PredsednlSkf zbor Jugoslovenskega učiteljskega udmženja, sekcije za dravsko banbvino v Ljubljani. Dne 6. novembra 1932. so se zbrali na povabilo sekcije v Mariboru skoro polnoštevilno člani upravnega in nadzornega odbora sekcije in zastopniki sreskih učiteljskflh društev. Navzočih je bilo 9 članov upravnega in 4 člani nadzornega odbora. Navzoči so bili tudi predsedniki odnosno zastopniki vseh 33 sreskih učiteljskih društev. Po ugotovitvi sklepčnosti' je otvoril predsedniški zbor predsednik sekcije tov. Dimnik Nagovor predsedruka JUU sekcije za dravsko banovino tov. Ivana Dimnika. Cenjeni tovariši in tovarišice, člani upravnega in nadzornega odbora in predsedniki ter zastopniki sreskih društev sekcije! Čas, v katerem živimo, donaša mnogo resnosti, zato je treba tembolj tehtati vsak korak, ki ga napravljamo. Delo sicer danes ni hvaležno na nobenem polju in uspefai najnapornejšega dela so minimalni. Vseobči negotovosti, v kateri živi ves svet, se tudi učiteljski stan ne more izogniti. Zato je tembolj potrebno, da dajemo svojemu delu tako podlago, ki je ne more osporiti noben čas in svojemu stanu take vrednote, ki ga bodo ojačile, da bo lahko kljuboval vsaki sili. Temelj, ki smo ga dali svoji organizaciji leta 1926., nam je garancija, da bomo jaki kot stan, ako bomo držali osnove, za katere smo se izrekli vsi. S poznejšimi dogodki je bil ta pravec še bolj utrjen in izpopolnjen. Naša stremljenja morajo iti za tem, da dobimo kot stan samostojne poglede na kulturna, socialna in politična vprašanja. V splošnem pogledu je najširša podlaga našemu delu krepitev narodnega in državnega edinstva v smeri, kakor nam je bila začrtana z Najvišjega mesta ter krepitev verske strpnosti v zvezi z združevanjem vseh konstruktivnih sil k pozitivnemu delu. Ob neštetih prilikah je stanovska organizacija pokazala svojo nacionalno in patriotsko mišljenje in čuvstvovanje, zato moram 8 tega mesta in ob prvi priliki, ki mi je oficijelno dana, obžalovati in zavrniti pojav, s katerim se je skušalo zasenčiti in očrniti to naše patriotsko mišljenje ter z očrnjenjem organizacije vreči senco na ves stan. Kot predsednik sekcije izjavljam, da hočem čuvati z vso odločnostjo organizacijo pred takimi omadeževanji, a smatram, da smo v tem momentu pozvani vsi izreči svoj odločen glas proti neosnovanim in nemoralnim pojavom denuncijantstva. Potom organizacije moramo utrditi poklicno in strokovno delo, da bo imelo svojo polno vrednost. Delovati moramo na to, da se strokovno delo in strokovne sposobnosti ne bodo zapostavljale za drugim delom. S kulturno povzdigo stanu hočemo dvigniti šolo in svojo stroko do najvišje stopnje, da s tem dvignemo tudi najširše plasti naroda. Smatram, da bo organizacija in z njo učiteljski stan šele tedaj dospel do viška, kadar ne bodo drugi dajali njemu, temveč bo jčiteljski stan dajal drugim pravec za šolsko in prosvetno politiko. Le s čim višjo strokovno izpopolnitvijo celokupnega stanu in z njegovim vsestranskim udejstvovanjem bo mederna demokracija primorana upoštevati mišljenja stanov v strokovnih in stanovskih vprašanjih. Tega se moramo zavedati! V gornjem pogledu smatram, da je sekcija storila vse, kar je bilo mogoče pod danimi razmerami. Če smo opustili kaj, kar bi t>ilo še mogoče storiti, je to pripisovati poslom, ki smo jih imeli z drugimi zadevami ter bo treba to v bodoče izvesti. Ni pa samo intelektualni temelj vse, na kar lahko zidamo, temveč so tudi moralne vrednote vsakega dela potrebne upoštevanja, ako hočemo stan docela utrditi in usposobiti za odločilno nalogo, ki jo ima v narodu. Tudi tej strani je sekcija posvečala vso pozornost! Zato je z vso odločnostjo nastopila v primerih, ko je videla, da se ruši moralna osnova službene in stanovske objektivnosti