo stanov. hiš) skupaj	660.000 din
52 prošnikom
skupaj	850.000 din
Na RAZPIS POSOJILA MNOGO PROSILCEV
Ker smo prekoračili kvoto denarja ter še naknadno prejeli prošnjo Meško Marije iz Mezgovec delavke iz DE Sobetinci, ki se ji je zaradi povodnji porušila hiša, smo zaprosili DS kombinata za dodatno odobritev 150.000 din Od 35 prosilcev, ki so jim bile prošnje negativno rešene, se je pritožilo na DS 5 prosilcev.
V letu 1973 je bilo odobrenih pri spomladanskem razpisu tega posojila 500.000 din.
Za razpisana posojila je zaprosilo 78 delavcev; da bi lahko vsem prošnje pozitivno rešili bi potrebovali 1.950.000 din.
Po preveritvi (40 % prosilcev) stanja na terenu je dokončno rešil odbor na 2 sejah prošnje in razdelil odobrena sredstva:
32 prošnikom (skupna odobrena sredstva) 440.000 din
3	prošnikom (za adaptacijo)
60.000	din
35 odobreno in nakazano
500.000	din
43 prosilcem so bile prošnje negativno rešene. Pri odobritvah kredita se je držal odbor pravilnika in je upošteval zlasti tiste, ki končujejo gradnjo in izpraznijo družbeno stanovanje.
Tudi tu so bile pritožbe na DS; ena anonimna na kabinet tovariša TITA.
POČITNIŠKI DOMOVI ŽE PRETESNI
Obstoječe kapacitete počitniških domov v Poreču, Bio-gradu na mora, Varaždinu in Ruški koči na Pohorju s 57 ležišči so za potrebe delavcev na kombinatu pretesne. Letos so bile postavljene v Poreču
4	nove vikend hišice tipa Jelovica. Te je solidno izdelal obrat Mizarstvo s 16 ležišči; vrednost 40.000 po hišici. Kupili smo tudi prikolico znamke IMV za 29.750 din s štirimi ležišči. Najbolj neurejeno je v Biogradu na mora. Tu bo potrebno zgraditi v bodoče z vsemi Skupnimi močmi gospodarstva v občini nove kapacitete. Prav tako tudi na Pohorju. Okrog obeh teh vprašanj so že bili razgovori, ni pa še dokončne rešitve. Vsako leto so težave pri razdeljevanju ležišč za počitniške domove in zamere, ker imamo v domovih premale kapacitete.
Na prošnjo 2 sind, podružnic je odbor odobril 2 delavcema brezplačno zdravljenje v Varaždinskih toplicah v domu KK Ptuj.
VAŽNA IN ZELO KORISTNA
O tem je razpravljal odbor na 7 sejah. Kjer so organizirane menze oziroma kuhinje, prejme vsak zaposleni regres za malico 1.50 din na dan. Tam, kjer ni mogoče organi-
zirati tople malice, prejmejo delavci suho malico, ki se jim regresira mesečno v znesku 50 din. V letošnjem latu smo pozabili na opremo kuhinj družbene prehrane din 100 tisoč din. Iz navedenih sredstev so bile nabavljene zmrzoval-ne skrinje, peči, hladilniki in dragi kuhinjski inventar.
LE DELNO REŠENA STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
V letu 1973 je znašala prispevna stopnja za stanovanjsko izgradnjo 6 % od bruto
OD.
Odbor je razpravljal o predlogu družbenega dogovora SO Ptuj na seji 21. 12. 1972 in je sklenil, da se ne strinja s predlagano razdelitvijo sredstev sklada za stanovanjsko gradnjo. Prvotno je bilo predvidenih 30 % v sklad za subvencioniranje stanarin, 30 % za združevanje in 40 % naj bi ostalo TOZD za prosto razpolaganje.
Predlagali smo, naj bi bila stopnja 6 %, ki pa bi se naj delila po sledečem ključu : 30 % za subvencioniranje, 25 odstotkov za združevanje pri KB Ptuj za pomoč pri najemanju kreditov, 45 % pa naj bi ostalo TOZD. Moramo se zavedati, da živimo v nerazvitem področju Slovenije in nam bo potrebnih več sredstev za stanovanja za potrebe strokovnega kadra. Naš predlog je sprejela tudi občinska skupščina ter ga upoštevala pri družbenem dogovarjanju.
