SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in solske prijatelje.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta. učiteljskim pripravnikom se divja za 2 gld., na leto. Spise, dopise in naročnino Sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči naj se blagovolijo pošiljati „Xarodni tlskarnlcl" v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 220.
Štev. 18. V Mariboru 20. junija 1873.	1.	letnik.
Slovensko časopisje in nove šolske postave.
Pokojni vladika Slomšek, prvak med slovenskimi pedagogi, je ves goril za boljše slovensko šolstvo, za boljšo omiko naroda, kterega jo on tako živo ljubil. Tega moža bi si morali v izgled vzeti, tega moža bi morali posnemati vsi učitelji naroda, posvetni in duhovni, škofje in vse duhovenstvo, deželni nadzorniki in vse učiteljstvo. Ako se pa ozremo po slovenski zemlji, ne zapazimo kratko malo ne tega posnemanja. Vidimo marveč le razprtije tildi na tem rodovitnem polji, kjer bi najbolj edinost, skupno delovanje vladati moralo. Tu zagledamo zbrane duhovnike, ki se groze nad novimi šolskimi postavami, nad učitelji „nove“ dobe, nad nepotrebnimi novimi nauki; tam zopet vidimo neprevidno učitelje, ki zabavljajo včasih po nepotrebnem proti duhovništvu. Kdo je tega kriv? Duhovniki nam porekč: Nove šolske postave in učitelji. Učitelji pa se izgovarjajo na stare šolske postave in duhovnike. A vsi ti izgovori so po večein ničevi. Mi vidimo največi vzrok teh prepirov v časopisji, ki stare in nove šolske naredbe, razmerje med učiteljstvom in duhovništvom slabo, da nelogično in vsled tega na kvar šolstvu tolmači. Nekteri časopisi hvalijo nove šolske postave, kolikor so ravno hvale vredne, drugi je zopet grajajo, pov-darjaje samo njih slabo stran. No, to bi še nič hudega ne bilo, vsaj kritika mora povsodi biti. A to je žalostno, da iz nepo-voljne in škodljive kritike izvira pasivna opozicija, nedelavnost pri šolstvu.
In vsega tega je pri nas krivo časopisje. „Novice“, „Da-nica“, „Gospodar“, „Uč. Tovars", „Glas“, so — kakor zelo ponosno rekč — v principu nasproti novim šolskim postavam. Nasledek tega je, da prijatelji in čitatelji teh listov ne čislajo ničesar, kar je novega pri šolstvu. Šolska svetovalstva, na-
18
predni učitelji, novi učni predmeti itd. — vse to jim ni po volji. Napredek pri šoltsvu jih več ne veseli, skrb za šolstvo je jim zadnja briga. In to je lehko razumljivo; kajti za stvar, o kteri bero dan na dan najostrejšo kritiko, ne morejo biti navdušeni. Duhovniki se zavoljo tega v krajnih in okrajnih š. svčtili drže pasivne opozicije, kmet stori v krajnih šolskih svetih iz nevednosti taisto. Duhovnika še več ne veseli, da bi krščanski nauk podučeval s tisto gorečnostjo, kakor pred novimi šolskimi postavami. Zakaj tako delajo, sami ne vedo. V časopisih te stranke se enkrat bere, da nove šolske postave so šole cerkvi iztrgale, zarad tega se neudolcžujejo pri šolstvu. Drugokrat pa sc prav v istih časnikih čita, da cerkev šolstva še nikdar popolnoma v svoji oblasti imela ni. (Glej 23. številko „SIov. gospo-darja“ in „Danioe.“) Zakaj se torej vjedate? Na kaj hočete opiiati svoje trditve? Ko je bilo še po starem, bili so duhovniki pri šolstvu vladino orožje za germanizacijo slovenskih šol, in le malo duhovnikov sc je tej brezvestni nalogi upiralo. In ko bi pogumnega in domoljubnega Slomšeka ne bilo, bi še tudi duhovniki, ki so se vladi še bolj uklanjali nego dan danes učitelji, do sprevidenja prišli nc bili. Časopisi one stranke trde, da šolstvo nc spada edino v področje države (t. j. glede oskrblje-vauja šol državnim uradnikom.) No, v tem jim mi tudi potrjujemo. A na drugi strani pa zahtevajo, da naj bi cerkev imela največe pravice pri šolstvu, da bi torej duhovniški stan bil rne-rodajaven pri šolali. Vidite, to so ravno estremi, kteri se poudarjajo po časopisih, in iz kterih izvira toliko škodljivega. Prvo in drugo so ideali, ki se nc strinjajo z duhom časa. Nekdaj je to imelo vsaj nekaj pomena, ko je le duhovniški in uradniški stan bil izobražen. Zdaj pa terja narod, ljudstvo, povsodi svojih pravic, iu tako tudi pri šolstvu. Ljudstvo, t. j. kmet, trgovec, obrtnik i. t. d., on potrebuje šol, 011 tudi terja, da se šole tako osnujejo, da bodo mladini v istini koristile. Nove šolske postave so sc pa v bitstvu — ne govorim tu o napačni in krivični izpeljavi novih šolskih postav — ozirale na ljudstvo. One so podelile ljudstvu glas v različnih šolskih svetovalstvib. Se ve, da so po popačenem in nevednem ljudstvu, in s pomočjo vlade, ki podpira za našo Avstrijo škodljivo stranko, prišli v šolska svetovalstva možje, ki niso na pravem mestu, iu namesto kterih bi lehko drugi voljeni bili, ako bi pri šolskem vprašanji nc veljala po Slovenskem pasivna politika, ktere sc drže na veliko škodo slovenski duhovniki.
