ŠteV. 14. Na Dunaju, 31. avgusta 1899. betnik XII. Pri čem smo? Po toči zvoniti, je prepozno, in to resnico pošte-vamo mi ob sedanjem položenju tostranskih Slovanov, in v pogledu na to resnico smo priobčili v 12. štev. »SI. Sveta« članek pod zaglavjem: »Večina pa Jugoslovani«. Poštena »Edinost« je podala naše misli v izvirniku in v posebnem razgovoru svojim čitateljem. Dasi se poljski listi ne brigajo navadno zato, kar piše uboga raja jugoslovanska, je poljski list »Czas« vendar speklo, da je bilo zopet jedenkrat poljsko plemstvo rahlo otipano, a niso prijeli »Slovanskega Sveta«, temveč »Edinost«, torej slovenski list, ki se ne more takó lehko prezirati, kakor se dela dosledno z našim lističem. Kakó malo čitajo ali poštevajo »Slov. Svet« tudi tista uredništva slovanska, katerim dohaja naš list, je razvidno ravno iz tega konkretnega slučaja. Tudi »Politik« in Biankinijev in drugi slovanski listi so kar slepo ponatisnuli iz »Czasa« dotično oč;tanje ter jo naravnost pripisali »Edinosti«. Ta je morala sama popraviti napako o navajanju izvirnika, in »Politik« je to tudi jednako pošteno omenila. »Czas« se huduje nad Slovenci, češ, da ne puščajo pri miru drugih slovanskih, v večini zastopanih narodov, kakor to delajo Poljaki. Mi pa smo povdarjali, da sedaj ni še moment za opozicijo s strani Jugoslovanov; če pa mora priti do tega, »treba se je dogovoriti z Mladočehi in vsekakor združiti se bez Poljakov, t. j., bez poljskega plemstva, s pomočjo katerih ne dosežejo n;č znatnega. Dá, o pomoči niti govoriti ni umestno; poljsko plemstvo ostaje ponajveč nevtralno, a za tako nevtralnost popuščati slovansko politiko in slovanske interese, — to je vendar predrago za slovanske narode.« Ker pasó sedaj Slovani v družbi poljskega »Kola«, in ker je sedaj položenje neugodno, »morajo čakati sedaj tudi Jugoslovani.« O dokazih za tako priporočanje se je celó »Edinost« začudila, ker jej je znano, da smo bili poprej najodločniši zagovorniki opozicijskega mišljenja, in smo radi tega tudi Mladočehe obsojali, da so, prvič, prerano, drugič, kot škodljivi separatisti ob Badenijevem nastopu opustili to stališče. Vendar je »Edinost« hotela naznaniti Slovencem izpremembo taktike »SI. Sv.« »Novicam« se je zdelo primerno, radi tega razglasiti, da »SI. Svet« hodi svoja pota; prav so imele, ali bi bile dolžne povedati, da se ta pota ravnajo po tleh, po katerih ho- dimo, in če so ta tla drugačna, nastopamo tudi drugače. Pri tem pa poštevamo vedno tudi veličine dobička in škode ne le za jeden, temveč za vse tostranske slovanske narode. Radi tega smo tudi Jugoslovanom priporočali še nekoliko potrpežljivosti, dasi njih položenje je tak6 tužno, da potrpežljivost preseza uže sile tistega stremljenja, katero hoče oteti jugoslovanske narodne mučenike. Ako mi torej postopamo tak6, bi morala vsaj »Politik«, ki zagovarja skupnost sedanje večine, pri-poznati, da se vsaj sedaj zlagamo tudi z njeno taktiko, če tudi iz načelno drugih vzrokov in povodov. A videlo se je, da konteksta naših izvajanj niso čitali, in tudi »Czas« je zasledil, kdo vč, po kakih potih, morebiti v »N. f. P.« le to, kar je zabolelo poljske plemiče. No, ker se stvari tolmačijo krivo, in ker je silno važno, da slovanski zastopniki in njih volilci ne zabredejo gledč taktike sedaj in v najbliži bodočnosti, razložimo obširniše, kak6 si vsaj mi mislimo vso stvar. Vsi dobro vemo, da v tostranski polovini ne odločujejo ne narodi, ne slučajne vlade, temveč najviši či-nitelji monarhije. To vidimo najjasneje v zvunanji politiki, tudi na Ogerskem in tudi v politiki zapadne polovine cesarstva. Kaj pomaga delegatom, da govorč tako ali tak<3, ako se zgorej ne vjemajo s podanimi razlogi in željami! Kaj je doslej pomagalo, da so ne-madjarski narodi na Ogerskem v kleščah madjarskega nasilstva? Kaj je pomagalo, da so se v tostranski polovini borili proti nerazmernemu obremenjevanju nasproti Ogerski? Kaj je pomagalo dokazovanje o drobljenju kulturnih pa politiških sil slovanskih narodov v tej polovini ? Jedino moralna združena sila bi spravila zvu-nanjo in raznotere notranje politike (govorimo zavestno v množnem številu) v drug tir, ki bi na poti do pravičnosti ugajale šibkejšim narodom. Slovani pa niso bili doslej niti v tostranski polovini dejanski združeni za zaresno skupno postopanje, in če pride do te za-resnosti, morejo moralno vplivati in pripomoči do izpre-membe dosedanjih sistemov. To obče znano dejstvo povdarjamo, da bi pra-vilniše in, slučajno, tudi pravičniše sodili o raznih tostranskih ministerstvih. Ta se izbirajo, ne, kakor bi hotele slučajne ali celo bolj trajne parlamentarne večine, temveč, kakor odločujejo na zgorej, in na najviših mestih delujejo raznoteri vplivi za vsakratno odločenje. Pri nas je ministerskih kandidatur kar na izbiro, in če se ne uda ta, priteče pa oni, da se loti dela, katero se mu naloži. Taka je tudi s Thunovim ministerstvom. Misliti si moramo, da ima posebne zadače, ki sezajo do določenih mej, in ko bi dejstva silila prekoračiti te