Za kar se da realno sliko o
1.	Farma bekonov
2.	Gozdarstvo
3.	Kletarstvo
4.	Kmetijstvo
5.	Kooperacija
6.	Mizarstvo
7.	Mlekarna
8.	Tehnoservis
9.	Tovarna močnih krmil
10.	Trgovina
11.	Delovna skupnost za skupne zadeve
ODBOR ZA SLO IN CIVILNO
1.	Farma bekonov
2.	Gozdarstvo
3.	Kletarstvo
4.	Kmetijstvo
5.	Kooperacija
6.	Mizarstvo
7.	Mlekarna
8.	Tehnoservis
9.	Tovarna močnih krmil
10.	Trgovina
11.	Delovna skupnost za skupne zadeve
stanovanjskem statusu zaposlenih delavcev je predlagal odbor za družbeni standard DS, naj se izvede anketa med zaposlenimi delavci. Akcija je potekala v času od 20. decembra 1972 do 20. januarja 1972. Anketa je bila obdelana me-hanografslko. Strokovna služba je pripravila izčrpno analizo po pokazateljih. Analiza s predlogi odbora je bila posredovana vsem TOZD, da bi se laže odločali pri sprejemanju stališč v zvezi s pripravo sredjeročnega programa.
ZA DOKONČNO REŠITEV STANOVANJSKIH PROBLEMOV
Na vseh sejah je odbor obravnaval stanovanjsko problematiko. Poleg dodeljevanja dolgoročnih posojil za stanovanjsko izgradnjo je dodelil odbor 17 delavcem izpraznjena ali no vakuiplj ena stanovanja kombinata in delavcem, ki niso imeli stanovanj.
Na predlog sklepa iz 1972 leta se je DS odločil: adaptira se zgradba v Mestnem vrhu ter preuredi za 6 družinskih stanovanj. Od teh bodo 3 stanovanja vseljiva že v mesecu decembra 1973. V ta namen je bil prispevek stanovanjski enoti v višini 200.000 din iz sklada skupne porabe.
Veliko storjenega je bilo v tej mandatni dobi na področju družbenega standarda delavcev kombinata. Še več nalog čaka sedanji odbor za stanovanjska vprašanja in odbor za splošne zadeve.	P. A.
'Grabrijan Maruša Toth Franc Mlakar Janko Bedrač Janko Janžekovič Konrad Janc Albina Lah Avgust Menoni Stanko Vihar Alojz Tomanič Jože
Golob Franc ZAŠČITO SDS
Muzek Alojz Mohorko Drago Lah Alojz Franjkovič Franc Mlakar Rudi Gajzer Rudi Zavec Janez Galun Anton Zupanič Stanko Majcenovič Franc
Doplihar Cvetko na iihstr!)
Kolektivni izvršilni organi SDS
ODBOR ZA GOSPODARSKE ZADEVE SDS (SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA)
TOZD
1.	Farma bekonov
2.	Gozdarstvo
3.	Kletarstvo
4.	Kmetijstvo
5.	Kooperacija
6.	Mizarstvo
7.	Mlekarna
8.	Tehnoservis
9.	Tovarna močnih krmil
10.	Trgovina
11.	Delovna skupnost za skupne zadeve
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
Vukovič Danica Sotler Ciril Gone Jani Kravos Sonja Tomanič Stanko Cafuta Feliks Vrečer Janez Ganza Alojz Taciga Tone Belšak Franc
Magdalene Marija
Kolektivni izvršilni organi SDS
ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE SDS
TOZD
1.	Farma bekonov
2.	Gozdarstvo
3.	Kletarstvo
4.	Kmetijstvo
5.	Kooperacija
6.	Mizarstvo
7.	Mlekarna
8.	Tehnoservis
9.	Tovarna močnih krmil
10.	Trgovina
11.	Delovna skupnost za skupne zadeve
V poslovni odbor je bilo izvoljenih v letu 1972 13 članov. To je predvideval statutov 131. člen. Izvoljeni so bili: Milan Koren, Marta Zalar, Milan Starki, Roman Plohl, Marjan Brglez, Majda Vrečer, Zora Jelinek, Vlado Boldirev, Katica Kašman, Cvetko Doplihar, Avgust Lah, Ciril Sot-ler in Marija Magdalene.