Nove šolske postave se že dajo tako izpeljati, da koristijo tudi slovenskemu narodu. Naj v krajnem šolskem svčtu za blagor šole vneti učitelj in duhovnik složno delujeta, gotovo buta dosti zmogla. Ona zanioreta z udaui kmeti se krepko upiiati višini šolskim oblastim, ako bi ti širiti hoteli nepotrebno nemščino. Se ve, da je tako složno delovanje le tedaj mogoče,
ako duhovnik spoznava potrebo šolskega napredka, in ako učitelj ni sovražnik vere, ako se ne brani mladino nadzorovati pri določenih šolarskih mašah in drugih verskih vajah itd. Tudi pri okrajnem šolskem svčtu se da mnogo doseči, se ve, da le s složnim delovanjem. In tako slogo naj hi slovenski časopisi priporočevali — iz ljubezni do domovine naše, ki je že vedno v veliki nevarnosti, ktere nam razprtije domače najmanj odstranile bodo. Ako sc pa vse novo zavrže in se pri tem stare naredite tudi hvaliti ne morejo, in ako se namesto novih in starih šolskih postav nič boljšega svetovati ne ve ali noče; potem ni dvombe več, zakaj morebiti napredka pri šolostvu ni (?). Na složno delovanje torej vsi učitelji in duhovniki pri tej koristni napravi, pri šoli slovenski, ako kteri je že pisal pokojni Slomšek, daje ,,lepa in blaga reč!“ Narod slovenski, ki nas živi, od nas to terja!
Postava, veljavna za Kranjsko,
kako naj se vravna »upravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol.
(Dalje.)
II. Oddelek.
O obiskovanji javnih ljudskih šol.
§. 17. Dolžnost v šolo hoditi se začenja po navadi po spolnjenem G. letu in traja po navadi do spolnjenega 12., v mestih in trgih s tri- in štirirazrednimi šolami pa do spolnjenega 14. leta.
Oziroma na posebne krajne okolščine, na podnebje more tudi okrajna šolska oblast izjemoma dovoliti, da se začenja dolžnost v šolo hoditi s spolnjenim 7. ali 8. letom. Ravno tako lahko dovoli okrajna šolska oblast odpust iz šole v mestih in trgih tistim otrokom, ki so že dokončali 12. leto in se predmetov ljudske šole dobro naučili.
§. 18. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja brez razločka verske spoznave in domovinske pravice, kteri so v taki starosti, da so dolžni v šolo hoditi.
Kdor otroka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega povč, se kaznuje z 1 do 20 gld., ali če ne more plačati, z zaporom od 1 do 4 dni.
§. 19. Otroci, kteri zavoljo duševne ali telesne bolehnosti ne morejo v javno šolo hoditi, in se podučujejo ali doma ali v zasebnih zavodih, ali so že na kakošni viši šoli, naj se zapišejo v posebni zapisnik, kteri se predloži okrajni šolski oblasti.
§. 20. Ravno to velja od otrok, kteri delajo po fabrikab,
18*
pri obrtnijstvu, v rudnikih, pri rezanji .šote in se podučujejo v kaki fabriški šoli.
§. 21. Okrajna šolska oblast more tudi pri takih dogodivščinah, ktere otroke omenjene v §§. 19 in 20 oprostč obiskovanja javne ljudske šole, tir jati daljnih izkazov.
§. 22. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za oproščenje (§§. 19 in 20), v prvih štirnajstih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast starše ali njih namestnike opominja na njihovo dolžnost. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo, zapadejo kazen od 1 do 5 gld., ako pa ne morejo plačati, naj sc to spremeni v zapor največ do 24 ur.