meje, je vprašanje, ali dobi ministerstvo dovoljenje zato. O Thunovem ministerstvu utegnemo soditi različno; le to, da je finančni minister dr. Kaizl še vedno člen tega ministerstva, in da okolo in okolo v strelu šviga ogenj nemške irredente, daje oporo za misel, da grof Thun ne misli slabo o konečnem cilju svoje politike. Vprašanje ostaje pa odprto, ali in koliko moči bode on imel, da bi zadostil sedanjim potrebam države in narodov. Če pade sedanje ministerstvo, ne zgodi se to radi same obstrukcije, temveč radi najviših določitev, in iz teh spoznajo slovanski narodi in njih stranke, ali se bodo morali še pokoriti za grehe drugih, ali pa jim dojde rešitev. Monarhija ima v sebi moči dovolj, da morejo napraviti konec homatijam ter vendar narodom dati to, kar bi utvrdilo narode in cesarstvo samo. Če bode moralo Thunovo ministerstvo odstopiti, ne da bi stvorilo odločen korak do izvršenja narodne jednakopravnosti, ne bode treba tega pripisovati toliko njegovi šibkosti sami na sebi, kolikor pa temu, da ni moglo prodreti s svojimi načrti na zgorej. Energije posebne ne pripisujemo temu ministerstvu, ali dobre volje vsaj načelniku in fin. ministru ne morejo doslej odrekati. Če odstopi Thunovo ministerstvo, ne da bi potolažilo z dejstvi Slovane, in če nastopi ministerstvo, katero bode še neugodniše za Slovane, nego dosedanje, tedaj odbije ura za izpremembo taktike slovanskih narodov in njih zastopnikov. V takem slučaju bi Slovani v novo zvedeli, da so dobri za doprinašanja raznih žrtev, da pa se ne potrebujejo več, ko stvorijo zadostnih uslug. Tudi bi se morebiti Mladočehi poučili, da ne smejo na svojo roko, kot separatisti, dogovarjati se z novimi ministri, kakor so se bili prenaglili gledč na Badenijevo ministerstvo. Pouk, ki so jih jim dale Badenijeve jezikovne naredbe, moral bi zadoščati tudi drugim slovanskim strankam za dolgo časa. V slučaju, da bi nastopilo kako nemško-polj-sko liberalno ministerstvo, bi še le slovanski narodi in njih pooblaščenci spoznali, koliko je vredno združevanje s poljskim »Kolom«. »Czas« naj se prerano ne hvali in je dolžen čakati, ko bodo mogli poljski plemiči podati dokaz, koliko je njih družba vredna. V prošlosti so poljski šlahtiči uže davno z dejstvi pokazali, da se jim dobro godi v kolobarju nemško-ži-dovskega liberalstva; koliko so se poboljšali za bodočnost, o tem bode govorila sama ta bodočnost; poleg tega imamo notranjih dokazov, kako se bode poljsko plemstvo vedlo v slučaju politiških izprememb. Kako postopa poljsko plemstvo sedaj? Ponajveč drži križem rokč; da bi pa .pozitivno pospeševalo rešenje narodnostnega vprašanja, tega ne stvori. Vtem je načelna razlika med Nemci in Slovani. Poleg vseh notranjih prepirov, je nemška obstrukcija solidarna v teptanju ustavnega prava in še bolj historiškega državnega prava gledč Slovanov; poljsko »Kolo« pa si šteje uže v posebno zaslugo, da se drži v strani, naj delajo s Čehi in Jugoslovani, kakor koli. Ali je to solidarnost slovanska v krizi, v kateri gre za pravo na jedni strani in hegemonijo na drugi strani? Ali se pravi to, vmeševati se v stvari drugega naroda, ako obsojujemo tako taktiko kot neslovunsko, škodljivo tudi državnim interesom? Ako mirno gledaš, da kdo pretepa šibkega, ko ima človeško in še specijalno pravo, da ga ščitimo, ali je to solidarno? In tako postopa v dobi nemške irredente poljsko plemstvo! Naj postopa to plemstvo, kakor je potrebno, potem se ne bode nihče izpodlikal nad njim. Če nimam s teboj nič opraviti, je dovolj, da mi ne škoduješ^, če pa si z menoj v zvezi, v prijateljstvu, ni dovolj, da se dižiš v zatišju, ko me pretepajo, temveč imaš pozitivno dolžnost, da me braniš po svoji moči. Po takem je gola nevtralnost zaveznikov v naši dosedanji parlamentarni večini nedostatek in prava politiška napaka, naj jo poljsko plemstvo priznava ali ne. In še nevtralnosti se niso doslej držali vsi členi poljskega »Kola«; jedino med njimi so se ponavljale izjave in brošure, ki razodevajo staro koprnenje po združenju z Nemci in naravnost z nemško požidjeno levico. Ali se je slišala kaka taka pojava med Čehi ali Jugoslovani? Poslednji čakajo le rešitve, in ker te le noče biti, mislijo, kakO bi se pomagali, in reveži prihajajo tudi na misel opozicije, katero v družbi z drugimi Slovani je »SI. Svet« leta in leta priporočal ter si kopičil sovraštvo ravno tistih prebrihtanih Slovencev, ki so prvi navdušeno vstopili v sedanjo večino in opisovali novo dobo rajskega življenja, katero podeli ta večina. Morebiti, da so prišli tudi Jugoslovani do spoznanja, kakošna je prav za prav ta večina, v kateri, kakor pravijo tudi »Novice«, odločuje kak Javorski. Slovenci posebe bi se bili mogli uže iztreznuti ne le radi politiška bede, v kateri se nahajajo še posebe za sedanjega ministerstva. Tisti modrijani med slovenskimi zastopniki, ki so dokazovali, da črno mora postati belo, to se pravi, da deželna avtonomija dovede do nacijonalne avtonomije, so imeli poslednji dve leti čas premišljevati, da dež. avtonomija, kakoršno