155. člen statuta tudi predvideva področja, ki jih obravnava ta odbor. V odboru smo se držali teh dolžnosti in pravic in skušali razreševati naloge na šestnajstih sejah.
DELO ODBORA PO POSLOVNIKU
Na prvi seji 11. 1. 1972 se je odbor konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen ing. Milan Koren, za namestnika pa ing. Marjan Brglez. Posamezne naloge in kompetence posameznih odborov se prepletajo. Zato je bil sprejet sklep o izdelavi poslovnikov posameznih odborov, kar bi olajšalo njihovo delo. Poslovni odbor je tudi odobril najetje posojila za obrat Mlekarna in Slovenske garice za 3 kamione.
Na drugi seji odbora je bila v glavnem obravnava o inventurah, o inventurnih viških in manj kih, o spornih in dvomljivih terjatvah. Pasivne časovne razmejitve poslovalnice Bukovci v obratu Kooperacija se prenesejo na izredne dohodke. Odbor je bil tudi seznanjen z manj kom v poslovalnici Juršinci.
Na tretji seji je bila obravnava zaključnega računa za leto 1971. Iz nje so predlagali DS, naj se sprejme dokončni sklep. Na naslednji, četrti seji, je bila razprava o obratu Mizarstvo in o dotacijah za razne vloge posameznih krajevnih skupnosti.
Peta seja je bila posvečena investicijam za leto 1972. Na naslednjih dveh sejah je bila obravnava gospodarjenja po posameznih obratih. Obravnavano je bilo poročilo o multilateralni kompenzaciji in o trenutnem finančnem stanju.
Kašman Katica Kropej Albert Rajh Aleksander Žitnik Franc Tomanič Ivanka Kolednik Jakob Mohorič Mirko Petek Stanko Galun Mirko Vidovič Ivan
Gorjup Silva
Obravnavali smo tudi informacijo o osnutku zakona o urbanizaciji. Sklenjeno je bilo, da se ne odobri potovanje v ZDA, ki ga organizira interesna skupnost za prodajo vina v ZDA.
Na deveti seji je bil v obravnavi predlog za spremembe in dopolnitve pravilnika o povračilih potnih in drugih stroškov ter o periodičnem obračunu za I. polletje 1972.
Na deseti seji je bilo ocenjeno 9-mesečno poslovanje in izpolnjevanje investicijskega programa ter spremembe programa.
Na enajsti seji smo obravnavali inventuro in sprejeli v zvezi s tem ustrezni sklep.
Na 12. seji je bil na vrsti zaključni račun za leto 1972 in delitev dohodka po zaključnem računu.
MILAN KOREN ODSTOPIL KOT PREDSEDNIK
Na 13. seji je odstopil predsednik poslovnega odbora Milan Koren kot predsednik. Vsi člani so se s tem strinjali. Obravnavali smo družbeni dogovor o usmerjanju, usklaja-nju in pospeševanju razvoja živinoreje, predelave in prodaje živilskih proizvodov v SRS.
Na 14. seji je dobilo oceno poročilo' licitacijske komisije o oddaji del proizvodne hale Tehnoservis in rešitev prošenj iz dela sklada skupne porabe.
Na 15. seji se je nadaljevala debata o oddaji del za »Halo«. Bilo je sklenjeno, da se izločita le 2 ponudnika in data dokončno ponudbo do 25. 9. 1973.
Zadnja, 16. seja je bila 19. 11. 1973. Na tej seji smo obravnavali ponudbo o soudeležbi gradnje sojame v Zadru, o zakonu o gozdovih in o pregledu programa kmetijstva v SRS.