§. 23. Ako krajna šolska oblast zvč, da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani dotični krajni šolski oblasti. Ako pa zve, da se je tak otrok preselil iz drugega v domač šolski kraj, naj ga potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravna po §§. 19 — 22 pričujoče postave.
§. 24. Krajna šolska oblast pregleduje vsakega pol meseca zapisnik zamud, kterega ima šolsko vodstvo predlagati, in ravno po okolščinali zoper stariše ali njihove namestnike. Kavna se pa tukaj ravno tako, kakor pri otroku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno oproščen, pa se je bilo vendar čisto, opustilo, takega otroka poslati v javno ljudsko šolo (§. 22). Šolske zamude, ako niso dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikakor pripuščene.
§. 25. Kazen se nalaga do 10 gld., ali do dveh dni zapora, ako so starši to storili iz dobičkarije.
Kavno tako se kazen povekša, ako starši in njih namestniki ponavljaje iz kaznile zanikrnosti otrok ne pošiljajo v šolo (§. 22, 24). V takem primerljeji sme se kazen nalagati do 20 gld., ali do štirih dni zapora. Ako taki starši dobivajo podpore iz ubožne blagajnice ali iz kakega drugega dobrodelnega zavoda, more se na to delati, da se jim to pri dotični gosposki za nekaj časa ali deloma pridrži.
§. 20. Lastniki fabrik, obrtov, rudnikov, šotorezov, kteri ne priganjajo otrok pri njih delajočih k rednemu šolskemu obiskovanju, pridejo v kazen napovedano v §§. 22, 23 in 25; po okolščinali sc v takih primerljejih tudi kazen sme trikrat povekšati. —
§. 27. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, se zbrišejo še le takrat iz zapisnika, ako s spričalom javne šole dokažejo (§. 21 drž. postave 14. maja 1869), da so si pridobili najpotrebnejših vednosti. —
§. 28. Pokazati omenjeno spričalo so oproščeui otroci, kteri so v tem času na kakošui viši šoli, in kteri so po duhu in telesu zanesljivo taki, da ne morejo doseči namena ljudske šole.
§. 29. Starši ali njihovi nemestniki, kteri razen teh dveh primerljejev (§. 28) otroke iz šole jemljejo, preden dobč spričalo, zapadejo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zauikerno šolsko obiskovanje.
Ravno tisto velja vlasfuikom fabrik, obrtnij, rudnikov in šotorezov i. dr., kteri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol.
§. 30. Kazni, omenjene v §§. 18, 22, 24 — 26 in 29, nalaga v prvi stopinji okrajna šolska oblast. Ravni se tukaj po pravilih, ktera vredevajo preiskavo in razsojo pri prestopkih, za ktere se v splošnem kazenskem zakoniku ni gledalo.
§. 31. Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da namreč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo obiskovali, ali da so pred časom izostali, nimajo odločilne moči, ako ne merijo zoper kaznilne sklepe.
§. 32. Zoper starše, ki so bili že večkrat kaznovani pa vendar trdovratno ne spolnujejo svojih dolžnosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, ravna se tukaj po §§. 176. in 177. sploš. drž. zak.
Lastnikom fabrik i. dr. se smč, ko prvikrat ponovč pre-stopek, pravica odreči, da za šolo ugodne otroke jemljejo v svoje naprave.	(Dalje	prih.)
Zapisnik
učnih knjig, dovoljenih zn šolsko raho v ljudskih in meščanskih šolah. *)
1. Za ljudske šole.
Berila v nemškem jeziku,
Ambros Josef, Schreiblesefibel. Wien, Pic hi er. 24 kr.
— Erstes Lesebnch ftir Laudschulen. Wien, Pic hi er. 27 kr. B r a n d 1 Josef, Fibel und erstes Lesebuch ftir die Volk.sschulen
Karntens. Klagenfurt, K 1 e i n m a y e r. 35 kr.
H e i n r i c h Josef, Schreiblesefibel. Prag, S a t o w. 25 kr.
— Lese- und Sprachbuch ftir Elementarschulen. Zunachst fllr die 2. Klasse der iisterr. Volks- und Btirgerschulen. Prag. 'I' e m p s k y. 43 kr.
Jessen A. Chr., Lesebuch ftir die oberen Klassen der Land-schulen. Wien, P i c h 1 e r. 70 kr.
Kum p o st Fr., Erstes Lesebuch ftir Volksschulen. Brtiun, K ar a fiat. 25 kr.
