Katolisk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po poJti za celo leto 3 g Id., /.a pol leta 1 gl. 60 kr. \ tiskarn iri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Teč^J XX. V Ljubljani 1. malega serpana 1867. List 19. Jezuiti. Majhna je čebela med letečimi živalmi, pa njen sad ima prednost med sladčicami. Sir. 11,3. III. Ignaci vtemeli jezuitovski red. Kakor pa si sveti Ignaci sam po svoji moči prizadeva obilno duš za zveličanje pridobiti, tako po Božjem navdan ju tudi sklene še drugih tovaršev si pridružiti, da bi mu bili v pomoč pri tem svetem namenu. Devet inladenčev posebne pobožnosti in učenosti si ubere sper-vega, in se ž njimi ravno na praznik velikega Šmarna 1. 1534 podi v cerkev Matere Božje, kjer s terdno obljubo sklenejo, da hočejo vse zapustiti in če bo mogoče, preden let in dan mine, v Jeruzalem iti, nevernike spre-obračat, ali se pa svetemu Očetu papežu izročiti, naj jih po volji kamorkoli po svetu pošlje, neverne in grešnike spreobračat in povsod po vsi moči ljudi v zveličanje napeljevat. In ker zastran vojske ni bilo mogoče v Jeruzalem priti, se torej s tovarši v Rim podd in papežu svoje želje in prošnje razodene. Papež mu vse rad dovoli, in tako prične sveti Ignaci nov red, ki se mu reče jezuitovski red ali tovaršija Jezusova, kterega udje se razun navadnih obljub ubožnosti, čistosti in po-koršine še posebno zavežejo mladost učiti, in po volji rtnskega papeža kamor koli po svetu v misijone se podajati. Tovarši so si izvolili svetega Ignacija svojega predstojnika; svetnik se pa na vso moč brani te visoke dostojnosti, pa udje ne odjenjajo in vse njegove prošnje so zastonj. Poda se torej k svojemu spovedniku se ž njim o tem posvetvat, in ta mu na ravnost pove, da je to Božja volja, kteri se ustavljati ne sme; in po tem še le privoli, da hoče predstojništvo prevzeti. Papež Pavel III poterdi ta red leta 1540. Sveti Ignaci na to v Rimu svoje duhovne sine na vse kraje sveta razpošlje, ter jim priporoča: Vse k veči časti Božji in dušam v zveličanje ravnati. Uči jih dalje, kako naj skerbijo za snažnost in olepšanje cerkev; kako naj krivoverce in nevernike k pravi veri napeljujejo; katoličane k keršanskemu življenju vodijo; nevedne, posebno mladost v potrebnih resnicah svete vere uče; kako naj pogosto prejemo svetih zakramentov priporočajo: češenje Device Marije povsod vstanovijo in vse, kar je mogoče, delajo goreče k časti Božji in v zveličanje bližnjega. Zvesti sinovi ga pa tudi tako radi ubogajo, da se v kratkem vse in povsod vidi, koliko zve-ličanskega prida rodi njih sveto prizadevanje. V Rimu sveti Ignaci skerbno in veselo uči otroke kersanskega nauka, odrašeno šolsko mladost napeljuje pridno k potrebnim vednostim in pobožnim čednostim: ljudi vsakega stanu z duhovnimi pogovori, pridigami in vajami v pravi veri poterjuje in k pobožnemu življenju vodi. Za uboge sirote, kterim so starši odmerli, v Rimu dve hiši vtemeli, v kterih so se oskerbovali s potrebnim živežem in naukom, dokler si sami ne morejo vsakdanjega kruha služiti. Za dekleta, ki so bile zavoljo uboštva v veliki nevarnosti zapeljevanja, oskerbi pri-bežališe svete Katarine, v kterem so našle pomoč, do kler se niso poročile, ali pa v kaki samostan stopile. Drugo hišo pripravi za ženske prej razujzdane, da so se pokorile. Res je, da se kaka nesramnica zopet v poprejšnjo grešno navado poverne in da svetnik mnogokrat Čuje: ,,kaj se neki tako trudi, ker naposlednje vse nič ne pomaga," on pa odgovor da: „Meni se zdi, da moj trud in delo ni zastonj, če ravno se dosti takih v poprejšnje življenje poverne. Moje delo se dobro splača, če le toliko opravim, da se Bog le eno samo noč ne raz-žali." Za zveličanje bližnjega mu ni nobeno delo pretežko, torej je rekel neki dan: „Ko bi mogel, rad bi tavžentkrat na dan umeri, da bi le eno samo dušo rešil." Večkrat pa beseduje: „Ce bi mi Bog rekel: Kaj hočeš, vale v nebesa iti, ali na zemlji ostati? bi odgovoril: Rajši na zemlji ostanem, če zamorem bližnjemu v nebesa pomagati." Tako vnet je bil za zveličanje bližnjega. Prav tako serčno se pa tudi za čast Božjo poteguje, in poskuša s tačasnimi krivoverci, z Lutrom in njegovimi tovarši zastran svete vere z gorečo besedo in visoko učenostjo sam in po svojih tovarših nevtrudljivo, da naj hujši krivoverci sami spoznajo in rečejo, da je njih novi veri jezuitovski red naj močnejši protivnik. Ker se pa od vsih plati sveta sliši, v koliki prid je njegova sveta tovaršija Jezusovi cerkvi, koliko never-nikov in krivoverccv je po nii spreobernjenih in koliko pravovernih poterjenih, to sve:ega mož£ z neizrekljivim veseljem napolni, sej tako nič druzega bolj ne želi, kakor to, da bi Bog povsod spoznan in češen bil, zato je pa pogosto rekel: „0, da bi tebe, moj Bog! vsi ljudje spoznali in častili." Pri vsem tem pa vender serčnih želj gori, Boga od obličja do obličja gledati. Vedno veselo na svojo zadnjo uro misli, ker se zravno tega nebeškega veselja spominja. V tem pobožnem premišljevanju se naj raji v nebesa ozira in pravi: „0 kako se meni do zemlje merzi, kader v nebesa pogledam!" Zato tudi iz serca vedno zdihuje, naj bi ga Bog že skorej k sebi vzel. Bog njegove želje spolni. Merzlica, ki ga napade in se zdravnikom celo nevarna zdi, mu da občutiti, da se njegova poslednja ura bliža: torej ves pobožen svete zakramente brez odloga prejme , si od svetega Očeta papeža blagoslov in popolnoma odpustek sprosi, vso noč ves zamaknjen v nebo gleda, ni kmali po solnčnem izhodu dne 31. malega serpana leta 1550 v 65. letu svoje starosti sveto živ^enje mirno sklene med vednim klicanjem sladkih imen Jezusa ir Marije. Pa tudi celo mesto za njim žaluje, rekoč: „Svet mož je umeri." Bog ga je po smerti na zemlji še z nešte-vilnimi čudeži poveličal; sveti