Na sejah smo obravnavali tudi odobritve in poročila o službenih potovanjih v inozemstvo. Teh je bilo v dveh letih in realiziranih 45. Tu so še specializacije, strokovna iz-
Letos v juniju je bila po daljšem dogovarjanju podpisana v Beogradu listina, popularno imenovana »Zeleni plan«, ki daje čvrstejše smernice nadaljnjemu razvoju kmetijstva in prehrambene industrije v celotni Jugoslaviji. Osnovna značilnost tega dogovora je večja naslonitev na lastne sile v proizvodnji hrane. Zaradi tega zahteva tudi hitrejši razvoj domačega kmetijstva in spremljajoče industrije, predvsem pa večjo organiziranost tako v proizvodnji kakor tudi v predelavi in v trgovini s hrano.
NAŠE MOŽNOSTI IN ODLOČITVE
Sprejem te listine je dal pobudo za pripravo smejel-ših programov, kako bi čimbolj izkoristili domače naravne možnosti predvsem za proizvodnjo tiste hrane, ki nam je sedaj primanjkuje in jo moramo uvažati, čeprav bi jo ob določenih pogojih lahko pridelali dovolj za svoje potrebe, pa še za izvoz.
Vsi so se aktivno vključili v to' akcijo. Republiška in Zvezna skupščina sta že sprejeli več predpisov v tem smislu; kmetijske organizacije, živilska industrija, njihova združenja in gospodarske zbornice pa pripravljajo skupaj z bankami konkretne programe za čim hitrejši razvoj tega gospodarskega področja.
V Sloveniji smo se odločili, da bomo najbolj pospeševali tiste dejavnosti, v katerih i-mamo naj večje naravne možnosti in ki se najbolj vklap-Ijajo v celoten jugoslovanski program. Tako se je oblikovalo 10 takoiiimenovanih razvojnih programov. Naj jih naštejem:
1. Znano je, da je govedoreja glavna proizvodna panoga v slovenskem kmetijstvu, saj je pod travno rušo skoraj 60 % kmetijske zemlje v Sloveniji. Zato sta pripravljena v tej panogi kar dva programa. Prvi, za družbeni sektor,
popolnjevanja, strokovne ekskurzije, udeležbe na _ sejmih in poslovna potovanja.
Štirje člani so se^ udeležili vseh 16 sej. Dva člana sta manjkala 1-krat, trije člani 2-krat, en član 3-krat, en član 4-krat in en član 10-krat.
Iz odbora sta odšla 2 člana. V zadnjem času je deloval odbor le z 11 člani.
Zahvalo zaslužijo vsi člani, ki so kakorkoli pomagali s predlogi razreševati razne naloge odbora in tudi drugi, ki so sodelovali na sejah z raznimi predlogi. Tako so olajšali (sklepanje in s tem pripomogli k uspehom, ki smo jih dosegali v zadnjih letih.
predvideva povečanje števila krav za 4,150 komadov, povečanje mlečnosti po kravi na blizu 5.000 litrov letno, obnovo in modernizacijo sedanjih hlevov, ustrezno povečanje vzreje plemenskih telic, pa tudi precejšnje povečanje sta-leža govejih pitancev. Naš kombinat planira v okviru tega programa povečanje stale-ža krav za 450 glav, kar pomeni, da bomo morali izgraditi za te krave nove hleve, prav tako za približno 300 plemenskih telic, modernizirati nameravamo tudi vse obstoječe hleve za krave in plemenske telice, kakor tudi obstoječa pitališča. Predvidevamo, da bomo do leta 1980 zgradili v kooperaciji z izvozniki živine in mesno industrijo še 3.400 novih stojišč za pitanje goveda. Skupna predračunska vsota teh investicij znaša
75,365.000	din. Tržna proizvodnja v TOZD Kmetijstvo bi morala znašati v letu 1980 eca
4,000.000 litrov mleka in cca 8.530 glav spitane govedi, to je približno trikrat več mleka
in enainpolkrat več pitancev kot danes.