Binstorfer, Deinhart und Jessen, Lesebuch ftir Volks-und Btirgerschulen. Wien, Lechuer. I. Theil. 25 kr. —
II.	Theil. 40 kr. — 111. Theil. 60 kr. — IV. Theil. 70 kr.
*) Knjige iz e. kr. založbe so v tem zapisniku izpuščene.
Jacobi und Mehi H., Deutsches Lesebuch fllr Bllrgerschulen. Wien, MUller. I. Theil. 50 kr. — II. Theil 70. kr. —
III.	Theil. 75 kr. — IV., V., VI. Theil je 90 kr. — VIL VIII. Theil je 1 II. 20 kr.
Kretschmeyr Franz, Dr., Deutsches Lesebuch fllr Tochter-schulen. Brlinn, Hauptmann. I. uncl II. Theil je 90 kr.
M a ir Franz, Lesebuch fllr die Volks-und Biirgerschulen. Wien, Sallmayer & Komp. I. Theil (fllr die 2. Klasse) 27 kr. — II. Theil (fllr die 3. Klasse) 38 kr. — III. Theil (fllr die 4. Klasse) GO kr. — IV. Theil (fllr die 5. Klasse der Knaben) 70 kr. — IV. Theil (fllr die 5. Klasse der Mad-chen) 70 kr. — V. Theil (fllr die ti. Klasse der Knaben) 70 kr. — V. Theil (fttr die 6. Klasse der Madeben) 70 kr.
Niedergesass 11., Deutsches Lesebuch fllr Volks- u. Biirgerschulen. Wien, P i c h 1 e r. 2. Schuljahr 32 kr. — 3. Schul-jahr 48 kr. — 4. Schuljahr til kr. — 5., (5. und 7. Schul-jabr je 80 kr. — 8. Schuljahr 1 II. 30 kr.
Pevske knjige.
Sammlung von Liedern fllr Schule und Haus. Herausgegeben vom Komotauer B e z i r k s-L e h r e r v e r e i n. 25 kr.
Bros c h k o A., Licderquelle. 3 Hefte. Linz, E b e n h b c h. Je 9 kr.
K 1 o s s J. F., Singlchre fllr Volksschulen. Zweite verrnehrte Auflage. Wien 1869. 50 kr.
SpenederB.,Elementar-Singschule.R. Lcchuer.Wien 1871. 15kr.
Mair Fr., Praktische Singlchre. Pichler. Wien 1872. 25 kr.
Za meščanske Sole.
Bran dl Jos., Dr., Deutsche Grammatik. Klagenfurt 1870. Leon. 111.
Apr en t J. und K uku la, Deutsches Lesebuch fllr die Unter-klassen mittlerer Lehranstalten. L und II. Theil. Wien 1868, 1869. B r a u nm Ul 1 e r, je 1 d.
Binstorfer, D ei n kart und Jessen, Lesebuch fllr Volks-und Bllrgerschulen. (Siehe Volksschule.)
Jacobi und Mehi, Deutsches Lesebuch flir Bllrgerschulen. (Siehe Volkschule.)
Kretschmeyr Fr. Jos., Dr., Deutsches Lesebuch fllr die drei obersten Klassen an hiilieren Tocbterscbulen, achtklassigen Bllrgerschulen fllr Madchen und verwandte Lehranstalten. (Siehe Volkschule.)
Niedergesass llob., Deutsches Lesebuch flir Volks-und Bllr-gerschuleu. (Siehe Volksschule.)
Kozenn B., Erdbesckreibung fllr Volksschulen. Zweite Auflage Wicn 1870. H bi zel. 24 kr.
— Leitfaden der Geographie flir die Mittelschulen der Osterr.-ungarischen Monarchie. Zvveite Auflage. 1870. IIo 1 z e 1, VVien und Olmiltz. 80 kr.
K n app e Jos., Grundriss der Geographie. Prag 1869. 80 kr.
Hasselbach Karl, Dr., Lehrbuch der Geographie ftir Mittel-schulen. Wien 1870. Beck. 72 kr.
Ergenzinger Jul., Heimatskunde: Wien Nicderdsterreicb. Wien 1871. Gerold. 55 kr. (Ftir die Bltrgerschulen in Nieder-bsterreicb.)
Keller Karl 1!., Leitfaden der Naturgeschichte ftir Bttgerschu-len. 1. Theil: Tbierreich. 60 kr.; II. Theil: Pflanzenreich. 40 kr.; 111. Theil: Mineralogie. 25 kr.
Netoliczka E., Dr., Kleine illustr. Naturgeschichte. Brttnu 1869. Buschak und Ir r ga n g. 60 kr.
K uku la W., Leitfaden der Naturgeschichte dcs Thierreiches. Wien 1867. Zvveite Auflage. Braumiiller. 1 fl.