oče papež Gregor XV pa s> za leta 1»>22 za svetnika oklicali. (Dalje nasl.) Zdaj pa z Bogom, ljubeznjivi, Angel varh vas vodi naj , Venec večno nevenljivi Jezus našim dušam daj! J. V. Jtisifon r KonjlcmA* (Konec.) V nedeljo popoldan ob treh (12. majnika; so v. č. g. nadžupnik J. R. lep in krasno ovenčan misijonski križ blagoslovili, kterega so mladenči v obilnem sprevodu nesli med s. petjem od duhovske hiše okoli cerkve in ga potem pri vzhodnjostranskih vratih na steno cerkve vzdignili, da naj od tam to kraljevo znamenje s. Križa še mlajšiu. oznanuje milosti Božje, ktere so njih očete razveseljevale o s. misijonu. Tej slovesnosti je sledil sklepni govor zunaj cerkve, ker v cerkvi se je bilo zavoljo toliko ljudi, berž ko ne, ckoli 15.000 oseb, nesreče bati. (iinljivo so govornik k stanovitnosti opominjali , zadovoljnost razodeli, priserčno od nas slovo jemali, nas Jezusu izročevali in nam s svetimi odpustki blagoslovljeni misijonski Križ v ljubezni hvalni spomin zapustili. Kadar smo še v cerkvi zahvalno pesem zapeli, je bil s. misijon končan. In kadar so zjutraj drugega dneva (13. majnika) še mertvašnice opravili za vse rajne konjiške farmane, da bi se tudi ti milosti in dobrot s. misijona vdeležili, so blagomili, ljubljeni in za Božjo čast vsi goreči čč. oo. misijonarji zapustili krasni, v Jezusovi sv. Rešnji Kervi oprani vert konjiške nadfare, kjer so sejali v serca tukajšnjih ljudi v potu svojega obraza toliko lepih, z neštevilnimi solzami pokropljenih rožic svetih naukov, ljubezni Božje, dušne tolažbe in nebeškega veselja za nestrohljivi venec s. raja. O da bi Bog hotel! naj bi se te misijonske cvetlice nikoli ne posušile, temveč vedno lepše in lepše cvetle v zveličanje naše. Vv. čč. misijonskim očetom in preljublienemu v. č. g. nadžupniku, ki so nam misijon oskerbeli, pa rečemo globoko iz serca: .,Bog Vam plačaj tisučkrat!" J. V. Za slovo, poklou ljubezni častitim očetom misijonarjem. Vse veselje razodeva. Kadar klije rožni ••vet, Siavček Božjo ča*t prepeva, Venčan raj je c»*li sveti; Serce naš«- pa žaluje, V solzah se topi oko, Mili jok nam oznanuj«-Silno žalostno slovo. Oh, le jokaj starček «ivi Mati, hči in sin na glas! etelinu, in toraj isto vedenje v raznih časih jako raz-ično presoja in obdaruje. Danes je Košut v černih bukvah, jutri se v ogerskem zboru očitno slavi; danes slovi Slomšek kot pisatelj in sostavljavec slovenskih šolskih knjig, jutri se ta šolska sostava pod klop verže, češ, da bi pač škoda bilo, ko bi slovenska mladost z učenjem maternega jezika zlati čas v šolah tratila. — Je že taka na tem svetu, sreča je opotočna, slava nestanovitna. — Le ena stvar je, ki ima sama v sebi vrednost; ktere svet, naj si je ravno spačen in nestanoviten, v zlo oberniti ne more, in to je — prava kri-stijanska krepost. In ta je v resnici kinč one poča-stene gospe, ktera pri vsih svojih neštevilnih dobrih delih nikoli ni iskala hvale pri ljudeh, ktere tudi zdaj podeljena čast nikakor omotila ne bo. Kar je pa posebno hvale vredno in izgledno, je to, da njene dobre dela prihajajo iz korenine žive katoliške vere in serčnega kat. duha, in ne iz puhle vljudnosti (hu-manitet), ktera je mnogim olikancem dauašnjega veka edini katekizem, po kterem se vedejo. — Omene vljudnost stavljam „Danici" slednjič vprašanje: Ali je tudi to vljudnost, ako neka gospoda med procesijo na Božjega Telesa dan blizo presve-tega zakramenta se v enomer pogovarja, kakor se je to letos in tudi poprej pri nas zapazilo'/*) — Bral •) Lani sv. R. Telesa dan sem vidil procesijo v Smirni, kjer so gotovo zmesi vsih verstev skupaj , — v osmini pa so m bil pri ravno takem obhodu v Carigradu. V obeh krajih so bile ulice in cerkve častitljivše ozaliaane, k;ikor po naših krajih, in v Smirni so visoko iz hiš sipali cvetlice na sv. R. T. in proce- sem v neki knjigi, da na Nemškem, kakor to kaže „cerkveni postev" dotične duhovnije, je bUa posebna cerkvena služba, za3pance v cerkvi dregati. Tako-le poroča cerkveni poštev od leta 1825: „Petnajst grošev letne plače za Hanzelna Garten-a, ki je zaspance po cerkvi budil." — Kaj mislite, ali ne bi dobro bilo, ko bi se po mestih enaka cerkvena služba ustanovila, *) da bi človek ta«cim ljudem, ki imajo ravno med sveto mašo ali pri procesijah naj več kremljati, na ušesa povedat hodil, da so zdaj v cerkvi, ki je Božja hiša, ali pa v procesi i, ki ima Bogu v čast, ne pa v razžaljenje biti? -- Da se Bogu usmili to olikano katolicanstvo! Ravno ko to pišem, se raznaša glas, da se je rokodelec W. ustrelil in sicer na pokopališču. Kakov da je izredni vzrok grozovitega čina, ni znano še; gotovo pa je, da nesrečnež ni bil pri zadnji velikonočni spovedi, kakor je sploh cerkve skerbno se ogibal, in bil ie sploh znan hudournik, ki se sliši še cel6 glas zadovoljstva, da je s pota. — Oh, da bi se pač ljudje prepričali , da ga ni večega trinoga na svetu, kot lastna hudobna vest; da pa tudi zdravila za hudo ves* nikjer na svetu ni, kakor le v sveti katoliški cerkvi! Naj bi bil šel po zdravila k kakemu spovedniku, koliki mir bi bil v malo trenutkih dosegel namesti strašne osode! MLaJ Je hej novega po domačem in tujem svetu? Obravnava zastran konkordata. Zadevni oddelek adresini je ta-le: „Moremo pa za ncodvračljivo potrebno zaznamnjati, da na poti vstavi primčrnega post* vodajstva v pregied vzamemo konkordat v tistih ozirih, ki zadevajo v področje deržavnega postavodajstva. Mi spoštujemo cerkveno samosvojnost (neodvisnost) in kratko in malo ne naraerjamo ji sile delati. Prepričani pa smo tudi, da nobena postava in nobena zaveza se ne more za vse prihodnje čase nepreklicljivo odreči pravicam, ki se po dandanašnjem razpletu deržavnega življenja k veličanstvenim pravicam vlade štejejo." Zoper ta oddelek so bili vpisani