ima poljsko »Kolo« na misli, ne more nikdar dati narodom, kar jim gre, in da bi se torej Slovenci in drugi Slovani v pomešanih deželah potopili poprej v Nemštvu in Ita-lijanstvu, nego bi dobili izvršenje narodne jednakopravnosti. Ako so torej Slovenci in še drugi Slovani vstra-jali v sedanji večini, je to dokaz, da uže naprej se niso nadejali nič takega, kar bi bilo za njih narodnost odločilno. Ako so se postavili tudi Mladočehi na stališče dež. avtonomistov, je to le nadaljevanje napake, katero so bili zagrešili uže Staročehi s tem, da so opustili prvotni nacijonalni program očeta Palackega. Jeden Poljak, otec sedanjega zvunanjega ministra, je bil spravil s poti Staročehe, in skupno poljsko »Kolo« uničuje pomen sedanje večine, katera ravno radi njega ne doseže nič posebnega, to pa radi tega, ker poljska politika ne dovoli, da bi narodi dobili skupen zakon o izvršenju narodne jednakopravnosti. Če kljubu temu neugodnemu poloienju priporočamo sedaj tudi mi, da bi Jugoslovani še vstrajali v sedanji večini, mora imeti to tehtne vzroke, in nekoliko smo jih pač uže navedli. Od večine same se ne moremo nadejati, česar potrebujejo slovanski narodi; ako bi se zgodilo kaj pomenljivega, izvršilo bi se preko nemške obstrukcije in preko glave poljskega »Kola« in preko skupne parlamentarne večine. Poljaki bi se v. tem slučaju morali udati viši sili, nego je sila ministerstva. Na tak moment, ki pa nima posebne verojetnosti, je treba čakati. Če tega trenutka ne bode, pokaže se zmaga — obstrukcije, in tedaj naj gledajo Čehi in ostali Slovani, da se združijo za skupno opozicijo. Poljaki jih ne bodo sledili, ponajveč tisto malo število, ki ne sedi v plemskem »Kolu«. V opoziciji pa se morajo združiti vsi Slovani, in ne smejo puščati Mlado-čehov na cedilu, kakor so pustili oni nje, ko so se bili začeli z Badenijem dogovarjati, ločeno od drugih slovanskih skupin. Jedino skupna opozicija, če bode potrebna, more moralno vplivati in konečno dospeti do cilja, ki hi moral biti dosežen uže davno ali vsaj sedaj, ko besni nemška irredenta v Avstriji in v Velikonemčiji. Denimo, da bi stopili v opozicijo izključno Jugoslovani. Kaj bi nastalo? Večina bi se porušila, in nastala bi druga, ki bi bila za Slovane še slabša, in bi radi tega ne mogli ostati v nji vsaj Mladočehi. A recimo, da bi ostali samo Hrvati pa Slovenci v opoziciji. Nekoliko bi se popraševalo, kaj to pomenja; a pomisliti je treba, da obrekovalcev imajo Slovani vselej in povsod mnogo, in ne pripoznavali bi se pravi vzroki, pač pa bi se verovalo tujim podpihovalcem. Vsled tega bi dobili Jugoslovani še druge priimke, nego so se dali pred leti Mladočehom, in na jugu bi nemška ali ¡tal. irredenta v družbi z drugimi silami nadalje in v še veči meri tlačila Slovane. Treba je torej čakati momenta, v katerem bi se Slovani zjedinili za skupno opozicijsko postopanje bodisi v parlamentu ali zvunaj njega. Če te opozicije ne bode treba, toliko bolje; če pa jo vstvarijo neugodna dejstva, naj se pokaže v združenih silah. Moralna nevolja bi jo porodila, in trajna krivica bi jej dajala nadaljnjo moč. Če nastane torej opozicija med Slovani, opirala se bode na vzroke, ki bodo umljivi v vsem civilizovanem svetu. Nemška opozicija in obstrukcija se opira na laži in tudi, zunaj Velikonemčije, nima velikega moralnega vpliva. V Nemčiji hočejo verovati lažem, drugod jih izpodmakne resnica. Slovanska opozicija pa bi zajemala svojo moč iz dejstev, ki so Slovanom krivična, in za krivico bi zvedeli tudi drugi veliki narodi, tudi ko bi jo prikrivali v pruski Nemčiji. Po takem bi moralni vpliv slovanske opozicije pokazal se polagoma močnejšim in bi v dosledni vstraj-nosti Slovane približal zmagi prava in pravičnosti. Na tak moralen vpliv se opiramo mi, ko priporočamo še nekoliko potrpljenja tudi Jugoslovanom. Če se zgodi Slovanom krivica sedaj, ko trpč za monarhijo in branijo njene interese, zve ves civilizovani svet o tej nenavadni krivici, in ta svet mora Slovane opravičiti, ako se krivici uprejo s skrajnim ustavnim orožjem. Nadejamo se, da v interesu cesarstva in tlačenih narodov ne zmaga irredenta, temveč duh pravičnosti pozitivnega državnega pa ustavnega prava. --5—5---- I Jeden občeslovanski jezik. (K vprašanju o zadačah Spb. Slovanskega blagotvornega Občestva). Pod tem zaglavjem je priobčilo »Novoje Vremja« koncem meseca junija t. 1. posebno pismo I. P. Kornilova, ka- tero je ponatisnulo mnogo slovanskih listov in povedalo svoje stališče glede vprašanja občeslovanskega jezika. Tudi mi podajemo tu prevod tega pisma našim čita-teljem, kateri uže davno poznajo naše stališče, kajti točka o občeslovanskem literaturnem jeziku spada izrecno v program »SI. Sveta«, in to točko je list tudi cesto razpravljal. Pismo Kornilova govori tako-le: »V kulturnem in politiškem položenju sedanjega človeštva zasedajo prvo mesto tri narodnosti: Nemci, Angleži in Francozi. Vsaka teh narodnostij, hraneča svoje krajevne posebnosti življenja, svoja različna narečja in govore, imajo