— Leitfaden der Naturgeschichte des Pflanzeureiches. Zvveite Auflage. Wien 1870. Braumiiller. 1 H.
C rti g er Joh., Dr., Die Naturlehre ftir den Unterricbt in Elemen-tarschulen. Erfurt 1868. Kbrner. 8. Sgr.
Decker Aug., Physik und Chemie auf ihrer ersten Uuterrichts-stufe ftir die hoheren Klassen der Volksschule und die Toch-terschulen. Troppau 1870. Otto Seli iti er. 50 kr.
Kloss, Siuglehre ftir Volksschuleu. Zvveite vermehrte Auflage.
(Siehe Volksschule.)
Mair Franz, Praktische Singlehre. (Siehe Volksschule.)
\
Zapisnik	'1 >	.
učil, dovoljenih za ljudske šole.
Kožen n B., Osterreichisch-ungarische Monarchie. 5 fl.
—	VVaodkarte der osterr.-ung. Monarchie. 50 kr.
—	Scliulatlas der osterr.-ung. Mouarchie in 12 BI. 90 kr.
— Wandkarte der Planiglobien (Ausgabe ohne Sternenhimmel.) 1 fl. 40 kr.
— Wandkarte der Planiglobien (Ausgabe mit Sternenhimmel.) 1 fl. 80 kr.
—	Wandkarte von Europa. 2 fl.
—	Geographischer Schulatlas. (Ausgabe in 6 Karten.) 60	kr.
—	Geographischer Schulatlas. (Ausgabe in 12 Karten.) 56	kr.
—	Kleiuer geographischer Atlas in 18 Karten. 80 kr.
—	Atlas der osterreichisch-ungarischen Monarchie. 90 kr.
—	Waudkarte von Palastina. 2 fl, 80 kr.
(Siimnitlich in HolzeTs Verlag in Wien und Olmtitz.) Schaffer, Die Lander der heiligen Schrift. Verlag von lss-leib & Rietzscbel in Gera. Preis eines Exemplares in Farbendruck 1 Ktldr.
Sydovv, Erdkarte in zvvei grossen Planiglobien. 4. Auflage. Gotha. P e rt bes. 6 fl.
Doležal A., Schulivaudkarte (ler osterreichisch-ungarisclien Monavcliie. Gotha uud Wien. Perth e s. 7. tl. 50. kr.
Mašera Fr., Spezialkarte von Stldtirol (fttr die Volksschulen in Tirol mit italienischer Unterrichtssprache.)
Ko zenu B., Hiihenschichtenkarte von Oberosterreich und Salzburg-. Ht5lzel’s Verlag. 40 kr. (Fttr die Volksschulen in Oberosterreich uud Salzburg.)
W o 1 d e r m a n n G., Europa. Photolithographie, 2. Aullage. Drnck uud Verlag von Kellner & Komp. in Weimar. Massstab 1: 4,000.000. Preis eiues atifgezogenen Exemplares 5 Thlr.
Raaz K., Asien. Photolithographie. Druck uud Verlag von Kellner & Komp. in VVeimar. 5 Thlr.
—	Stid Amerika. Photolithographie. Druck und	Verlag von
Kellner & Komp. in Weimar. Massstab 1:8,000.000. 2 Thlr. 25 Sgr.
— Palastiiia. Photolithographie. Druck und Verlag von Kell n e r & K o m p. in Weimar. Massstab 1:313.332. 3 Thlr. 20 Sgr.
—	Deutsehland. Photolithographie. Druck und	Verlag von
Kellner & Ko m p. in Weimar. Massstab 1 : 1,034.500. 5 Thlr.
An merku n g. Beziiglieli dieser letzteren Karton vvird uusdriicklicli be-merkt, dass sie.b dio Finna K e 1 I n o r & K o m p. verpflichtet hat, nur solclie Exemplare der Wandkarten von Kuropa	uud Deutsch-
land in Verschleiss zn bringen, welcho dio Territorialgrenzen richtig zur Darstoliung bringen.
S eh o n ni n ge r Fr., Erdglobus mit Ringkugcl.
Mil 11 er H., Die ntttzlichen Viigel der Landwirthschaf't. Stuttgart. 1 Thlr. 22 V, N gr.
Geissler, Atlas der landwirthschaftlich schadlicheu und niitz-lichcn Thiere Mitteleuropa’s (2 Tafeln mit erkliirendem Text.) Nttrnberg u. Salzburg. Preis einer jedcu Tafel 5 fl.
Hartinger, Die essbaren und giftigen Schvvatrirne in ihren wichtigsten Formen. 12 Tafeln in Farbendruck. 12 fl.