govorniki dr. Jager dr. Greuter in g. Pintar; zanj pa dr. Roser, Andrievič in dr. Miihlfeld, in še nekteri drugi. Že undan smo bili opomnili, da je bil ta oddelek v začetku namerjen še bolj osoren; da so mu pa Slovenci in Tirolci že v odborih nekaj roga odbili. Govoril je v zboru najprej dr. Jager, tirolski poslanec, in precej v začetku zaterdi svoje prepričanje, da se deržava s konkordatora nobeni svojih bistvenih pravic odpovedala ni, in da kaj tacega mora terditi le samo tisti, ki se ni nikoli natanko soznanil s stanom katoliške cerkve, kakor se je vravnal v drugi polovici prejšnjega stoletja. Govornik pravi, da konkordat ni nič druzega razun spodobno in pravično zedinjenje med der-žavo in cerkvijo, s tem namenom, da se na obeh straneh določi in vstanovi, doklej ene in druge pravice segajo, kakor tudi obojih dolžnosti. To reč govornik nadalje zgodovinsko tako le popisuje: Do začetka poprejšnjega stoletja je bil stan katoliške cerkve v Avstrii in njena razmera do deržave tako, kakor to nahajamo po vsih druzih katoliških deželah, kakor se je namreč razpletla iz poprejšnjih stoletji. sijo, v Carigradu »o prelepe- ogrinjala viselo z verha naj višjih poslopji pa d<> tal; tuniki vojaki so imeli pri obhodu častuo stražo in turška glasba je igrala. Sicer ne rečem, da bi si bil kako reč ▼ obnašanji drugaČ želel, toliko pa je gotovo, da za une okolišine se je vse ver žilo kaj lepo in častitljivo in ondotni gospodje se niso pritožili zoper vljudnost turkov in drugover-«tev pri ti slovesnosti, akoravno je bilo o tora govorjenje. Vr. *) Plačevali pa naj bi služabnika šeptavci Vr Sploh v velikem in v celoti smem reči, da je bila prijazna razmera, deržava in cerkev ste se nasproti podpirale v dosego svojih posebnih in splošnjih namenov. (Levica je bila pri teh besedah nepokojna.) O načelnem ali podstavnem nasprotji med cerkvijo in der-žavo se ni nič vedilo. Ali v tečaju poprejšnjega stoletja je zbučal po srednje-evropejskih deržavah neki duh, ki je razširil nove misli, nove nauke v naj tehtniših za-popadkih: zastran tega, kaj je deržava, kaj cerkev, kai deržavni blagor, deržavno gospodarstvo, deržavna uprava, postavodajstvo itd... Te misli in nauki so se tako silno razširili, da se je vse očitno življenje, po nekoliko tudi posebno življenje, čisto spremenilo. Ta duh, ki se je les z Angleškega, s Francoskega preselil na Nemško, je prišel do avstrijanskih mej ... Tudi Avstrijo je za-gernil v povodenj, ktero je bil napravil, in očitno rečem, veliko je bilo popravljati, veliko prenarej&ti, veliko boljšati, veliko spreminjati. Vender .... pa, ako zgodovinske nasledke prevdarimo, je vprašanje, če je bilo v Avstrii potreba temu diru izročiti se, v obnovah tako daleč gnati, da je bilo skorej vse obstoječe čisto predelano, prekucnjeno, odpravljeno. To mora biti, mislim, eno jeder našega preiskovanja ali prevdarjanp Nato govornik razvije načelstva ali glavne nauke, ki so se bili izobrazili iz omenjenih gospodovavnih misel. Zastran naj višji deržavine oblasti ali vira, iz kterega naj bi bile prenareje tekle, je bilo postavljeno glavno vodilo: „Samo vse v svoji moči je le samo deržava, torej ima deržava vso polnost v oblasti; zraven in razun der-žav ne oblasti ni v deržavi nobene druge oblasti: zavoljo tega so v Avstrii vse naprave dežel, ljudstev in družb pod uplivom in gospostvom deržavinim, deržava rabi svojo oblast čez vse (namreč te naprave), da jih gospoduje, prenareja, razdeva, celo zatira." Iz teh načel, pravi govornik, se je zdajci rodilo vladanje (vladna sistema), ki je vso moč življenja, da to priliko rabim, iz delov cesarstva odpeljevalo ter te moči zbiralo (koncentriralo) v sredini svojega serca, to je, v zapopadku deržave (v tem, kar si je z deržavo mislilo). Iz tega je dalje nasledvalo, da zraven polno i ' deržavine oblasti, zraven te centralizirane oblasti, r; mogla nikjer več obstati kaka samoupravnost (avtonomija). Bila je ta oblast izločivno - nasprotna (kontradiktoricna), ni mogla torej nikakoršna samostojnost poprejšnjih sa moupravmh društev več živeti, naj so že bile take dru štva deželni stanovi, mestne ali srenjske gosposke po deželi; zraven tako umišljene vsredišene deržavine oblasti niso mogle več obstati. Torej vidimo, kako je prizadevanje deržavine oblasti na to merilo, da bi te samoupravne oblastnije čedalje bolj vtesnovala, jih ob poprejšnjo dostojnost in moč pripravila, da bi samoupravnost, moč, ki so jo imele, pre peljevala tje v izločivno posestvo deržavine oblasti. Po drugi strani pa so se pričele napravljati središnje ali centralne vradnije; centralne vradnije so imele potem stotere roke, ti stoterni zastopniki deržavine oblasti so bile deželne, kresijske in druge vradnije ali kakor ko': so se imenovale. Govornik še dalje to reč pojasnuje in omeni, kako je takemu deržavnemu absolutizmu mogla ravno cerkev na poti biti s svojimi obširnimi pravicami, s svojim velikim posestvom, s svojo močjo in samostojnostjo, ter se ni dala strinjati z mislijo absolutne deržavine oblasti. Torej je deržavina oblast zlasti cerkev napadala ter gledala jo počasi oslabiti. Začela je pri naj tehtniši zvezi, v kteri je stala kat. cerkev z naj višjim cerkvenim poglavarjem, in šla je nad škofijstva, nad vse pravice škofijstva, nad zvezo škofov z verniki, na reči cerkvenih obredov, nad cerkvene naprave, potem nad šole v oziru posta vodajstva „in publico-ecclesiasticis. Posrebala je ta aeržavina oblast zlagoma vse, kar je cerkev do takrat imela samostojno-upravnega. Deržava in deržavina oblast je bila ob tistem času enaka gobi, ktera vodo popije, ako je k nji denea. Tako je tudi deržava cerkvi popila njeno samostojnost, in stan je bil taki, da bi bilo treba iskati protestanške deržave, preden bi našli podjarmljenje