jeden obči literaturni jezik, ki služi kot zjedinjajoča duševna vez za sestavljajoče jo pojedine osebnosti, in kateri utvrjuje v njej zavest njenega plemenskega, krvnega jedinstva; ta zavest pa, vdihajoča narodu čustvo sile in mogočnosti, ima blagotvoren vpliv tudi na politiško tvrdnost in samo-stalnost. To v obče. Posebe pa daje jedinstvo literaturnega jezika sami literaturi lastno silo in široko razprostranjenje in dosledno ima poseben mogočen vpliv na ume. Vsled jedinstva literaturnega jezika izhajajo tudi tiskana izdanja imenovanih narodov v ogromni količini iztisov, dobivajo široko razprostranjenje v narodnih množicah, kažejo pa tudi vpliv na literature drugih narodov. Duševne tvorne sile naroda dobivajo v tem slučaju možnost za svoje projavljenje. Človeški razum se javlja v visoki meri plodotvoren, z obilostjo odškoduje i sebe za potratjeno energijo i istočasno daje visoko hrano in lehko prijemano nravno hrano široki okro-žajoči sredi. Taka je, pravimo, sredi prvih kulturnih narodov sedanjega veka. V drugem položaju v tem pogledu so stvari sredi narodnostij, sestavljajočih slovanski svet. Ta svet predstavlja skrajno literaturno razkosanost (razjedinjenje). Jedino v Rusiji hranijo vse slovanske narodnosti, izključivši Poljake, hraneče svoja krajevna narečja in govore (Malorusi, Belo-rusi in Velikorusi, z množico svojih deželnih govorov) ter imajo jeden obči literaturni jezik. Ostale slovanske narodnosti pa, ki žive na Balkanskem polotoku, v Avstro-Oger-ski in Nemčiji imajo . vsaka svoj literaturni jezik ter se kažejo kulturno razkosane. Celo po številu tako majhna narodnost, kakor Serbi-Lužičani, ima, kakor znano, dva literaturna jezika: niželužiški in gornjelužiški. Tako predstavlja slovanski mir v tem pogledu na velike in majhne kose razbito posodo. Odtod vse toliko neprijetne in za Slovanstvo značilne posledice. Razkosanost (razobčenost) slovanskih narodnostij sestavlja jeden iz glavnih vzrokov njih. politiške slabosti, ker nedostajanje jednega občega literaturnega jezika ima za posledico nerazumljenje drug drugega in popolno vzajemno odtujenje. Ta razkosanost prinaša tudi šibkost literaturno, uže po preprostem aritmetiškem zakonu, po katerem so pojedine postavke vselej manjše od njih zneska. Literaturna šibkost prinese za seboj pa tudi občo kulturno slabost, katero dejanski vidimo zlasti sredi malih slovanskih plemen. Tako sliko predstavlja iz sebe sedanji slovanski svet. Ali je pa treba želeti tako sliko ? Ali zadovoljuje ona Slovanstvo v obče in pojedina slovanska plemena posebe? Jedva kdo, razun vragov Slovanstva, more odgovoriti na to vprašanje v pritvrjalnem smislu. Neobhodnost kulturnega zjedinjenja s pomočjo jednega literaturnega jezika se je priznavala in se priznava od mnogih slovanskih učenih prvakov in pisateljev, in mnogi iz njih so priznavali, da pravo na vlogo občega literaturnega jezika Slovanov mora pripadati ruskemu jeziku, kateri govori blizo sto- milijonsko naseljenje, zasedajoče široko carstvo, imajoče ogromno silo in pomen v svetovni zgodovini in vplivajoče na usode vseh slovanskih plemen. Vloga jednega literatur-nega jezika je dolžna tem bolj pripadati jeziku ruskemu, ker ta jezik, vsled mnoštva njegovih narečij in govorov in vsled tega, da pri njegovi sestavi sta sodelovala cerkovna in narodna literatura, je najbogatejši jezik v slovarskem pogledu. Ta jezik, ki živi v narodu, je razširjen na ogromnem prostranstvu, od krajev večnega ledu do skoro tropiških dežel, od sredine' Evrope do skrajno poslednje točke azijatskega Vstoka, in ta jezik je zasnoval najbogatejšo terminologijo, vsled katere se morejo v njem izraziti prebivalci, ki žive v najrazličnih klimatiških, politiških in kulturnih uslovjih. Dosledno v tem pogledu zaprek v jezikovemu in s tem v kulturnem zjedinjenju ne mor.e biti. Neobhodno potrebno je lotiti se tega dela, in lotiti se je treba, kakor mora biti, s tvrdno vero v uspeh, oduševljaje se z zavestjo tega velikega blaga, katero prinese ono našim razcepljenim in v nejednaki borbi oslabljenim bratom. No kako lotiti se? Pri čem začeti in kako vršiti delo? Razume se, v tej kulturni borbi, katero jemljemo mi na sebe, morajo biti k doseženju predpoložene zadače naj-silnejša, najizdatniša dizala (Hebelj. Prvo mesto zavzemlje tukaj v sedanji dobi najmogočniše dizalo — tiskana beseda z njenimi organi: novinami, časopisi, raznimi drugimi peri-jodiškimi izdanji, brošurami in učenimi deli. No, kot jedno iz sredstev za propagando ideje o neobhodnosti duševnega zjedinjenja Slovanov s pomočjo jednega literaturnega jezika bi moglo služiti osnovanje silno razprostranjenega slovanskega tiskanega učeno-literaturnega organa, posvečenega slovanoznanstvu v najobširnišem pomenu te besede. Tak organ se more osnovati jedino v Rusiji, ker ne v Avstro-Ogerski, ue v Nemčiji, ne na Balkanskom polotoku ne more najti uslovij za svoje življenje. Soglasno s $5 najviše 12. aprila 1S77 potvrjenih pravil Slavjanskega blagotvoriteljnega Obščestva, ima to obščestvo