—	Ocsterreichs u. Deutseldands wildwachsende oder in Giirten gezogene Giftpflanzen. 14 Tafeln in Farbendruck. 12 fl.
—	Landvvirthschaftliche Tafeln. 1. Serie: Tafel 1—10, II. Serie: Tafel 17—-30. Preis jeder einzelnen Tafel I fl.
—	Bilder aus der Geschichte fttr Sehtile und Haus. In Heften zu 4 Blattern. Heft 1—III. Jede Eielerung 0 fl. Jedes Blatt einzeln 2 fl.
—	Auatomische Wandtafeln. Mit erlauterndem Text voiu Dr. Haus Kun dr at. 5 Tafeln. 7 fl. 50 kr.
P at e k Job., 4 Giftpflauzen-Tafeln (Schuhvandtafeln Nr. 5, 0, 7, 8.) Kolorirt und aufgespaunt. Prag Tem psk v. 4 fl. 80 kr.
Nier nber ge r, VVandtaleln fttr den Gesaugunterricht, 12 an der Zalil. Wien P i c h ler. 3 fl.
RenneFsche Gesangwaudtafelu, 12 an der Zalil. Regensburg. 5 fl. 40 kr.
S w ob o d a K., Die flluf Masseinheiten des metrischen Systems.
Wieu. Hartinger & So Im. 1 fl. 40 kr. Mattbey-Guenet Ernst, Das ueue bsterreicbiscbe Mass und Ge\vicht. Graz. Selbstverlag. 80 kr.
Glin ter Mich., Das metrische Mass, seine Tlieile und dereu ge-genseitige Wertbe in ilircn Beziehungen zum AViener Mass. Z\veitc Auflage. Wien. Pichler. 1 tl. 80 kr.
— Modelle der metriscben Masse und Gevvfchte. Wien. Picbler. Grdssere Sarnndung (40 Modelle 36 tl., kleinere Sammluug (16 Modelle) 10 fl.
Villicus Franz, Die neuen Masse und Gewicbte in der Oster-reichiscben Mouarchie. Mit einer Mass- und Gewichtstabelle in Farbeudruck. Dritte vermehrte und verbesserte Auflage. Wien. Seidl. 1 fl.
Slovnica v slovensken jeziku,
Praprotnik Andrej, Slovenska slovnica za perveuce. Laibacb 1869. 30 kr.
Opomba. Ta zapisnik smo priobčili z ozirom na ukaz, ki smo ga zadnjič prinesli, nekoliko pa tudi zato, ker so to skoraj najboljšo knjige in učila v nemškem jeziku, ktere tudi slovenskemu učitelju kot pomožne knjige dobro služijo.	_____
Učilni načrt o nauku domovinskem.
(Dalje.)
Ktere imenovanih sten se stikajo ali skupaj sprijentajo ?
— Kteri deli naše sobe se še stikajo ? Kteri deli sobe se pa ne stikajo? —
Ako bi tla in sprednjo steno zmerili, tedaj bi videli, da so tla dosti veča od sprednje stene, ter bi lahko rekli: tla in sprednja stena se v velikosti razločite ena od druge. Opomniti bi pa morali še druge razlike. Kdo je ve imenovati? —
Ker se le redkokdaj zgodi, da učenci na to pridejo, kar učitelj misli, namreč na namera tal in sten, zato naj nikar po nepotrebnem časa ne zgublja, ampak naj kar reče čez malo časa: Sprednja stena in tla ne razločita se le po velikosti ena od druge, ampak tudi po svoji nameri. Sprednja stena gre od zgorej na zdolej, iz vrha v nižavo; tako namer imenujemo navpični. Kako namer ima leva, desna, sprednja, zadnja stena?
— Drugače je pa s tlami. Ta namer je enaka površju vode, in zato tudi pravimo: tla imajo vodoravno mer. Kteri del šolske sobe ima še vodoravno mer? — Kako namer imata tedaj tla in strop? — Skupno povzetje za pismeno izdelovanje: Štiri stene šolske sobe imajo navpično, tla in strop pa vodoravno mčr.
Sedaj vam ni več težavno popisati vašim starišem doma našo šolsko sobo, le nekaj bi jim še ne mogli povedati, namreč kako velika je šolska soba. Pa tudi to hočem precej pozvediti! Ako hočemo zvediti, kako veliko je kako telo, moramo ga zme-
riti, in potem zvemo, koliko je ono dolgo, široko in visoko. S čim merimo? — Tukaj v roki imam orodje, s kteiim tela merimo, to je seže n j. — Sedaj položim sežeuj na mizo; glejte, miza je ravno tako dolga, kakor je seženj. Zato pa pravimo: miza je ravno en seženj dolga. l)a moremo zmeriti reči, ktere so manjši kakor je sežeuj, zato je seženj, kakor vidite, zopet razdeljen v več manjših delov, vsakemu takemu delu pravimo čevelj. Da zamoremo pa manjšč reči meriti, je pa zopet čevelj razdeljen na več manjših delov, ktere dele imenujemo palce, ti le tukaj pa črte.