cerkve pod der-žavino oblast, kakor je bilo v Avstrii. Ko je govornik to reč iz poprejšnjih časov tako razložil, potem je potipal, kakošen svoboden duh veje po zbornici za cerkev ter je rekel: „Gospodje, ali se zlagate s takim deržavnim absolutizmom?" In zaslišali so se klici z levice: „„Ja!"" Govornik dalje: „Ako je to mogoče, vas povabim, da tudi samostojnost in avtonomijo mestnih srenj pod klop verzite. (Klici levičnikov: ,,„Nein!"") Vabim vas, da tudi deržavne zbore pod klop verzite. (Klici levičnikov: „„Nein!"") Grem še dalje; gospodje, jaz spodbijam celo našo pravico, tukaj biti. (Zopervanje na levici.) Zakaj, srenjska samostojnost, samoupravnost deželnih zborov itd. — sej te reči, kakor jih zdaj imamo, so le zopet privojskovane pravice poprejšnjega časa. Ako se pa dopusti, da so te srenje pravice privo j skovale, ktere jim je bila der-žavna oblast poprej vzela, vas prašam: kje je ravno-slednost v oziru na katoliško cerkev? Priznati bote mogli tudi to, kar je katoliška cerkev zopet privojsko-vala, njene stare pravice, in to zopetno privoj skovan je njenih pravic, to se je doveršilo prav s sklenitvijo kon-kordata." Bolj očitno se blezo nikoli ni pokazal pravi duh psevdoliberaluhov, kakor tukaj; tukaj so kar naravnost in brez prideržka rekli, da za katoliško cerkev oni imajo železje, verige, okove, — za vse drugo pa svobodo. Svitii cesar je v Buda-Peštu na vse kaj druzega prisegel, kakor je tisto, za kar se pehajo lažiliberalci. Toda tistih nekoliko levičnikov modrost je bila kmali pri koncu, ker pri nadaljnem tako čverstem izpeljevanji štenograf nima ne ,ja"-karjev, ne „nein"-arjev več vkambanih. Govornik pa dalje razlaga, da potreba kon-kordatov se ni čutila še le 1. 1855; že 1. 1790 so bili v pervo poskusili, da bi se povernile poprejšnje prijazne razmera med deržavo in cerkvijo. Cesar Leopold II je bil bogočastju in upravi cerkveni brezpogojno svobodo dal; njegovo kratko vladanje in zbučanje francoskega rogovilstva je bilo krivo, da niso mogli te reči dalje gnati. Tudi cesar Frančišk I se ni mogel z vrav-navo notranjih reči pečati, ker je imel z dolgimi vojskami toliko opraviti. Pod Ferdinandom I se je tudi poskušalo, pa nič ne doseglo. Po ponovljenem miru 1815 so vse srednje-evropejske deržave sklenile konkordate z rimskim stolom, ker francoske vojske so bile napravile take spremembe v cerkvenih razmerah, da se nobena teh deržav ni mogla odtegniti vravnavi in vterdovanju razdjanih zadev. V 11. 1817 do 1841 je bilo torej dokaj konkordatov sklenjenih. Tudi na Avstrijanskem se je to želelo in 1. 1849 je bila storjena perva stopnja. To leto so bili škofje na Dunaju zbrani, in že so se bili z vlado porazumeli, kako naj se cerkvene reči vravnajo; 1. 1855 pa je bil konkordat v resnici sklenjen. (Dalje nasl.) V Zagrebu je letošnji semeniški nauk že dokončan, ker bodo semeniško poslopje popravljali. — V Kalvinovem mestu Genevi se bode pričela zidati že tretja katoliška cerkev, in sicer v predmestji Eaux-Vives. Osemnajststoletnica in razkolništvo. Ravno ko te verstice pišemo, se gode velike reči v Rimu. Sent- Seterskacerkev se velikansko lepša; delajo se priprave, a bo toliko število služabnikov Božjih, ki so hodili pot ss. Petra in Pavla, slovesno med svetnike prišteti1!; škofje in drugi verniki so nekaj že skupaj in rimske znamenitosti ogledujejo, nekaj pa se od vsih 3trani sh jajo; med drugimi je iz Parskega 150 samih kmetov prišlo v Rim te dni. O koliko mora tu biti ljudstva kolika duhovna moč, kolika veljava katoličanstva se v Rimu zdaj skazuje! Kakor je pa rečeno zastran Jeruzalema, „da še zmiraj s Kristusom terpi," — tako se sme reči zastran Rima. ,,da še zmiraj terpi s sv. Petrom." Toda vse terpljenj«-v Jeruzalemu, vse terpljenje v Rimu se končuje s slave in ta slava se tudi že med terpi j en jem dostikrat razodeva. Kaj je danes Pariz, kaj London, kaj Petrograd proti Rimu? Pred 1800 leti so nejeverniki morili kristjane in njih premoženje grabili, pa kersanstvo se je zato ne premagljivo razširjalo in zmiraj novo moč dobivalo: zda; morijo duhovne telesa celih redov, posestvo in premo ženje V3e cerkve grabijo, morč pravice sv. cerkve, išej«» moriti njene načela; pa cerkev zato ne peša, ne umira, njena slava je zato le še veči. Kaj je moč laških mi nistrov, kaj so ruske nasilstva, kaj Miihlfeldov „reli gionsedikt," kaj togotni „Nein" nekterin dunajskih le vičnikov proti glasu sv. Očeta s tolikimi škofi, mašnik' in verniki v svetem mestu? Kaj in kje je kako verstvo tako slavo obhajala, kakor zdaj katohčanstvo v Rimu? Naj bi prevdarilo nestanovitno kraljestvo krivih včr, da le sam Rim > svojo vero se je ohranil, kakor je bil pred 1800 le . — kar se je pa od njega odcepilo, je s tem tudi zgu bilo samostojnost, zgubilo obstojnost Kdo bo štel krive vere, ktere so v ten 18stoletjin zbuhtele, pa spet po ginile? ... In ti ubogi nezedinjeni jutrovci, tako ime novani staroverci: naj bi poslušali znotranji glas, ki jii v Rim kliče, kakor ga poslušajo učeni protestantje po angleških universah, kakor ga poslušajo vsakteri zmo tenci po daljni Ameriki. Ni davno, ko nam je veri pri-jatel naznanil o staroverskem svojem znancu, kteri mu je tole razodel: „Mi v vsaki liturgii molimo, da bi se z vami (katoličani) zedinili." Ali ne kaže to dosti očitno, kam jih vest žene? Da bi pač dosti serčnosti imeli ter kljubu človeškemu oziru klicanje poslušali!... Drugi na čisto drugem kraju, nezedinjen duhoven, kakor je pra vil visoko častit gospod, se je serdito pritožil proti njemu svojemu znancu, „zakaj da so se predniki njegovi od Rima ločili, ker vender vsak grek ve, da vsi patrijarbi na Jutrovem so bili vselej od papežev poterjevani.'