ter je vložila na oblastvo pritožbo proti primeru, ko je stanovski tovariš pristrano izrabljal svoj službeni položaj na škodo tovariša. Iz poročil, ki jih prejema sekcija, je razvideti, kako težko stališče ima danes učiteljstvo pri izvenšolskem delu. Tudi o tem vprašanju boste morali predsedniki sreskih društev izpregovoriti na današnjem zboru, da poveste javnosti stališče, ki ga zavzema celokupen učiteljski stan in v katerega imenu ste opravičeni govoriti ter se domenite glede po, 6topanja o enotnih direktivah, ki jih boste dali učiteljstvu na sreskih zborih. Sekcija je posvečala tudi temu vprašanju vso pažnjo ter je opozarjala na to vprašanje ob vsaki priliki merodajne kroge. Drugo nič manj pereče vprašanje so nameščanja in premeščanja učiteljstva. V tem pogledu se je^ organizacija držala strogo načelnega stališča, da ona ni posredovalnica za službe, temveč je primorana varovati le obče skupno načelno stališče v pogledu nameščanj in premeščanj ter njih zakonito in moralno podlago. To delo je dalo sekciji največ posla, in je izrabila vsa sredstva, iki so ji bila v tem pogledu na razpolago. Tudi v tem oziru bo treba, da se izjavite na današnjem zboru ter zavzamete v interesu učiteljskega stanu in v vseobčem interesu svoje stališče. V pogledu materialnih vprašanj je bila sekcija pozorna na vsako priliko, kjer je bilo treba pozornosti in delovanja za interese učiteljstva. Toda, kakor sem že ob mnogih prilikah, tako moram tudi na današnjem zboru naglasiti, da je popolnoma napačno smatrati, da je borba za materialno izboljšanje učiteljskega stanu edina naloga organizacije. Kdor gleda organizacijo samo s tega vidika, temu bo kmalu ugasnil plamen idealizma in stanovske zavesti in to tedaj, kadar jo bo stan od njega najbolj potreboval — kakor v današnjih časih! Nikdar pa ni sekcija pozabljala, da je to vprašanje poleg drugih vprašanj eno najglavnejših, brez česar tudi ostala vprašanja ne morejo napredovati. Ne smemo pa pozabljati, da je učiteljski stan del organske celote naroda ter moramo pri presojanju tega vprašanja gledati na razmere v celoti. V dosego teh smotrov je bilo treba misliti tudi na okrepitev organizacije same, kot sredstva za dosego ciljev, ki smo jih postavili kot stan. V tem pogledu je posvečala sekcija pažnjo ekspeditivnosti in kontaktu s sreskimi društvi v svrho medsebojnega informiranja o položaju in tekočih vprašanjih. Vsekakor pa mora iti naše stremljenje za tem, da bodo sreska društva v lastnem delokrogu izpopolnila organizacijo ter organizirala odseke in referente za poedina področja dela ter s tem izpopolnila centralne odseke in referente, katerim bodo v pomoč in oporo pri sistematičnem delu svojega področja. Delo si bomo morali organizirano razdeliti do poslednjega posameznika, če hočemo, da bomo imeli uspehe in da bo sodeloval ves stan. Naglašal sem, da smatram, da je le materialno dobro podprt poedinec sposoben, da bo lahko opravljal uspešno drugo delo ter dosezal uspehe pri kulturnem in prosvetnem delu. 'Isto, kar velja za posameznika, velja tudi za organizacijo. Zato smatram, da ni na mestu osporavanje sredstev organizaciji, ker brez teh ne more ne delati irl ne dosezati uspehov. Mislim, da se da s primerno in preudarno besedo tudi to dopovedati članstvu. Dotaknil sem se le načelnih najvažnejših stališč in vprašanj, ker bomo o podrobnostih itak govorili pri poročilih funkcionarjev sekcije. Eno poudarjam, tovarišice in tovariši, utrdimo si z današnjim zborom temelje, ki sem jih omenil v svojem nagovoru, in s katerim otvarjam današnji zbor. Nato je poročal o delu sekcije tajnik tov. Kobal sledeče: Zadružni tečaji. V glavnih počitnicah je sekcija priredila s podporo banske uprave tritedenski zadružnoknjigovodski tečaj. Zanj se