Kako imenujemo tedaj to-le stvar? — V koliko delov je razdeljen? — Kako se imenujejo deli sežnja? — V koliko delov je vsaki čevelj razdeljen? — Kako zovemo delo čevlja? — Koliko palcev je en čevelj? — Koliko čevljev je en seženj ? — i. t. d. Sedaj ko to veste, hočemo zmeriti s sežnjem našo šolsko sobo. Najprej sprednjo steno. Glejte, ravno — smo nanjo seženj položili! Koliko sežnjev je tedaj dolga sprednja stena? — Koliko bo potem tudi zadnja? — Drugače bode s stranskaraa stenama. Vsaka meri — šežnjev in — čevljev. Ako imenujemo velikost sprednje in zadnje stene širokost, stranskih pa dolgost, potem imamo mero naše šolske sobe. Koliko sežnjev in čevljev je tedaj naša šolska soba široka in koliko dolga? — Sedaj poiščimo še nje visočino! — jo že imamo — krat smo seženj od zdolej do zgoraj prestavili, in zato rečemo, da znese nje visočina — sežnjev in čevljev. Povejte širokost, dolgost in visočino naše šolske sobe! —	(Dalje	prih.)
Podučn« stvari.
Črtica zastran zdrav j a.
Da ni enega čitatelja, ki bi radoveden iz kakega časnika novosti sedajne jako pomenljive dobe ne bi pozvedeti hotel, se lahko nmč; i kdo bo komu ovo zahtevanje v z 16 štel. Vendar pa pogostoma se nam kaki že zastarani poduk med novosti vrine, naj bi si ga v svoj lastni prid i v korist izneverjenemu ljudstvu v spomin poklical.
Prislovica veli: „Zdravemu človeku primanjkavajo mnogotere reči; bolniku pa le ena edina.“
Dovolj pomenljivega je v ovej prislovici rečeno, kajti izmed vseh dobrot v tej solzni dolini nima nobeno blago više cene, kot ljubo zdravje. To dobroto pa še le človek prav živo tedaj spozna, kadar zboli. V zgodovini se najde, da je že Sirah govoril : „Boljši je človeku revnemu zraven pa zdravemu biti, kot da množino blagostanja imaš — ob enem pa si bolan.11
Zdravo telo, najboljše blago!
Zdravje tedaj v občnem pomenu nam daje priprostih še celč nespridenih zmožnosti, ki so za izvrševanje telesnih i dušnih opravil sposobne.
Trdno zdravje stavimo med vsemi blagri na svetu v prvo vrsto. Z njim zamoremo dolžnosti svojega poklica izvrševati, tedaj delati i v popolnosti rasti. Ako smo pa bolni, ne moremo nikomur koristiti, timveč smo ljudem tako rekoč na poti — ter jim trud, skrb i nadlogo delamo. Bolniku pa tudi ni mogoče, dokler, no ozdravi, si le enega nekalnega veselja misliti.
Že rimski cesar Tiberij je modro rekel: „Je človek 30 let svoje starosti dosegel, mora zdravitelj svojega življenja postati."
Ako pa le malo korakov kam storimo, žalibože z mrze-njem i strahom zapazimo ljudi v prostih vaseh, tesnih kočah na kmetih in tudi v mestih, kako si nezmerni v jedi i pijači zdravje svoje vničujejo, kako nekateri zarad nesnage, čistega zraka, zgole lenobe i postopanja kar vidoma hirajo.
Bodi Bogu potoženo, da zlasti v mestih nahajamo med ravno naštevanimi nezgodami nekatere poživiujeue ljudi, ki se zarad sladnosti nečistega življenja v mnogo višej meri popolno vkoučujejo! Je-li je to skrb zaželjenega zdravja!?
Svoje dni so delavci za potrebo vino pili, kadar jim je delo dosti truda dalo i celo vpotilo, slabi starČeki so viuce pili, naj bi svoje že onemogle moči okrepčali, to da nikdar čez mero ; zato pa so ljudje se čvrstega zdravja, visoke starosti veselili. Bili so zraven svoje zmernosti veseli, in veselje se je kot hvala za vse prijeti dobrote v pogovorih i pesmih svojemu Stvarniku v druščinah radostno razlegalo.