-Vraže in krive misli, se ve da, mnoge sicer dobroserču«' greške ločene duhovne motijo, da se z materjo ne z<• dinijo. Iz hervaške strani je ravno tisti posebno častiti gospod pravil, kako silno se je pred nekaj časom star sveščenik začudoval, ko mu je dopovedal, kako spod budljivo se pri nas deli sakrament sv. mašniškega p<» svečevanja, ker menil je, da mi katoličani smo že bliz«> luteranstva in vsega tega več nimamo. Toda dosti bo b zastran tega in tacega; naj bi dvomljivci bili ss. Petra in Pavla dan v Rimu, in za marsikako vražo manj uo-gati bi se domu vernili! — V Moskvi v gostijah na vertu Sokolniku je dr. Rieger 2. rožnika Rusom besedo govoril, ki razodeva veliko samosvojnost tega moža in bi se v teh okolišinah skorej derzovita zdela. Povedal je Rusom, da v zad njem poljskem rovarstvu, ko je vsa večerna Evropa sočuvstvovala z rogovilstvom, sta ga grajala Palacki in on (Rieger) ter naznanila, da to je nesreča za Poljsko. On priznava Rusom njih pravice; „ne moremo pa za molčati," pristavlja dalje, „da tudi Poljaki, steblo ve černega Slovenstva, od ruskega ljudstva razločni po je ziku in zgodovini, imajo pravico do svojega lastnega narodnega življenja (eksistencije)." Besede profesorja Poeodina so mu porok, da vsi olikani in pravični Rusi Poljakom to pravico priznavajo. „Slava" in „Živio" je spremljalo te besede. Pristaviti moramo v pojasnjenje, da Pogodin je bil poprej milovaje omenil Poljcev, da se ločijo od njih, ko se bratijo drugi Slovenje, ter je željo sprožil, naj bi svojo napako spoznali. Popisovaje nadalje nesrečni razdvoj med Rusi in Poljci je Rieger zavračal na nekdanje polabske Slovene, ki so imeli polovico sedanje Germani je v posestvu, pa so bili v prepiru med seboj, torei je steblo za steblom prišlo v suž-nost in vsi so se zgubili; tako, pravi govornik, se utegne tudi zdaj zgoditi, ako bode sovraštvo med brati terpelo dalje. Izrekuje pa upanje na Božjo pomoč, da do tega ne pride. Govornik miluje, da je Rusija v poljskem rovarstvu prišla v slabo ime pri zahodnjih narodih, ter nato zopet nove levite pripne, rekoč: „Toda, ako je vojska med dvema bratoma zato, ker je brat bratu krivico storil, in ako eden teh bratov premaga, kaj naj se potem zgodi?... Jaz bi djal, da je takrat prišel trenutek, ko se ima bratovska ljubezen v djanji razo-deti in naj zmagavec velikoserčno reče premaganemu bratu: Lej, premagal sem te, ves si v moji oblasti in premorem s teboj storiti, kar mi je drago; jaz pa sem pravičen, in skazati se hočem do tebe kakor brata, dal ti bom tvojo pravico." „Slava" in Živio" je bil odziv na te tehtne besede. Nategnil je dalje na to, da kaj tacega je naloga, vredna velikega vladarja, ki je toliko milijonov kmetov osvobodil, namreč cara Aleksandra. Nadja se prezmožni govornik, ako Polici svojo krivico spoznajo, pa pravico rusko in zlasti malorusko, da bodo premagavci pokazali, da ni njih namen poljsko narodnost zatirati. Ali iz politike ali zakai neki govornik vere in porusovanja katoličanov ni ne z besedico omenil? Zanesljivo pa je, da ta beseda se ne bode brez sadu v oziru na Poljce spuhtila. Deržavni zbor ima zdaj opraviti s predlogi vla-dinimi. Tele reči so: Prenareaba februarnice od 1. 1861., ki se mora drugač vrediti, ker je odcepljeno Ogersko z druzimi deželami vred; prenareja 13. §. kaj sme ministerstvo storiti v sili, ako zbor ni zbran; odgovornost ministrov; delegacije ali odbor iz obeh zbornic za skupne obravnave z ogerskimi ministri; osnova nove postave za novačenje ali nabiro novakov. Odbor, ki bo vladne predloge pretresal in poročal , ima 36 odbornikov, med kterimi je za Slovence edini dr. Toman. — Vterjevanje dunajskega mesta, že {>ričeto, je na tišapje derž. zbora opušeno. — Njih ve-ičanstvo so po vsem cesarstvu pomilostili politiške prestopnike od 13. sušca 1848 pa do 20. rožn. tekočega leta, namreč velike izdajavce, motivce občnega pokoja, rovaije itd. ,,1'resse," kakor „Patriot" piše, nektere obljube, ki jih je Beust Poljakom storil, „velike žertve" imenuje!! Ako so majčkene drobtine ravnopravnosti, ki so Slovenom drobe, res „velike žertve," kaj bi bila pa vresničena ravnopravnost? „Presserski" svetovavci Slovenom malo privošijo in s tem cesarstvu slabo služijo. Bolje bi služil tisti, kteri bi nasvetoval, da naj se vsim narodom cesarstva ravnopravnost po keršanskem načelu odkritoserčno zagotovi in o njenem zverševanji naj se vesoljno pobratenje vsih avstrijanskih narodov obhaja. To bo veči moč za cesarstvo kakor milijon vojakov in več kot „presserski" svet. V Lombardli, na Parmezanskem in po druzih krajih zopet kolera roji; zlasti na Bergomskem in Brešijan-skem obilno merjejo. Ni čudo, sej v Veroni so sv. R. Telesa praznik nesramni potepuhi grozovitnisi divjali, kakor ko bi se bil živi pekel odperl. Procesijo so te spake človeškega rodu zmedle in napravile tako zmešnjavo, kakor bi bili prav res obsedeni. Neka od satana najeta derhal je butila v procesijo, duhovna s sv. R. Telesom na tla poderla, teptala, komaj je bil eden duhovnov sv. R. Telo otel v neko cerkev; kako so nadalje lomastili, svete reči tergali, bili, suvali itd., tega ni popisovati. Kaj tacega se menda še ni zgodilo. To je {>rav hudičevo in Antikristovo delo. Laška vlada in par-ament s svojim cerkvenim ropom in zasramovanjem vsega svetega sta sejala; zdaj žanjeta! To naj bi si tudi avstrijanski sovražniki katoliške cerkve dobro zapomnili. „Danica" pa priporočuje vernim Slovencem, da naj s toliko večim Češenjem do sv. R. Telesa in presv. Jezusovega serca, kterega osmino zdaj obhajamo, nado-mestujejo poropano čast in s pogostnišim vrednim sv. obhajilom popravljajo strahoviti Božji rop, ki ga je storila od peklenskih zakletnikov podkurjena derhal. Italijani pa naj se skrijejo od sramote in do smerti zaru-dečijo, da imajo take tolovaje med seboj! V Berlinu je vrednik časnika „Kladderadatsch-a" obsojen na 14 dni v ječo, ker je bil sovražljivo napadel jezuite, vverstovanje med svetnike in blažene, odpustke, versko resnico čistega spočetja v katoliški cerkvi. Kato-ličanjemed Prusi tedaj niso brez brambe in „Kladeratač" bode mogel nekoliko bolj previdno „kladerati." V Sicilii tudi kolera rogovili. Mislimo, da se tudi nas ne bo ognila; kogar bode vest posvarila, ko to bere, naj ne čaka s pripravo, ker odlašanje je nevarno. — Kronini princ angleški je undan slavno in očitno pokazal, kako ve spoštovati zapoved Božjo v oziru na posvečevanje nedelje. Bil je namreč povabljen k diru za stavo, ki se je imel v nedeljo napraviti. Čutil je pa v vesti nepokoj, če bi se smel take ježe v nedeljo vdeležiti ali ne, in po berzopisu mater za svetpraša. Mati odgovori „ne," in sin je poslušal. — Ni čuao, da se Angleži tako obilno k pravi veri spreobračajo, ker še včst imajo. Dr. Manning, višji škof vestminsterski, je veri govornik, skorej vsak teden v kaki londonski cerkvi, pa tudi v druzih škofijah pridiguje, ter govori v očitnih družbah o tem ali unem verskem Členu in splošnjem blagru. Poslušavcev ima iz vsih včrstev in stanov, in mnogi odhajajo s tacih shodov odmenjeni v katoliško cerkev poverniti se. Tudi neumerljivi Faber mu je v tem oziru na strani, zakaj v kloštru oblatov sv. Karola Bar. v Bayaswater-u, ki ga je on stavil, je neki sprejel 365 spreobernjencev. Nadškof pa je tudi priden in goreč pisatelj. Ne mine leto, da bi iz njegove roke kak spis svitlega ne ugledal, in sicer o naj tehtniših zadevah naše dobe, o keršanstvu in katoliški cerkvi in o njenih razmerah do anglikanstva. Manning je spreober-njenec iz protestanštva. (Hlas.) V Rimu so 21. u. m. obhajali obletnico kronanja Pija IX. Rimljani so celo mesto prostovoljno razsvetlili. Piju že 22. leto teče, odkar je naj višji pastir, in kakor neki dopisnik pravi, utegne Pij še vse tiste preživeti, ki že leta in leta preže na njegovo smert. — 22. rožn., kakor „Volkstr." piše, se je pričakovala pečatnica, ki ima oklicati vesoljni cerkveni zbor, kteri se bode zbral že to leto mesca grudna, ali pa leta 1868. — Zbrani škofje namerjajo neki razpisati pismo do raznih vl&d, v kterem bodo dokazali, da ravno vladam je naj več ležeče prestol sv. Očeta ohraniti, ker z njegovim padcem so pokopane vse sedanje vlade. — 25. rožnika je bilo do 6000 duhovnov v Vatikanu pred sv. Očetom, ki so jim spregovorili besedo o duhovskih dolžnostih in o sedanjem času. — Pri procesii sv. Rešnjega Telesa je imelo biti 38 kardinalov, 320 škofov in več tisuč druzih mašnikov. — Iz samega turškega cesarstva je v Rimu 41 škofov raznih katoliških obredov. Iz Spanjolskega se jih je pričakovalo 27. Na Angleškem so naj imenit-niši katoliške hiše podpisale zaupnico do sv. Očeta, ki jo je vzel seboj viski škof Manning. — Ogersko škofijstvo je neslo seboj vdanostno pismo ogerskega duhovstva in znamenit znesek darov za sv. Očeta. Pervostolniku oger-skemu so neki pripravili stanovanje v Vatikanu blizo sv. Očeta; to je posebno počešenje avstrijanskega škofijstva. — Po napovedi so imeli sveti Oče v god ss. Petra in Pavla vsim Rimljanom rešiti, kar je kdo imel zastavljenega, akoravno so sami z denarstvom v zadregi. — Iz Parskega je prišlo med drugim 150 kmetov na praznik; iz Francoskega pa do 6000 neduhovnih ljudi. Slavnosti so gotovo presegale vse misli in popise, torej ni čudo, da so se nesramni rogovileži tako silovito kračili, da bi tujce odvračali od obiskovanja osemnajststoletnice. Garibaldi ni zastonj dermastil po Italii pred nekaj časom; izbruhalo se je v Veroni nekaj nad-garibaldovskih gerdobij, toda italijanska vlada sama ga je že do gerla sita in eden ministrov je rekel neki, da se lahko zgodi, da bo vstreljen, ako se kak »Aspro-monte" ponovi, ker ne za-inoreta biti 2 kralja. Tudi je bil blezo tako imenovani »Comitato" nekaj potepuhov skupaj stepel, ki so hotli undan na Rimsko ropniti; toda italijanska vlada jih je nekaj polovila, nekaj pa razpodila Ravno take žleze {>a kažejo, da se v Rimu mora nekaj imenitnega in ve-icega goditi, ker jim njih žolč tako nezmerno kipi. In res, ta osemnajststoletnica bode gotovo katoliški cerkvi veliko veči duhovni prid obrodila, kakor pa so ga vsi Poncii, Kajfi in Iškarjoti spodjesti bili kos. Omeniti moramo tudi ogovora sv. Očeta, ki so ga imeli do kardinalov 16. rožn., namreč v obletnico, ko so bili Petrov stol zasedli. Sedanji stan v občinstvu je taki, da bi se mogli naj veči otožnosti vdati, ako bi nam bilo zgolj na človeško pomoč zaupati, pravi namestnik Kristusov. Brez števila je lažnjivih načel in med njimi posebno dve prevagujete: napek razumevano napredvanje in mnogo-presljavljana edinost. Vzrok teh načel je napuh, kakor unega zadolženja v raju, in tudi sad bode unemu podoben. Brez vere in čednosti ni napredka, in zastonj se iše edinost, kjer kraljuje brezsramna sebičnost in je pregnana keršanska ljubezen. Dalje omenjajo dolžnost bojevati se zoper lažnjive načela, in pa tako imenovani »Silabus," kterega v novo skoz in skoz poterdijo. Spod-budovanje k molitvi in upanju in blagoslov je sklep. Egiptovskega namestnega kralja je Napoleon v Parizu sprejel s posebno velikimi šegami in slovesnostmi. To je ena znamenita reč; druga je ta, da se je namestniku silo silo v Pariz mudilo. Meti in JPelin. Inkvizitor Don Pedro Arbues de Epila. Daljši spis v „Volksblatt-u iz Stuttgart-a pojasnuje življenje tega mučenca, ki ga »liberalni" trinogi že davno mer-tvega v grobu terpinčijo. Ob tistem času, ko je Arbues živel, so judje močno zalezovali katoliško Cerkev, veliko se jih je dalo kerstiti po hinavsko in vplazili so se v naj višji deželske in duhovske časti in službe, celo Škofje so bili skriti judje ter so tako škodovali deržavi in Cerkvi, kjer