je prijavilo nad 80 reflektantov. Sprejetih pa je bilo 40 učiteljev. Vsi udeleženci so tečaj dovršili z odličnim in prav dobrim uspehom. Glede manjšinskega šolstva je sekcija razposlala okrožnico z vprašalno polo. Ko prejme vse odgovore, bodo o rezultatu obveščena vsa sreska društva. Obenem bo pozvala sekcija obmejna učiteljska društva, da skličejo anketo z narodno obrambnimi društvi. V svrho določitve programa za te ankete smo se obrnili do predsednikov nekaterih obmejnih sreskih društev. Pravilnik za obrt. in trg. nad. šole. Sekcija je sodelovala pri sestavi pravilnika za obrtne in trgovsko nadaljevalne šole. Na bansko upravo je odposlala vlogo, naj voditelji tdh šol upoštevajo pri nameščanju učiteljstva na teh šolah le strokovno izobražene moči. Banska uprava je naši prošnji ugodila in razposlala primerno okrožnico. Napredovanja in upokojitve. Na banovinski skupščini je bil sprejet predlog glede napredovanja v višjo grupo. Sekcija je ukrenila potrebno. Interesente pa opozarjamo, da napredovanje ni avtomatično. Predpis določa, da uradnik more ne mora napredovati. Z izjemo nekaterih primerov napreduje učiteljstvo redno. Glede napredovanja v V. skupino smo stavili predlog, naj bi jo dosegli vsi učitelji, ki služijo 30 let in imajo odlično, prav dobro in dobro oceno. Starost naj se ne upošteva. Pri upokojitvi naj se upošteva čl. 128. zakona o uradnikih in naj se pokojninski' prejemki takoj odmerijo. Naturalna stanovanja. V zadevi stanarine učiteljic, poročenih z učitelji in šol. upravitelji, ki imajo naturalno stanovanje, smo napravili vlogo na pristojno mesto. Mnenja smo, da jim stanarina v smislu § 84. zakona o narodnih šolah pripada. Banska uprava pa je izdala okrožnico, iz katere je razvidno nasprotno mnenje. Treba je čakati pravilnika, ozirom načelne rešitve ministrstva prosvete na našo vlogo. Ob tej priliki opozarjam tov. predsednike, naj v primerih, kjer ne odgovarja naturalno stanovanje predpisom, opozore učiteljstvo, da prosijo za ocenitev stanovanja po novi uredbi. Ako ocenitev ne dosega predpisanega zneska, smejo prizadeti zaprositi za povrnitev razlike. Šolnina. V začetku šol. leta je nas starše trla šolnina. Prošnja, ki smo jo odposlali na pristojno mesto, da bi plačevali šolnino v obroki'h, je bila odbita, češ da nima zakonite osnove. Namestitev novincev. Glede namestitev novincev smo storili vse potrebne korake. Doslej nismo uspeli. Nameščeni so bili doslej le nekateri. Poudarjam, da smo zahtevali, naj se upoštevajo pri sprejemu predvsem otroci učiteljev, in pa oni, ki so odslužili kadrski rok. Kontraktualni učitelji. V poslednjem času so bile rešene skoro vse prošnje učiteljev-kontraktualcev. Nekateri so že nameščeni, ostali pa pridejo na vrsto v kratkem. Učit. žen. roč. del in -zabavilje. V organizaciji je precejšnje število uciteljic-pripravnic za ženska ročna dela, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in pa uradniški zakon. Tem je treba polagati državni strokovni izpit, ako hočejo postati stalne. Kje naj polagajo izpit, ni bilo jasno. Sedaj pa je v konkretnem primeru pozvalo ministrstvo za trgovino in industrijo eno teh učiteljic, da se zglasi zaradi polaganja izpita v tem ministrstvu. Podrobna navodila bo sekcija izdala, ko jih dozna. Ministrstvo je odpustilo nekatere otroške vrtnarice, ki niso imele predpisane kvalifikacije. Selitveni stroški. Mnogo vprašanj pošilja članstvo na sekcijo in prosi pojasnila glede selitvenih stroškov. Vse te opozorimo na zadevne predpise. Nekateri pa prosijo posredovanja, ker vIože zadevne prošnje prepozno. Takim ni mogoče pomagati. Pisarne sres. šol. nadzornikov. Sekcija si je prizadevala, da ostanejo učitelji, dodeljeni pisarnam sreskih šol. nadzornikov, na svojih mestih, v čemer je