za cilj: »podpirati znanstvene in literaturne odnošaje z učenimi in literaturnimi društvi v slovanskih zemljah; preskrbovati slovanske šole, učena in literaturna društva z ruskimi knjigami in perijodiškimi izdani in pa dobivati v zameno tega njih izdanja; izdavati na zakoniti podstavi knjige in druge pomočke o slovanoznanstvu ter zbirati v obče denarna sredstva na zgorej navedene namere. Torej je zlasti to društvo, katero bi bilo po samem namenu svojega obstanka dolžno lotiti se propagande ideje kulturnega zjedinjenja Slovanov. Radi tega je neobhodno potrebno, da se Slovansko Občestvo okoristi z danimi mu pravi in obrne svoje glavne sile na osnovanje pri njem silnega, perijodiškega literaturnega organa, katerege bi se udeleževali prvi pisatelji, in učenjaki vseh slovanskih narodov. Poskus slovanskega podobnega organa se je bil napravil v 1870. letih. No tedaj Slavjanskoje Obščestvo ni razpolagalo z velikimi sredstvi, in, osnovavši perijodiško izdanje pod zaglavjem: »Slavjanski Sbornik«, je v teku nekolikih let moglo izdati le tri knjige. A med tem so tudi te tri knjige napravile svoje silno delo. Povodom njih izdanja je stopila izdateljska komisija v zveze z učenjaki in pisatelji Češke, Srbske in drugih slovanskih dežel, in odtod poslane razprave so bile tiskane v »Sborniku«, kateri je s takim načinom napravil prvi in dovolj uspešni poskus o kulturnem zjedinjenju Slovanov. Isto, kakor naravno, more se ponoviti v sedanjem času, tem bolj, ker Petrograjsko Slovansko blagotvorno društvo razpolaga z mnogo večimi sredstvi, nego v 1870tih letih, in radi tega more njegovo perijodiško .izdanje vzeti neprimerno bolj široke razmere in dobiti veče razprostranjenje. Vsled tega izdanja, pridejo ruski učenjaki in pisatelji v neposredno dotiko z zamejnimi slovanskimi pisatelji in učenjaki, in to izdanje bode imelo blagotvoren vpliv s tem, da posluži slovanskemu nacijonalnemu samozavedanju in kar možno obširnemu, polnemu in oživljenemu izučenju slovanske zgodovine, etnogralije, arheologije in filologije. V pogledu na ogromni pomen takega izdanja za slovanske narode, je treba želeti, da bi Petrograjsko Slovansko blagotvorno društvo obrnulo na nje vse svoje znanstvene in literaturne sile in gmotna sredstva. Delovanje Slovanskega društva, obrneno k slovanoznanstvu je toliko neobhodniše, ker v tem oboru ostaje še mnogo neizsledovano; utvrjeno ni celo s potrebno točnostjo vzajemno odnašanje nekaterih iz slovenskih narečij. Na neobhodtno potrebne gmotne stroške ni treba obračati zanimanja, tem bolj, ker sredstva za nje ima Slovansko društvo. Stroški morajo biti, in ni treba skrbeti za njih pokritje po kupčijski šegi, kakor delajo to uredništva privatnih organov. Velikost ideje, kateri bode služilo Slovansko društvo, je dolžna zatreti vse druge pomisleke. Slovansko društvo je dolžno vesti delo izdanja takisto, kakor je izvršujejo druga učena društva — Rusko geografsko društvo, Društvo stare pismenosti, Arheografska komisija in druga, katera jedno za drugim priobčujejo svoja v visoki meri koristna izdanja, bez vsake misli o povrnitvi kedar koli napravljenih stroškov. Potreba je le, da bi Slovansko društvo razumelo ■svojo važno zadačo, sredstev pa za njih izpolnjenje ima, in v bodočnosti jih bezdvomno najde še več. Te opomnje smatramo posebno pravočasnimi v pogledu na poslednje dogodke v Slovanskem društvu, a tudi glede na bližnjo, nekoliko, kakor se sliši, izpremembo delovanja v njegovem značaju. J. P. Kornilov. Opomnja. „HoBoe BpeMa", ki priobčuje to razpravico ruskega Slovana Kornilova, je k temu pripomnilo naslednje: „Vprašanje o obče-slovanskem jeziku zahteva, kakor vsako obče delo, tudi občega razsojevanja od vseh slovanskih narodnostij. Bilo bi torej dobro, ako bi ono vzbudilo zameno mnenij v vseh slovanskih novinah, in ko bi se na tak način napravilo nekako vseobče slovansko glasovanje o tej važnej slovanski stvari. Mi s svo.ie strani ne odrekli bi mesta za odzive o vprašanju s strani zamejnih slovanskih učenih in pisateijev « — Med avstrijskimi slovanskimi listi so nekateri sami razpravljali to vprašanje, in ruski listi so jedro ponatisnuli. Tudi ruski listi sami nadalje pretresajo to slovansko točko. Kar se dostaje Slovencev, so pač jedini v tem vprašanju, potem ko so celo konservativci in rimski katoliki spoznali vrednost ruskega jezika. Če izvzamemo poljske šoviniste in zaslepljence, je teorija o občeslo-vanskem jeziku med Slovani obče sprejeta. Ločijo se le v nazorih, kako bi prišli do rabljenja skupnega literaturnega jezika. Ali bodo imeli toliko razuma in energije, da si ga prisvoje tako ali tako, je posebno vprašanje, in tu jim dela raznovrstna politika velikih zaprek. Sila kola lomi, pri Slovanih je uže često lomila in prelomila, a tega, kar je bilo treba, se le niso oprijeli. Ali bodo poznejše dobe ugodnejše? Češki dijaki na Slovenskem. Celje. Nemški listi običajno iščejo ob pasjih dnevih prilike, da bi proti Slovanom polnili predale in kopičili novih lažij. Kdor stvari