IN V ZASEBNEM SEKTORJU
2.	Še večje so možnosti za hitrejši razvoj govedoreje v zasebnem sektorju. Zato se pripravlja v okviru Zadružne zveze poseben program za preusmeritev pretežno v govedorejsko proizvodnjo cca 5.880 kmetij v Sloveniji. Naš kombinat računa, da mu bo uspelo čez TOZD Kooperacija urediti v tem času cca 400 kmetij za govedorejsko proizvodnjo. Na teh kmetijah bi povečali stojišča za krave za 5.000 komadov; ustrezno tudi za drugo govedo in bi dosegli po končani akciji v letu 1980 cca
15,000.000 litrov tržnih viškov mleka in cca 3.000 glav spitanih govedi. To pomeni skoraj desetkratno povečanje v primerjavi s sedanjimi tržnimi viški teh kmetij. Za program potrebna sredstva znašajo predvidoma 204,000.000 din.
ZA BOLJŠO KVALITETO KRME
3.	Pogoj za večjo proizvodnjo v govedoreji je ureditev sedanjega pretežno travnatega sveta, ki daje zaradi neurejenega vodnega režima nizke pridelke kvalitetno slabe krme. Največ tega sveta je v severovzhodni Sloveniji. Zato je pripravljen program, da bi uredili do leta 198Ö vodni režim in meliorirali okrog 17.000 ha zemljišč ter jih usposobili za proizvodnjo pšenice, koruze in kvalitetne krme. V naši občini je takih zemljišč okrog 3.500 ha, največ v porečju Pesnice, Polskave in Dravinje. Predvidevamo, da bomo
(Nadaljevanje na 11. str.)
Priznanje in zahvala naslovnemu odboru za 1972/1973
Najboljša molzna krava v hlevu Zavrč Runca 9670, upravnik DE Zavrč PŽ tov. Kotar Ludvik, oskrbovalec Rižmarič Franc in oskrbovalka Rižmarič Jožefa
Nagrade z živinorejske razstave
Od 7. do 9. 9. 1973 je bila na ptujskem sejmišču ob 20. obletnici ustanovitve živinorejsko-veterinarskega zavoda Ptuj živinorejska razstava goveje živine, konj in ovac. Na razstavi so sodelovale kmetijske organizacije z območja občin Ptuj, Maribor in Radlje ob Dravi ter podjetja in tovarne, ki oskrbujejo kmetijstvo z mehanizacijo in izvajajo gradbena dela v kmetijstvu.
Na tej razstavi so zastopali Kmetijski kombinat Ptuj proizvajalci iz TOZD Kmetijstvo in TOZD Kooperacija. TOZD kmetijstvo je imel razstavljenih 8 plemenskih telic in 8 molznih krav. Razstavljene krave in telice so bile vzrejene na delovnih enotah Podlehnik PŽ, Pragersko, Sobetinci in Zavrč PŽ.
NAGRADE ZA NAJBOLJŠO ŽIVINO
Na razstavi so bile dodeljene nagrade za najboljšo živino. Kmetijski kombinat Ptuj — TOZD Kmetijstvo (DE Zavrč PŽ) je dobil prvo nagrado v znesku 1.500 din in zlati zvon za najboljšo plemensko telico. Nagrado so dobili za telico Savinsko št. 8167, hčerko krave Same in bika Brina. Delovna enota Sobetinci je dobila tretjo nagrado za plemensko telico Palho št. 9190, hčerko krave Palme in bika H arija. Tretja nagrada je bila v višini 750 din. Poleg tega je dobila telica Palha srebrni pokal.
Tretjeuvrščena telica Palha, upravnik DE Sobetinci Ivanuša Avgust in oskrbovalec Pernek Franc s srebrnim pokalom
NAGRADE TUDI ZA TELICE
Denarno nagrado za prvonagrajeno telico je prispevala Tovarna mesnih izdelkov »Košaki« iz Maribora. Denarno nagrado in srebrni pokal za tretjeuvrščeno telico ter zlati zvon je prispeval organizator Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj.
P. J. — Foto: Arhiv KK Ptuj
Odpirajo se možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva
(Nadaljevanje s 10. str.)
porabili za usposobitev teh zemljišč za intenzivno proizvodnjo približno 80,610.000 din.