uspela. Uspela pa ni, da bi prejemali ti učitelji kakor tudi oni v pisarni prosv. oddelka banske uprave in pri računovodstvn stanarino. Ministrstvo je odločilo, da pripada stanarina samo onim, ki dejansko vrše svojo učiteljsko službo. Tu je edina pot pritožbe poedincev na drž. svet. Učni načri. Zanima vas gotovo učni načrt. Pri sekciji smo načrt, ki obsega obče instrukcije in razdelitev učne snovi, sklicali anketo, ki je svoje delo završila. Širšega foruma sekcija ni mogla sklicati, ker je bilo treba nujno poslovati. Učni načrt za višjo narodno šolo je predpisalo ministrstvo prosvete. Objavljen je bil v I. številki »Prosvetnega glasnika«. Je samo začasen. a Pravilnik k zak. o nar. šolah. Pravilnik k zakonu o narodnih šolah še ni podpisan. Kdaj se to zgodi, ni znano. Delo sekcije. Nadaljnjega podrobnega dela ne bom omenjal. Poudarjam le, da je sekcija zbrala vse predloge banovinske skupščine in jih predložila glavnemu odboru. Bili so sprejeti domala vsi in predloženi glavni skupščini. Iz resolucije in predlogov se zrcali vse naše trudapolno delo in skrb, da stori organizacija vse za svoje članstvo v pravnem in materialnem oziru. Kljub gospodarski krizi se opaža znaten napredek v vseh sinereh kulturno prosvetnega in nacionalnega dela. Število organiziranega članstva je naraslo za preko 4000. Vendar pa je še mnogo učiteljev izven organizacije. Glavna skupščina. Ta pozitiven uspeh in vidno delo, ki ga je izvršila organizacija v dobrobit svojega članstva, očividno ni ugajal maloštevilnim članom in nečlanom na skupščini. Zato so se poslužili metod, ki ne delajo časti našemu stanu. Neodgovorne osebe so onemogočile mirno in stvarno delo. Prizadeli so s tem občutno škodo članstvu, šolstvu in prosveti, v interesu katerih bi morala skupščina razpravljati o aktualnih vprašanjih ter sklepati o korakih v prilog izboljšanja stanja. Vsi smo prepričani, da je ogromna večina hotela mirno in stvarno delati. To so pa preprečili maloštevilni nezadovoljni člani in neodgovorne osebe. Da se kaj podobnega ne bo več dogodilo in da čuvamo ugled svojega stanu in organizacije, so se napravili primerni sklepi. Potrebna je izprememba pravil. Monopolski zvezld. Dasiravo je glavna skupščina sprejela predlog, da se podvzamejo koraki za ukinitev monopola na šolske zvezke, vendar je sekcija prejela od sreskih društev nove predloge, naj se ponovno zastavi ves vpliv, da se izvede ukinitev monopola na zvezke. Stanarina. Učiteljstvo je edina uradniška vrsta, ki ima poleg svojih dolžnosti v šoli tudi z zakonom predpisane dolžnosti izven nje na kulturnem in prosvetnem dviganju naroda. Ako hoče korakati z du'hom časa, se mora nadalje izobraževati in izpopolnjevati. Kulturne in strokovne publikacije, sodelovanje in udeležba pri raznih kulturnih prireditvah zahtevajo mnogo denarja. Ker se nekateri spodtikajo in osporavajo sedanje prejemke, zlasti stanarino, smatramo, da bi vsako okrnjenje teh moralo imeti posledice pri nadaljnjem delu učiteljstva, ker učiteljstvo ne zmore gmotnih bremen in trpe družine, če se žrtvuje brez zagotovljenega eksistenčnega minima s plačo. Izvenšolsko delo učiteljstva. Ker že govorim o delu učiteljstva, naj omenim, da se učiteljstvo udejstvuje pri izvenšolskem delu na najrazličnejših popriščih. To lahko dokažemo s statističnimi podatki in z neštetimi primeri. Ako nam predbacivajo nedelavnost, kazaje pri tem na poedine izjemne primere, je to krivično. V poslednjem času je sekcija prejela pritožbe, da poedinci in razne korporacije pretirano pritiskajo na učiteljstvo zaradi izvenšolskega dela. Ako učitelj nima veselja in potrebne usposobljenosti za kako delo, udejstvuje se pa zadovoljivo drugod, naj se ga pusti mirno dalje pri njegovem delu. Pri tem pa nikakor ne smeta trpeti