Poglejmo pa sedajni okuženi svet, koliko raznovrstnih mek-kužnosti, koliko premnogega pijančevanja, ne le po dnevi, tudi cele noči; še celo mladina se preopije!
Brezvestni krčmarji, ki jih je povsod polovica preveč, ne iztakajo premnogo sodov vina, tudi ogromno število (frakci-cov) sprideuo žganjice, tako, da se pivci pogostno zavesti več ne morejo!
Kdo zamore popisati brezbrojnih krivic, kregov, piepirov, samomorov, ubijanja in več groznih hudobij, ki se jih v samogolt no.Ai omamljeni nečloveški rod udeležuje! Oli, vsega pomiljevanja je vredna norost toliko ljudi, ki pravo ceno ljubega zdravja ne poznajo!
Prosim vas, čitajto pazno resnobno žugauje v Slomšekovih drobtincah (1. 1848., str. 70—73) vsem samogoltucžem, gotovo, ako so še toliko sprideni, kar strmeči vas bodo poslušali!
Narodna šola ima v sedajni dobi zarad zdravja tedaj prc-važno nalogo rešiti, kajti tehtno vsestransko preudarjajo občna šolska nadzorništva, kako bi se naj učitelji javno priporočenih sredstev pri učencih poprijeti morali, da bi si zdravje v nežnih letih že ukrepiti zamogli. Kdo bo oporekal, da ovo zahtevanje ui hvale vredno?
Zarad zdravja zidajo dosti prostornejše šolske sobe; šolske mize, klopi itd. so pripravnejša; tudi telovadbe, petje so kot učni predmet. Vse to pa nam jasno kaže, kolika mora biti skrb za ljubo zdravje!
Oh, naj bi si ga sedajni ljudje bolje čislati prizadevali, dosti več let bi veseli lahko doživeli; porok tega so nam naši modri predniki, ki so zmernost v vseh rečeh nad vse ljubili!
A. Šket.
Kazite novice in drobtine.
(Franca Bobies-a) znanega dunajskega učitelja, ki predseduje vsem nemško-avstrijskim učiteljskim zborom, je ministerstvo odstavilo od službe okrajnega šolskega nadzornika. Vzrok temu je, da se jo društvo, ktoremu on predseduje, uprlo naredbi učnega ministerstva od 8. okt. 187‘2, ki določuje nekaj verskih vajah na ljudskih šolah. Vsled tega velik hrup med nemškimi učitelji.
(Poslano.) Spoštovani gospod vrednik! Nevoljno Vam naznanjam, da g. Rojko ne bi bil imel v imenu vseh učiteljev kozjanskega okraja v „Pad. Zeitschr,“ pisariti, ker ni dobil od učiteljev nikakoršnega pooblastila, in ker vseli tovaršev še poprašal ni. Žalostno bi bilo, ako bi se zavoljo razprtij po časnikih, ktorih so krivi taki nepoklicani, nesloga zatresla v naše mlado društvo.
Iz kozjanskega okraja.	E.	T.
Z današnjim listom končamo 1. polovico 1. tečaja »Slovenskega učitelja.41 Zavoljo tega vljudno prosimo, da nam p. n. gg. načorniki kmalo pošljejo ali zaostalo naročnino ali naročnino za 2. polovico po tem, kolikor je kdo na dolgu.
f Jcitelisfte službe. 3-2
V vranskem okraju so razpisane:
a) Pri dvorazredni Soli na Vranskem, koje razširjenje v triraz-
redno seje že naprosilo, — nadužiteljska služba, z letno plažo 500 pid., z doklado 50 pid. in s prostim stanovanjem;
b) na ravno tej šoli podužiteljska služba z letno plažo 300 pid.,
(JO pid. deželne doklade in s prostim stanovanjem;
c) pri enorazredni šoli na Gomiljskem, učiteljska služba z letno
plažo 400 pid., deželno doklado (JO pid. in s prostim stanovanjem ;
d) na dvorazredni Šoli v Braslovžah, podužiteljska služba z letno plažo 300 pid. 60 pid., deželne doklade in s prostim stanovanjem.
ProŠniki, kateri morajo biti, slovenskcpa, in nemŠkepa jezika v besedi in pisavi popolnem zmožni, naj svoje postavno obložene prošnje po predpisanem službenem potu pri, dotižnem krajnem Šolskem svetovalstvu do 25. junija t. I. vlože.
Okrajno šolsko svetovalstvo na Vranskem,
dne lo.maja, 1873.
Predsednikov namestnik K. Seliaur.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breier. — Tisk „Naro»lne tiskarne" v Mariboru.