VEČJE KAPACITETE MLEKARNE
4.	Toliko povečanje tržnih viškov mleka zahteva tudi nadaljnje povečanje kapacitet ptujske mlekarne, ki naj bi jo tako razširili, da bi bila v stanju predelati 90 — 100.000 litrov mldka dnevno. Zato potrebna sredstva znašajo okrog
25,000.000 din.
VEČ PITANCEV LETNO
5.	Znano je, da primanjkuje v Sloveniji trenutno okrog
250.000	prašičev na leto. prognoze pa kažejo, da bo ta primanjkljaj še večji, če ne bomo hitreje povečali prašičereje. Smo v obdobju velikega pomanjkanje mesa. Ker je svinja najhitrejši in največji proizvajalec mesa, se predvideva v Sloveniji v prihodnjem obdobju naglo povečanje proizvodnje. V ta republiški program se Vključuje tudi naš kombinat s predlogom, da bi povečali v TOZD Farma prašičev proizvodnjo na okrog
70.000	pitancev letno, v TOZD Kooperacija pa povečali tržne viške prašičev pri zasebnih kmetovalcih za 40.000 komadov. Tako bi dosegli letini tržni višek z našega območja približno 110-120.000 prašičev v primerjavi s sedanjimi približno 42.000 prašičev na leto. Za to potrebna sredstva znašajo okrog 88,500.000 din.
HITREJŠI RAZVOJ TUDI
V	VINOGRADNIŠTVU IN
SADJARSTVU
6.	Tudi hitrejši razvoj vinogradništva, vinarstva in sadjarstva je predviden v okviru programov, ki naj bi imeli prednost v slovenskem kmeti jistvu. To je razumljivo, saj imamo v Sloveniji tudi taka območja, ker pride večji del denarnih dohodkov kmetijskih proizvajalcev iz teh treh panog.
V	okvira našega kombinata računamo v družbenem sektorju do leta 1980 s povečanjem vinogradov za 135 ha; tako bi dosegli skupaj okrog 450 ha vinogradov. V zasebnem sektorju bi obnovili najmanj 170 ha vinogradniških zemljišč. V zvezi s tem se mora ustrezno povečati tudi trs-ničarstvo. Zaradi povečanih tržnih viškov vinskega mošta (do tega bo prišlo kot posledica obnove), bo nujno potrebno tudi razširiti kapacitete naše vinske kleti za okrog
20.000	hektolitrov. Predvidena sredstva, ki jih bo treba vložiti v vinogradništvo in kletarstvo, znašajo okrog
58.955.000	din.
HRUŠKE, BRESKVE IN LEŠNIKI
V	sadjarstvu se predvideva
v družbenem sektorju povečanje nasadov hrušk za 22 ha, breskev za 25 ha in lešnikov za 27 ha. V zasebnem sektorju predvidevamo zasaditev plantaž na 11 ha, hrušk na 6 ha, breskev na 4 ha, lešnikov na 16 ha, orehov na 14 ha in vrtnih jagod na 10 ha. V sadjarstvu nameravamo vložiti skupno 9,253.000. Ker so kapacitete obstoječih sadnih hladilnic v Maribora dovolj velike, nam za ta namen ni potrebno graditi novih objektov.
MOŽNOSTI ZA KVALITETNI HMELJ
7.	Hmelj — zeleno zlato — je za Slovenijo pomemben vir deviznih dohodkov, saj izvozimo^ večino pridelka. Zato se uvršča tudi ta proizvodnja med prioritetne panoge v slovenskem kmetijstvu. Območje našega kombinata ima u-godne naravne pogoje za proizvodnjo kvalitetnega hmelja. Zato predvidevamo, da bo TOZD Kmetijstvo povečala to proizvodnjo za 156 ha, tako da bo imela pod hmeljem o-krog 300 ha zemljišč in letni pridelek 450 ton suhih storžkov. Za ta namen bi potrebovali približno 21,660.000 din.