šola in pouk. Sialnost učiteljstva. Odkar je bila ukinjena stalnost učiteljstva, organizacija vedno deluje na to, da jo zopet pribori. Je to neobhodna službena potreba. Kako pa naj učitelj uspešno deluje v šoli, kako naj vrši izvenšolsko delo, ako so mu krajevne prilike in razmere neznane. Učitelj ima opraviti z živim materialom, ki ga je treba oblikovati, ne pa z mrtvimi akti in knjigami, kakor večina drugih uradnikov. Zaščita članstva. Ena najbolj perečih vprašanj v organizaciji je zaščita članstva. Tako banovinska kakor glavna skupščina sta sprejeli primeren predlog in naročili predsedstvu, da v tem oziru stori vse potrebno v obrambo in zaščito članstva, kadar išče to pomoči in pravnih nasvetov. Glavna skupščina je tudi naročila, da se v takih primerih kar najhitreje postopa. Vodstvo sekcije se zaveda, da je v polni meri storilo svojo dolžnost. Za zaščito smo uvedli zaščitno polo. Poudarjam pa, da je nemogoče posredovati za take tovariše, ki jim je dokazano, da ostentativno in demonstrativno nastopajo proti raznim naredbam in korporacijam. V nadaljnjem poročilu so sledili konkretni in karakteristični primeri. Strokovne nadaljevalne šole. Ker je sekcija prejela pritožbe, da nekateri upravitelji obrtnih nadaljevalnih šol nocejo zaposliti pri pouku mlajših učiteljev ki so si pridobili kvalifikacijo za poučevanje na teh solah, pač pa zaposlujejo take brez izplta, je sekcija pri trgovinskem oddelku banske uprave zaprosila za odpomoč. Ta je izdala okrožnico pod VIII. No. 5563/1 z dne 25 septembra t. 1. ter naročila, da smejo poučevati na obrtnih in trgovinskih nadaljevalnih solah predvsem učne osebe, ki imajo predoisano kvalifikacijo. p Šolski proračuni. Na predlog nekaterih društev je sekcija napravila utemeljeno vlogo na bansko upravo in predlagala, naj se v šolskih proračunih ne crtajo postavke: tiskovine, potrebe šolskega upravrtelja, stavbni fond, ker krajevni činitelji najbolje vedo, kakšna bremena lahko prevzamejo. Poenostavljenje šolske administracije. V to svAo je sekcija predložila banski upravi poseben dopis in prosila, naj se skliče banovinski učiteljski svet, ki naj obravnava poenostavljenje šolske administracije, ker bo z razbremenitvijo šolskih upraviteljev in sreskih šolskih nadzornikov koristila šoli in šolskemu delu. Skupščinska resolucija. Nekatera društva so poslala sekciji predlog, naj bi vzela sreska društva skupščinsko resolucijo pred skupščino v pretres. Ako dobro premislite, je to nemogoče, ker je resolucija vendar produkt odbora za prsdloge in resolucije, ki posluje kot pomožni organ skupščine. Tajftik tov. Kobal se je dotaknil v svojem poročilu še nam.esti.tev in premestitev, premeščanj vsled deriunciacij, oddaje mesft pred potekom razpisanega roka, stanovske morale i. dT. DEBATA k taijftišketati "poročftu 3e je Vršiia od točfce do točke. K vprašanju o s^taharinaih STešktm pišatnam dodeljenih trčiteljev in o stanarinah ttčiteljstvu v rudniških revirjih sta govorila član upravnega odbora tov. Voglar in predsednik laškega sreskega učit. društva tov. Rudolf tleskovič. Sklenjeno je bilo, da razpošlje sekcija osnutek učnega načrta za nižjo narodno šolo vsem sreskim društvom, ki pa naj na zborovanjih ne razpravljajo o učnem načrtu samem, marveč naj se poglobijo predvsem v navodila, ki bodo veljala skoraj gotovo tudi za učni načrt za višje narodne šole, ki ga je izdalo min. prosvete brez predhodne odobritve Glavnega prosvethega sveta in ga je smatrati za začasnega. Načrt bo natisnila Učit. tiskarna in ga razposlala na vse šole. Sreska učiteljska društva naj zato na enem prvih zborovahj postavijo na drtevni red razpravo o tem učnem načrtu in naj zberejo vse izpreminjevalne predloge, da bodo sekciji na razpolago, ko se bo obravnaval