opazuje, recimo, samo 10 let, razvidi, da poleti pride do kakega poboja, dejanskega ali izmišljenega, ki se izkorišča proti avstro-ogerskim Slovanom, zlasti proti Čehom in Slovencem. Letos so prišli iz jednega in istega vzroka oboji na vrsto, in le nekaka sreča je v tem, da židovski listi imajo sedaj vsak dan obilo posla z »afero« Dreyfussovo, drugače bi še obšir-niše premlevali dogodek Celjski, ki se opisuje z lažmi in preobračanjem stvari neugodno Slovencem in Čehom Slovenski dijaki so se letošnje spomladi udeležili slavnosti »Majales« čeških dijakov v Pragi. Cehi imajo planinsko društvo, ki označuje in opisuje slovenske planine ter s tem vabi Čehoslovane na potovanje v krasne planinske kraje slovenske zemlie. Nemški dijaki potujejo ob počitnicah poraznih planinskih krajih, in to je poučno in primerno. Zakaj bi torej tudi slovanski dijaki ne potovali ter spoznavali slovanski svet. Da bi torej vrnuli obisk slovenskim dijakom in se seznanili z njih zemljo, sklenuli so češki dijaki ob letošnjih šolskih praznikih dojti v slovenske dežele. To so seveda tu po novinah naznanili, in to so porabili nemški šovinisti, da bi češke dijake pozdravili v duhu, ki ga dandanes širita Schönerer pa Wolf med Nemci, zlasti pa med nemškim dijaštvom Uže več tednov naprej so se nemški nacijonalci pripravljali in žugali, ko bi češki dijaki prišli v Celje, kjer se je imel postaviti spomenik rano umršemu slavistu dr. Oblaku ravno na Celjskem pokopališču. A ne le v Celju, tudi na raznih postajah so hoteli demonstrovati proti češkim akademikom. Tako se je zgodilo še na Nižeavstrij-skem, potem na Koroškem; toda tudi ni prišlo do dejanskega razpora, ker ni bilo niti časa zato, pač pa so nemški dijaki tudi tu kazali, kak sovražen duh jih prešinja proti slovanskim tovarišem. Na Gorenjskem pa so jih lepo sprejeli slovenski dijaki in drugi Slovenci. Odpeljali so jih iz Lesec na Bled. Z dijaki sta došla prof. Hrask^ kot pokrovitelj ekspedi-cije, in med. Hynek kot njih voditelj. Pri zajutreku na Bledu je dr. Ferjančič, podpredsednik drž. zbora, pozdravil češke goste. Njegov govor so najbrže nalašč napačno prevedli v nemških listih, da bi krivdo Celjskih grozovitostij zvrnuli na Slovence. Zato navajamo nekoliko stavkov te zdravice, kakor jo je 7. avg. piobčil »Slov. Narod«. Dr. Ferjančič je rekel med drugim: »Vodil nas je pa tudi čut dolžnosti, da Vam povrnemo ljubav, katero ste izkazovali našim akademikom, ki so bili na pomlad prišli v zlato Prago. Želimo Vam, da se Vam globoko v čut in srce vtisne trenutek, ko ste prvič stopili na slovensko zemljo. Izbrali ste si zato naš rajski Bled, ob vznožju Triglava, najlepši del naše krasne slovenske domovine V nekaterih urah pridete v belo Ljubljano. Videli boste, kako se dviguje naša metropola liki Feniks iz razvalin, nastavših vsled groznega potresa 1895. Pot Vas pelje dalje v Postojino, kjer boste občudovali podzemeljske krasote — in dalje izstopite v zaslovelem mestecu Celju, kjer boste videli, kako se naš rod za svojo zemljo neustrašeno bori z mogočnim tujcem. Mili nam bratje, povsod boste občudovali kras te zemlje, katero imenujemo svojo domovino. Osvedočeni smo, da seVam vrine zavest, da je ta zemlja vredna, da jo čuvamo zase in za slovanstvo, in da z vzajemnimi močmi zabranimo, da bi se te zemlje polastil tujec ... To potovanje naj izvrši v Vas vez vzajemnosti tako, da boste vselej Vi zastavljali svoje moči za nas, kakor mi za Vas. Da se to zgodi, v to pomozi Bog in moč slovanstva! Bog Vas sprejmi preko slovenske domovine. Na zdar!« Prof. Hrask^ se je spominjal vožnje s Češkega in opozarjal na surovi napad, s katerim so sprejeli češke izletnike v Št. Mihelu, z dolgo vrsto nesramnih insultacij. Divjajo zoper nas, rekel je Hrasky, ker se nas boje, ker se združimo in zavedamo, da smo Slovani, bratje. To so oni ljudje, ki hočejo prej vse zdrobiti, uničiti vso državo, samo ne priznati Slovanom pravic, ki jim gredo. Ali to nas ne straši. Prav ta besnost nemška naj skuje med avstr. Slovani vez, katera se krasno izkaže tedaj, ko spozna Avstrija, da se mora okrasiti s to vezjo, če noče, da jo razbije vihar. Na poti v Ljubljano so Čehe na vseh postajah iskreno pozdravljali. V Ljubljani so jih pričakovali členi akad. dr. »Slovenije«, »Triglava« in »Save«, Ljublj. »Sokol«. »Slavec« itd Na pozdrav od strani podžupana dr. BIeiweisa vit. Trsteniškega in stud. ing. Jankota Krsnika v imenu akad. mladine je odgovoril prvi prof. Hrask^. Ta je rekel, da izlet Čehov ima namen praktično gojiti češko-sloven-sko vzajemnost, seznaniti češko mladino z zdravim in žilavim narodom slovenskim, ki se uže stoletja junaško brani navala germanskega in italijanskega morja, ter pokazati bodočim voditeljem češkega naroda krasoto slovanskega juga, ki je vreden, da se bore zanj z brati Slovenci vred tudi Čehi. Potem so šli pred »Narodni Dom«, v katerem, po pozdravu, je bil skupni obed. Šli so potem v Šiško. 