ZASEBNI SEKTOR — KORUZA IN KROMPIR
8.	Program za intenziviranje proizvodnje koruze in -krompirja je namenjen predvsem zasebnemu sektorju kmetijstva. V njega se vključuje zato TOZD Kooperacija, ki bo skušala povečati pri zainteresiranih kmetovalcih predvsem z uvedbo novih kompletnih proizvodnih linij, s kvalitetnim semenom in u-vajanjem sodobne agrotehnike sodobnega kmeta pri teh dveh kulturah vlaganja v mehanizacijo bodo odvisne od obsega in zainteresiranih kmetovalcev, zato jih nismo vnaprej predvidevali.
ŠE DVA PRIORITETNA PROGRAMA
9.	v 10. V Sloveniji sta izdelana še dva tako imenovana prioritetna programa in sicer pe-ratnirarstvo, v katerega se ne vključuje naš obrat, ker imamo v Ptuju za to specializirano močno gospodarsko organizacijo in program izgradnje tovarne za predelavo soje, ki ga pripravljajo slovenske in hrvaške oljarne in tovarne močnih krmil, to je u-porabniki soje. V ta program se vključuje naš kombinat le v toliki meri, v kolikor bo v bodoče potreboval sojinih tropin v svoji tovarni močnih krmil. Ker so naše potrebe v primerjavi s skupno proizvodnjo so jame majhne, so razmeroma majhna tudi sredstva, ki jih bomo v to Vložili. Predvidoma bomo potrebovali le cca 250.000 din.
(Konec na 12. strani)
Odpirajo se možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva
(Nadaljevanje z 11. strani)
VEČJE KAPACITETE TOVARNE MOČNIH KRMIL
Zaradi velikega povečanja živinorejske, predvsem pa še prašičerejiSke proizvodnje, se bo močno povečala tudi potreba po industrijsko pripravljeni krmi. Zato bo nujno povečanje kapacitet v TOZD Tovarna močnih krmil. Računamo, da bomo morali usposobiti tovarno za proizvodnjo cca 80.000 ton močnih krmil na leto, za kar predvidevamo cca 12,000.000 din.
PRECEJ SMELO NOVIM
MOŽNOSTIM NAPROTI
Iz vsega prednjega je razvidno, da se je tudi naš kombinat precej smelo vključil v načrte za povečanje proizvodnje hrane, saj načrtujemo, da bo dal družbeni sektor v našem kombinatu leta 1980 na tržišče približno enkrat večjo količino proizvodov in to ob malenkostnem povečanju števila zaposlenih. Tržni viški iz zasebnega sektorja bi bili približno pet krat večji kot v povprečju zadnjih treh let. Lahko izjavimo brez pomisleka. da temeljijo vsi programi našega kombinata na naravnih proizvodnih možnostih in da ne bo tudi za mko povečanje proizvo'dnje vprašanje prodaj, seveda če bo dosegala kvaliteto kot jo zahteva trg.
POTREBNA VEČJA VLAGANJA
Za tako proizvodnjo potrebna vlaganja znašajo za družbeni sektor cca 290,321.000 din in za zasebni sektor okrog 295.034 din ali skupaj za kombinat kot celoto okrog
585,355.000	din. Če želimo u-resničiti program do konca leta 1980, bi morali Vložiti vsako leto v razširitev proiz-voidnje približno 83,622.000 din skupaj za oba sektorja. Ta šte' vilka je zelo visoka, vendar bo uresničljiva, če bo prišlo dejansko do najavljene finančne pomoči družbe in bank.
ORGANIZIRANO NA DELO
Da bi zagotovili kar najbolj smotrno investiranje in kar naj večje učinke vloženega denarja, bomo v Sloveniji pristopili organizirano k izvajanju teh nalog. Predvideno je, da se ustanovi v okviru vsakega izmed prej naštetih 10 programov razvojna skupnost, v katero se vključijo poleg zainteresiranih temeljnih organizacij in podjetij iz kmetijstva. živilske industrije in trgovine tudi ustrezna poslovna združenja, Gospodarska zbornica in banka.