koli so mogli. Da bi se deržava in Cerkev obvarovale tacih Iškarjotov, je deržava imela posebne sodbe, ki jih imenujejo »inkvizicije" ali preiskovanja. Bil je torej tudi duhovski »inkvizitor" ali prei-skovavec, kteri je imel preiskati in naznaniti deržavni sodnii take nevarne sovražnike in izdajavce. Da tisti judje in drugi hinavci niso dobro govorili o taki sodnii, da so jo grozovinsko čertili in strašno obrekovali z besedo in v pisanji, nad tem ni dvomiti, kajti taki ljudje se ne boje ne Boga in ne greha. Da pri inkvizicijah sem ter tje tudi ni bilo brez napak, ni čudo, ker take so pri vsih človeških napravah. Inkvizitor je bil tudi Arbues, in kakor taki je mogel to dostojnost 8 svoj o kervjo plačati. Imenitni gospodje v visokih službah, keršeni, pa odpadli judje, ki so se za svoje denarje bali, za velik denar najmejo potuhnjene morivce, ki Arbuesa napadejo in umorijo. Vsa Saragosa je ster-mela nad tem hudodelstvom in vikši škof Alfons je ljudstvo potolažil, da morivcev ni raztergalo. Na goreče želje Španije je bil Arbues 17. apr. 1664 med zveličane prištet in se vAragonii časti za mučenca. Španjski zgodovinar Blanka Arbues-u daje spričevanje, da je bil »pravičen in naj verliši mož, posebno dober in previden, zlasti učen v sv. pismu in bogoslovstvu." — Kako pišejo pa o njem novi »liberalni" zgodovinarji in časnikarji? »Allgemeinerica" se )e najprej zlagala, da je bil Arbues inkvizitor od 1. 1480 do 1485 in da je tisti čas ne manj ko 4000 ljudi ognju izročil. Resnica pa ie, da se je inkvizicija v Aragonii 1. 1484 še le pričela, in še le nekaj časa pozneje je bil Arbues izvoljen za enega izmed dveh kraljevih inkvizitorjev; bil je tedaj v ti službi le eno leto. Jih je mar tisto leto 4000 obsodil? Lorente, naj veči sovražnik Cerkve in inkvizicije, zgo dovinar tistega Časa, ki je bil poprej sam tajnik pri inkvizicii, in bi gotovo ne bil zamolčal, kar bi bilo Cerkvi v škodo, on pravi, da tisti čas »so bili le samo nekteri odpadli judje obsojeni (v mescih vel. trav. in rožn. 1485}." — »Liberalci" Arbues-a, tega »dobrega in pre-verlega moža," s psovko »Scheusal" pitajo in lažejo se, da obup in nadloga sta nekemu potuhnjenemu morivcu bodalo v roko dala, da ga je končal, — akoravno so bili le odpadli judje z obilnim denarom dali — ne enemu ampak trem hudodelnikom bodalo v judeževske, denara gladne roke, kakor je bilo poprej omenjeno. Da je pa deržava ob tistem času odpadnike kaznovala, to je njena reč in ne cerkvena. Zraven tega so te inkvizicije nakladale le bolj spokorne opravila (Auto da Fe, actus fidei ali verske djanja), kazni v denaru in svobodi so bile za znamenite hudobije, smert z ognjem le pri terdovratnih krivovercih in velikih hudodelnikih. Tudi protestanške vlade so s smertjo kaznovale take, ki so njih zmoto spoznali in jo zapustili. Reformator Beza je pisal cele bukve: de haereticis a magistratu civili pu-niendis, o odpadnikih, ki naj jih deželska gosposka kaznuje. Švedi so še leta 1844 slikarja J. O. Nilson-a iz dežele pregnali in mu vzeli vse deržavljanske in dedne Eravice, in zakaj? »Zavoljo odpada od Lutrovega uka" katoliški veri. — To tedaj zopet prav jasno kaže, kako znajo sovražniki katoliške Cerkve lagati in obre-kovati. Stermenja vredne napredvanja 19. stoletja. Fi- listejci, Egipčani, Asirci, Perzijani, Macedonci in vsi, kteri so se znali v nekdanjih časih hrabro vojskovati in moriti, naj se skrijejo pred devetnajstim stoletjem! Zmeraj nam časniki pripovedujejo iznajdbe novega moriv-nega orožja, ki vse drugo prekosi. Ravnokar je na Par-skem iznajdena puška zadnikarica, s ktero se 30—40 krat v minuti vstreli, in vojak zamore 25krat vstreliti brez novega nabijanja ali basanja. Tudi po druzih krajih se veliko enacega sliši. — Pa to je še majhna reč. V Figahausen-u je nekdo iznajdel puško, ki je celo nič nabijati ni treba, kar kolesce vojak verti, kakor pri orglicah, in zrakov tis meče protivnike na tla kakor snope — po 100 v minuti, če hočeš. — Še več. V Lii-genbergu je mašina iznajdena, s ktero more en sam vo- i'ak v 3 minutah 3 polke ali regimente poda viti. Rekli >ote, da to vender vse prekosi, kar premorejo morije 19. stoletja; pa ni res. V Aufschneidermiihl-u je umetnik izmodroval način, da ne bode treba ne pušk, ne sabel in ne topov, pa tudi na vojsko ne več iti, — kajti on sam bo po nekakem telegrafu brez dolge pomuae popikal in pokavsal vse sovražnike ter iih bo storil nezmožne za daljno vojsko. — Dobro bi bilo, ako bi iz- našel kt'o še mazilo, ktero bi storilo, da bi se zopet človek človeku smilil; — pa tisto pride blezo na versto še le v 20. stoletji! — Kratke nasnanila. Hervaski ban bode izmaknjen * svoje dostojnosti in namesto njega bode postavljen civilni namestovavec (civil-locumtenens). Erdeljski deželni zbor je razpušen. Na Reki Madiaroni rogovilijo, da je prav žalostno. — Udje katoliških družb na Dunaju so jmeli na praznik ss. Petra in Pavla v spomin osemnajst-stoletnice posebno mašo in skupno sv. Obhajilo v cerkvi sv. Štefana. — V Peštu je 22. rožn. poslanec Ber-nath ministre nažigal, da naj zdaj, ko bo zbor odložen, osnujejo postavo za enakopravnost iudov in za odpravo konkordat a. Tedaj po zgledu dunajskih bratcev! — Proti koncu mesca m. serp. se podasteNju veličanstvi cesar in cesarica v Pariz. —Močno se govori, da nadvojvoda Maksimilijan se je meh ikanskemu cesarstvu za vslej odpovedal in je torej izpušen in na potu v Evropo; pa ni Se vradno poteijeno. — Poslednje novice. V zboru 26. rož. so sv. Oče Škofom obljubili, da bodo o vgodni priliki cerkveni zbor sklicali, da bi se potrebni pomočki našli za od-vernitev nadlog, ki cerkev stiskajo. Slovenci in Tirolci, kakor „Czas" piše, so se v deržavnem zboru s Poljaki tako zedinili, da se bodo v vsih tehtnih in glavnih