7. avgusta je imelo društvo „Sava" v »Nar. Domu« obči zbor, katerega so se udeležili tudi češki dijaki. Nato je bil banket v „Sokolovi" dvorani. Med. Hynek je izročil v imenu čeških dam slovenskim akademikom prekrasno srebrnozlato lipo v spomin na dijaške slavnosti »Majales« v Pragi. Hynek je vabil slovenske dijake, naj ne hodijo na nemška, temveč na Praško češko vseučilišče, dokler se ne zasnuje slovensko v Ljubljani Praški župan dr. Podlipn^ je poslal brzojavni pozdrav. Dr. Tavčar je napil Čehom, jur. Kukovec češkim rodoljubkam, zlasti njih voditeljici gospej Iz. Jahnovi. Prof. Stoklasa slovanski prosveti in kulturni vzajemnosti Čehov in Slovencev. Preds. „Triglava" Pustoslemšek je pozdravil Hrvate; zlasti zastopnike akad. dr. „Velebita" v Innsbrucku. Šli so še v Šiško, društvo »Sava« pa je potem v »Sok.« dvorani priredilo komers, na katerem je pela hrvatska konservatoristka gdč. Ulrichova. Bilo je več toplih napitnic, in razšlivso se še le pozno v noč. Iz Ljubljane so odšli Čehi ogledat si Postojinske jame. Med tem so se v Celju uže dobro pripravili. Iz Celovca so naprosili 15 redarjev s pikelhaubami. Hoteli so jih imeti tudi iz Gradca, a ta jim jih ni poslal; pač pa je prišlo iz Gradca in Maribora mnogo nemškonaci-jonalcev, seveda mnogo dijakov. Celjski Nemci in nem-škutarji so hoteli zaprečiti vhod Čehov v mesto. Mu-zealno društvo v Celju je dalo nalašč v dan 9., 10. in 11. avg. zatvoriti muzej in stari grad, radi nujnih poprav.« V dan 9. avg. dop. je bil določen dohod Čehov v Celje, a vlak se je zamudil do popoludne. Nahujskane množice so bile nevoljne, 'la niso mogle takoj izvrševati svoj plemeniti posel. Prihrule so pred »Nar. dom«, v kateri so hotele šiloma vlomiti. „Dr. Dečko," tako se poroča v »SI Nar.«, „je dobil s kolom po glavi. Storilca smo vjeli in zapovedali 2 polcajema, naj ga aretujeta. Policija ga je vzela v svojo sredo, a ga takoj izpustila. Naše ljudi pa, ki so tekli za storilcem in ga vjeli, je policija aretovala. Na naše zahtevanje, da naj odstranijo razgrajajoče, je policija odgovorila, da mi provokujemo. Sodrga je zahtevala, da se odstrani s poslopja narodna trobojnica in cesarska zastava. Na to je policija šiloma vdrla v »Nar. dom«, z vetrihi odpirala vrata ter strgala razstavi raz streho. — Ob '/22 uri smo bili na kolodvoru, kjer je bil prvi prisrčni sprejem akademikov. Kolodvor je stražilo orodništvo. Navzoč je bil tudi pol. komisar. Pred kolodvorom je stal kordon vojakov z nasajenimi bajoneti. S tuljenjem, žvižganjem in pretenjem s palicami nas je ob izhodu vsprejelo Celjsko barabstvo. Policija nas je potisnula v stranske ulice. Sodrga je v silnem diru tekla ter nas prestregla v Graški ulici. Začelo je padati kamenje, in sta bila dva od nas ranjena. Policija ni storila ničesar. Branila je sodrgo pred našo silo, s katero smo hoteli braniti svojo telesno varnost. Med na-padovalci so se odlikovali zlasti nemški akademiki. Na vseh oknih in balkonih so slovenske dame pozdravljale severne brate ter jih obsipale s cveticami. Pred glavarstvom pa je stalo na stotine Celjske sodrge, ki je dvigala palice, žvižgala in tulila hujše, nego culukafri. Na banketu so govorili o slovanskem bratoljubju dr. Srnec, dr. Dečko, dr. Vrečko, prof. Stoklasa, Drag Hribar, med. Hynek, Gvidon Srnec. Rekli so, da obstanek Avstrije je v slovanskih rokah, v tem ko delujejo nemške stranke za obstanek Frusije. To je kazala tudi kopa divjakov, ki nas je napadla na Celjskih tleh. Drag. Hribar je priporočal poslati dr. Fodlipnemu brzojavni pozdrav, in to se je zgodilo. Potem so šli ogledat si razvaline starega gradu, kjer je plapolala frankfurtarica, a je na ukaz župana Celjske okolice bila odstranjena. Dohod je bil otvorjen, in tako so si ogledali grad in muzej. — Dobili so bili dopis, da naj ne idejo skupno, no šli so mirno. Ko so se vrnuli, pričakalo jih je pri „Nar domu" kakih 500 „cestnih roparjev". »Kamenje je letelo kakor dež, in le vojaštvu gre hvala, da ni prišlo do poboja « Dr. Šukljeta je zadei kakor pest debel kamen, da se je zgrudil na tla; g. Majdič je dobil kamen v glavo Nemški akademiki so opljuvali naše dame (Dalje je odstavek „SI. Nar." zaplenjen; potem nadaljuje. Op. ur.). „Celjske barabe, katere so vsem policajem prav dobro znane, so pred očmi teh policajev metale kamenje, nas napadale in pso vale. Nastala je prava revolucija. Vojaštvo, katero so ravno tako psovali in se mu rogali, je moralo z bajoneti naskočiti množico. Okoličani, Ko so se vračali domu, so se morali braniti z revolverji. Aretirali so okoličane. »81. Nar.