Znotraj posameznih razvojnih skupnosti se bodo vskla-
dili programi posameznih organizacij najprej s potrebami trga in s finančnimi možnostmi; dogovorjena bo tudi dinamika vlaganj in medsebojne obveznosti, nato pa bo po vsem tem med vsemi zainteresiranimi sklenjen družbeni dogovor, ki bo veljal vse do realizacije celotnega programa.
USTANOVLJENE RAZVOJNE SKUPNOSTI
Razvojne skupnosti se ravnokar ustanavljajo. Večina zainteresiranih organizacij je že imenovala svoje predstavnike v te skupnosti. S strani našega kombinata so bili imenovani na 89. redni seji na predlog TOZD sledeči predstavniki:	Govedorejske farme:
Branko Voljč, dipl. ing. agr., direktor RTS, Juraj Pajič, dipl. ing. agr., ref. za govedorejo v TOZD Kmetijstvo; Govedoreja — kmetije: Stanko Korenjak, dipl. ing. agr., tehnični vodi a TOZD Kooperacija, Miran Glušič, ing. agr., direktor TOZD Kooperacija; Prašičereja: Danica Vukovič, dipl. ing. agr., direktor TOZD Farma prašičev. Cvetko Doplihar, mag. vet., glavni direktor KK Ptuj, Stanko Tomanič, ing. agr., pospeševalec v TOZD Kooperacija; Vinogradništvo vinarstvo: Ivan Skočir, ing. agr., referent za vinogradništvo v TOZD Kmetijstvo, Jani Gone, ing. agr., direktor TOZD Kletarstvo, Miran Glušič, ing. agr., direktor TOZD Sadjarstvo: Miran Glušič, ing. agr., direktor TOZD Kooperacija, Milan Starki, dipl. ing. agr., direktor TOZD Kmetijstvo; Hmeljarstvo:	Matko
Zemljič, ing. agr., ref. za poljedelstvo v TOZD Kmetijstvo, Franc Frajnkovič. ing. agr., u-pravnik DE Dornava v TOZD Kmetijstvo; Krompir: Anton Pernat, ing. agr., pospeševalec v TOZD Kooperacija, Slavko Brglez, kmet. tehnik, pospeševalec v TOZD Kooperacija; Koruza: Štefan Vidovič, ing. agr. pospeševalec v TOZD Kooperacija. Slavko Brglez, kmet. tehnik, pospeševalec v TOZD Kooperacija; Solarna: Marjan Brglez, ing. agr., komercialni direktor KK Ptuj, Cvetko Doplihar, mag. vet., glavni direktor KK Ptuj.
O njihovem delu in o sklepih razvojnih skupnosti, v kolikor se tičejo našega kombinata, bomo sproti obveščali delovni kolektiv in kmete — kooperante.
Branko Voljč, dipl. ing.
Hlev v Kidričevem pred betoniranjem krmilnega hodnika
Pitanje goveje živine v TOZD Kmetijstvo
V	zadnjih letih se je občutno povečala na TOZD Kmetijstvo proizvodnja govejih pitancev. Z adaptacijo starih in opuščenih hlevov so urejena pitališča s sodobno tehnologijo pitanja in visoko produktivnostjo dela ter z visokimi prirastki na krmni dan.
V	Kidričevem (DE Pragersko) sta adaptirana dva hleva s kapaciteto cca 509 kom. govejih pitancev v turnusu. Hleva sta bila zgrajena pred desetimi leti in sta bila namenjena za proizvodnjo mleka. Bila sta urejena za prosto rejo krav, ki se v naših pogojih ni obnesla; nekaj let po končani izgradnji je bila proizvodnja v njih opuščena. V letih 1971 in 1972 je TOZD Kmetijstvo hleva adaptiralo v pitališče goveje živine.
P. J. — Foto: Arhiv KK Ptuj
Isti hlev po betoniranju krmilnega hodnika
Glasilo »POROČEVALEC« KK Ptuj izdaja delavski svet. Urejuje uredniški odbor, predsednik Ciril Kolarič, člani: Silva Gorjup, Konrad Janžekovič, Katica Kašman, Albert Kropej, Tončka Strnad, Branko Voljč. Odgovorni urednik Oto Polič. Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2. Rokopisov ne vračamo. _______________________________________________Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj________________________________________