prasanjih zlagali. To so že pokazali prav čversto v seji 28. u. m. Tudi v Varšavi na Poljskem in na Cerni gori je kolera. V Mauternu na Avstrijanskem se je ponoči od 24. do 25. rožnika zgodilo v farni cerkvi gnjusobno oskru njenje. Vse razdjano in kriiem po tleh so našli zjutraj, kar koli se zamore pokončati in poškodvati; tudi tabernakelj je bil odpert, svete Hostije prekucnjene. — Veliki zmaj lucifer je hotel osemnajststoletnico v Rimu požreti, ker pa tega ni mogel, se je zvijal in z repom mahnil, kamor je mogel, v Veroni, v Mauternu, ob -imski meji itd. To ie prav očitno, in kdor je kdaj satana tajil, lahko zdaj njegove kremplje vidi. Toda: še še ti bodo glavo terli, ti santavi peklenski zelenec! Vidil bos, s koliko veči gorečnostjo bodo verniki zdaj sv. Rešnje Telo častili, — cerkve olepševali, — cel6 poprej mlačni se bodo k gorečnosti zbudili! Is LJubljane. Patronske opravila pri sv. Petru in pri s v. Janezu Kerstniku v Ternovem so se prav >lovesno obhajale. V Ternovem so, kakor druge leta, imeli dopoldne veliko sv. mašo preč. gospod Janez Kerst Novak, pridigo preč. gospod K. M a j h e n i č, pričujoča je bila patronska mestna gospoda z mestnim županom blagorod. gosp. dr. E. H. Ko s to m na čelu; popoldne pridigar gosp. prof. Jož. Mam, verniki so v svoje razveseljenje vidili med seboj Njih milost prečastit-Ijivega ikofa Jerneja. — Ravno včeraj je do p. n. gospoda deželnega poglavarja prišla z Dunaja vesela novica, da je izvoljeni /upan gospod dr. E. Kosta poteijen. — Pretekli četertek so imeli učenci mestne šole pri sv. Jakopu pod vodstvom preč. g. J. Rozmana slovesno pervo sv. Oi>hajilo. — G. Fr. Hrovat, bivši fajm. pri sv. Jakopu, na-znanujejo iz Jeruzalema, da so sploh zdravi in zadovoljni. — Tega mesca že, se piše „Zukunft", ima v Ljub-Ijani pričeti izhajati nov slovenski časnik. — Od prav poštene strani smo bili nagovorjeni, da naj željo sprožimo zastran plavarne ali kopeli v Ternovem ob Ljubljanici, da naj bi se drugam prestavila, ker tukaj služi nekako za glediše na uni strani po Pru- lah sprehajočim ter mnogi nalaš hodijo zijale past, ko plavci tam nasproti v vodo skačejo itd. Zlasti je neki tudi dosti radovedne otročarije med zijalki inzijalkami. Morebiti bi se pervi trenutek saj to dalo storiti, da bi kopalcev očitno ne bilo na ogled, razun k večemu po vodi plavajočih. — Mestna gosposka, določivši v drugem kraju očitno kopališe, je undan modro zapovedala, da morajo kopalci spodobno kopalno obleko imeti: gotovo bode tudi tukaj željam mestnjanov vstregla. tlfmek. Kjer blagost je, tam je čednost, V krogu teh sestri peterih Kjer je čednost, je modrost; Naj ljubezen žezlo im4, Pri modr6sti je omika, Ki pod vere rajskim plaščem Sestra njena je rad6st. Jih po zemlji naj peljd. Kamor koli jih pripelje, Blagoslov in mir delč, Kjer one se vstanovijo, Serčne himne zadone. J. Cimperman. MMuhorshe spremembe. V ljubljanski škodi. Kakor unkrat faro Mošnje čast. g. Jan. Sajovicu (s čimur naj se popravi pomota v posled. listu,) tako je sedaj c. kr. deželna vlada podelila lokalijo Rudnik čast. g. Alojziju Peharcu z Zlatopolja. V lavantinski škofii. Prestavljeni so čč. gg.: Mat. Burcar k sv. Marjeti; Jan. Košir v Ruše. Umerli so čč. gg. župniki: A n d. S i r e k pri sv. Lovr. na Drav. polji; Juri Košenina v Laporji, in Franc Stus v Zibiki. R. I. P.! MMobrotni darovi. Račun dohodkov in stroškov za Slomsekov spominek. Skupnina prejšnjega računa: 2962 gld. 46 kr., 3 cesarski zlati, 4'/s križastih tolarjev, 2 prosta tol. in 8 dvajsetic. Dalje so darovali ti-le gospodje: Neimenovan iz Žolcpaha 4 gl.; Novak, dekan v Šmartnem pri slov. Oradcu, nabral 19 gld.; Durnwirth, špiritval v Celovcu, 7 gold.; Sever Lovro, farni oskerbnik v Bla-čah, 2 gold.; Meako J., duh. svetovavec in župnik pri sv. Lo-rencu, 5 gold.; TrampuS Jan., župnik v Lobati, 2 gl.; bogo-slovci I. leta v Mariboru 30 gld. V Smarski dekani j i sov darovali : Pankavski farmam, 50 gld. Ivanec Mart., dekan v Šmarji, Suc Juri, župnik v Dramblah, Veres Ant., župnik na Sladki goi i, vsaki 10 gold.; Pintar Fr., kaplan v Dramblah; Hajšek Anton, farni namestnik v Ponkvi, vsaki 6 gold. Petan Fr., kaplan v Zibiki; Kak Sim., kapi. v Halčbju; Terstenjak Davorin, župnik pri sv. Jurju; Mastnak, kapi. ravno tamo; Vošnak Lovro, kapi. v Ponkvi; Ulaga Jož., župnik pri sv. Vidu;vSelič Valent., pro-vizor v Marenbergu; Jan Ferd., kaplan v Šmarji, po 5 gold. Terme Ant., župnik pri sv. Štefanu; Kunes Jan., kaplan v Slivnici; Canker Lovro, župnik na Halobju, po 4 gld. Šket Mart., kapi. pri sv. Štefanu ; VavpotiČ Mih., kapi. pri sv. Vidi; Bata j Karol, v Šmarju, po 3 gold. Gornik Franc, župnik v Slivnic", 2 gld. Stus Fr. župn. v Zibiki; Kramar Fr., učitelj na Ponkvi; Zdolšek Fr., polit, šolski ogled, v Ponkvi, po 1 gold. 50 kr. Jerman Jož., ces. uradnik v Jelšah, 1 gl. Stanjko Ant., kapi. pri sv. Jurju, 5 frank, v zlatu. Cene Kašp., župnik pri sv. Martinu na Poharju, 3 gl. — Skupnina vsih dohodkov do 1. maja 3194 gl 96 kr. Za poštnine smo izdali mesca febr., marca in aprila 88 kr.; tedaj še ostane čistih dohodkov 3194 gld. 8 kr., 3 cesarski zlati, 5 frankov v zlatu , 4'/, križaš ti h in 2 prosta to-larja, in 8 dvajsetic Dr. P r e 1 o g, V Mariboru 1. maja 1867. denarniČar. Za sv. Očeta. Unicum, quem possideo et aute 22 annos neomissta accepi aureum, o Ter o sanctissimo Patri Pio IX petens apost. benedietionem. F. K. — V odpušanje grehov 20 kr. sr. st. d. Kare lina. — Sv. Očetu nekteri farmani sv. Frančiška 4 gl. sr. n. d. Za pogorelce v Kranjski gori. Neka devica 1 gl. Za afrikanski misijon. Iz Ter. Jf. K., L. K., M. M. in P. M. po g. F. W. 4 gl. — Iz Planine Marijna bratovšina 14 gl. Odgovorni vrednik: Laka JeraD. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.