učni tiačrt pri Glavnem prosvetnem svetu. K tajniškemu poročilu o glavni sfcupščini 5e bil priključen razgovor o tej skapščini, kar je obsegala 3. točka dnevnega reda. Predsednik tov. Dimnik je obraztožil, da se pripravlja izprememba pravil JUU. Osnutek bodo prejela sreska društva v pTecenitev. Pri svojih izpretnmjevalnih predlogih naj se držijo predVsem fiačelnih stališč in naj se ne izgubljajo v malenkostih. Sklenjeno je bilo, naj se vrši naslednja skupščina v Ljubljani. Zborovanj sreskih društev in skupščin se smejo udeleževati le člani. Nečlani nimajo dostopa. V debato so posegli tov.: Šestan, Kmet, Mavrič, Skulj, Voglar in Galob. Pri razgovoru o zaščiti članstva se je informiral tov. Šestan, kako je s pravilnikom za centralni odsek za zaščito pri izvršnem odboru v Beogradu in ali je ta odsek že začel poslovati. Predsednik Dimnik odgovarja, da bo izdelan praviinik tekom prihodrijega tedna in da bo začel ta odsek s svojim delom takoj po sprejetju pravilnika. V vseh zaščitnih primerih je imela sekcija doslej v I. O. samem najkrepkejšo oporo. Zivahefi razgovor se je vršil tudi radi šolskih proračunov, ki jih j.e nadzorna oblast močno okrnila. V največji zadregi so sedaj šolski upravitelji zlasti radi tega, ker ne dobijo radi splošhe gospodarske stiskfe niti tega, kar je predvideno v proračunih. Tov. Skulj je podal pojasnila in navodila, kako je treba sestavljati in opremiti proračune, kar naj pojasnijo predsedniki sfeskih društev na zboroVanjih. Debate so se udeležili tov.: Brezovar, Arrigler, Skulj, Schell, Grčar in Gallob. Po temeljiti razpravi o položaju učiteljskega stanu je bila sprejeta obširna spomenica, ki jo bo razposlala sekcija vsem tnerodajnim činiteljem in javnim korporacijam. Kotično naslovi predsednik sekcije Ivan Dimnik na vse navzoče prošnjo, naj javijo na sekcijo, v kolikor tega še niso storili, vse prihiere, ki podkrepljajo sprejeto spomenico. O gospodarski akciji stanu je dal informativno poročilo tov. R. Griim. Omenjal je zlasti gospodarski svet, v katerem delujejo poleg zastopnikov stanovske organizacije skupno z zastopniki učiteljskih gospodarskih ustanov. Podrobneje je obrazložil pomen strokovnega odseka pri Učit. tiskarni in priporočal, naj iičiteljstvo v vseh primerih podpira le lastna gospodarska podjetja, s čemer podpiramo tudi organizacijo samO. Stavbišče za učiteljski dom v Omišlju na Krku je kupljeno. Kupnino v znesku 5000 Din je darovala Učiteljska tiškarna. V najkrajšem času bo ustanovljeno društvo, ki bo zasledovalo hamen, postaviti ob morju svoj dom. Delež se bo plafieval v mesečnih obrokih po 100 Din. Ako pa bo zanimanje veliko, se bo delež tudi znižal. O Mladinski maticl je poročal tov. Skulj. Letos ima Naš rod 18.800 naročnikov, kar je za sedanjo težko dobo vsekakor lepo število. Ugotovil pa je, da je v banovini še okrog 150 šol, ki niso naročile niti enega izvoda. Ako je stiska za denar resnično tako velika, da otroci ne zmorejo nizkih mesečnih prispevkov, potem bi vsaka od teh šol naročila lahko vsaj po 2 do 3 izvode za šolsko knjižnico. Mladinska matica ima še večjo zalogo korhpletnih letnikov Našega roda in drugih rednih in izrednih publikacij, deloma vezanih, deloma broširanih. Da Se izprazni zaloga, predvsem pa da bodp knjige resnično služile svojemu namenu in jih. bodo starši lahko nabavili svojim otrokom, so sprejeli člani upravnega iri nadzornega odbora ter zastopniki sreških učiteljskih društev sklep, naj se cena knjigam zniža za 25%. Ob pol 13. uri zaključi predsedriik Sekcije po izčrpanju dnevnega reda štiri ih pol ure ttajajočo sejo, na kateri so ražpravljali vsi iiavzoči v popolni harmoniji o zboljšanju položaja učiteljskega stanu. LJUBLJANA Gledališka 4 Za gotovino: Šelenburgova 4 MARIBOR Slovenska 18