« opisuje nadalje, kako samooblastno je Celjska policija postopala po noči, vdrla šiloma v „Nar. dom", potem pravi: „Sedaj je tretja ura (sc po pomoči). Vojaštvo je uže v drugo naskočilo napadaice. iNihče se ne upa iz »Nar. doma« Vsi moramo čakati v poslopju jutra. Ravnokar sta prišla župan Steger in glavar grof Attems v »Nar. dom« ter sta zahtevala, da morajo Cehi odpotovati z brzovlakom ob 4. uri 15 min. Mi in Čehi, uvidevši nevarnost, katera bi jim s tem pretila po Celjskih roparskih dupljah, srao odločilo odklonili zahtevo. Nato je glavar izjavil, da nam odreka vsako varstvo in pomoč. Takisto se je izjavil tudi župan. Brzojavili smo na ministerstvo in češkim poslancem za pomoč, ker je sila skrajna. Na ulicah čaka nedogiedna, naščuvana nahujskana, plačana in oDorožena množica, ki čaisa ie trenutka, da Di Cehi prišli iz varnega zavetja, iz »Nar. duma«. Kurdun vojakov straži narodni uurn (Zopet veči odstavek »Si Nar « zaplenjen. Op. ur.) U -t urah zjutraj so vojaki popolnoma obk-lili »Nar. ^lii loiicija stoji vsa pri vrauh „Nar doma", mesto da d. zasledovala javne zločince.« Domačini so morali vu.c-u dumu bez vsakega varstva V št. od 11. avg. se „al. Nar." pritožuje, da ne more vsega pisati, niti ne ranlo potipati postopanja Celjske policije. Takisto se godi Celjski „Domovini", ki se je omejila samo na nekoliko dejstev, ker bi bila drugače zasežena. Glede nato pravi »Slov. N.«: »Konstatovati pa se mora, da so bili domačini Slovenci in njih slovanski gostje tolovajski napadam in pobijani, da je po Celjskih ulicah divjal popoln punt, in da je nemčurska svojat zakrivila celo dolgo vrsto najrazličnejših hudodelstev. Kako da se je to sploh moglo zgoditi, o tem seveda zopet ne moremo govoriti; ko bi se kaj takega zgodilo v Pragi ali v Ljubljani, bi bile vse ječe prenapolnjene, d o čim ni bil v Celju noben Nemec aretovan« »Kako besno so divjali tevtonski junaki, kaže tragični slučaj, ki se je primeril v noči od srede na četrtek. Solicitator Bolha in učitelj Gostilničar sta po polnoči odšla iz »Nar. doma«. Na potu ju je naskočila tolpa raz-grajalcev in ju jela pretepati. V smrtni nevarnosti, da rešita svoje življenje, sta vzela revolverje in se ž njima branila. Krogla je zadela , renegata napadalca Poljanca, popotnika firme Woog, in delavca Grabnarja. Napadena Gostiničar in Bolha sta bila po nemčurski tolpi strašno razmesarjena. Gostilničar in tajnik Žalske posojilnice, Reicher, sta bila aretovana, Reicher pa zopet izpuščen. Na večer 10. avg. je Celjsko nemčurstvo s pomočjo najetih, iz Gradca poklicanih in svojih plačanih barab napravilo revolto. »SI. N « so brzojavili o tem: »Na stotine ljudi j je privrlo pred dr Sernca hišo. Fakinaža je hišo dobre četrt ure s kamni bombardovala. Razbila je vsa okna Kamenje je kakor toča padalo v stanovanje. Redarji so bili navzočni in so vse to videli. Množica, ki je s tem močno narastla, je tulila: »Smrt Slovencem!« »Pobijte s ovenske pse«, ter, prepevaje »Wacht am Rhein« in »Bismarcklied« drla proti »Nar. domu«. Tudi tu je druhal pobila šipe in poskušala vlomiti v poslopje, da je demo-lira Redarji so bili navzočni. Pred glavarstvom je druhal izdajske besede kričala in pa »Heil Alldeutschland«. Pri opatu so puntarji razbili vsa okna in poskušali vlomiti v hišo, Bombardirali so tudi vikarjevo stanovanje s kamni, druhal je bila oborožena s poleni in noži. Noben Slovenec ni varen življenja. Noben se ne upa na cesto, ker grozijo Nemci, da pobijejo vsakega, ki stopi iz hiše. Svojo sinočno revolto, pri kateri ni bil nihče aretovan, so zaključili s pangermansko demonstracijo pred mestno hišo. kjer so vpili: »Nieder mit H . . .« in prepevali »Die Wacht am Rhein«. Glede na vsa ta junaštva so razne vrste nemška gospoda praznovala še posebe svojo zmago v posebni gostilnici. Graška »Tagespost« poroča o tem: »Die Siegesfeier beim »Engel« nahm einen glänzenden Verlauf. Auf Viceliürgermeister Rakusch und andere hochverdiente Deutsche Cillis wurden stürmische Heilrufe ausgebracht. Der begeisterte Gesang nationaler Lieder wechselte mit kernigen Reden Nachts wurde das Schild Dr D< čko von der Mauer her.tbgerissen. —« Ali je pri takem početju še kaka stopinja do popolne besnosti? Razsaiali bi bili izvestno še več dnij, ko bi ne bili v Gradcu zagrozi i, da se razpusti mestni zbor Celjski. In ko je županstvo priobčilo poziv, da naj bodi mirni, potihnulo je vse. Zato sodijo Slovenci prav, da se je vršilo vse vedoma in v sporazumljenju s Celjskim magi-stiatom .Domovina« piše: »Napadi so bili d.-govor eni, zgol| zavratni. Kakor skoči Krvoločni ris na svoi<> žrtvo od zadi, tako je planila urgauizovana, pijana si.drga na mirno idoče Slovence. Odkritega boja so se bali; dokler smo imeli le par orožnikov v svoji bližini, potuhnule so se te človeške hijene.« Tu smo navedli vsaj nekoliko suhih dejstev. Sodišče morebiti vendar prinese še kaj drugega na dan. Sicer pa more vsak pošten Slovan soditi, kako se godi Slovencem na domači zemlji Taka je uže davno tudi tik ob Adriji, kjer rogovih machiavellistiska irredenta tajno in očitno. Nemški listi so pokazali ob tej priliki svoje resnicoljubje; v člankih so stvari preobračali in Slovence dolžilj vse krivde. Nakopičili so zopet polno lažij in psovk na slovenski narod. Izjem je le malo, in še Ebenhochov list, torej glasilo nemške kat. ljudske stranke, je verovalo takoj besedam napačnega prevoda Ferjančičevega pozdrava na Bledu, in Ebenhoch se je nekoliko potolažil še le potem, ko mu je dr. Ferjančič pisal posebno pismo. Tu bi opomnili, na kar je opozoril »Slovenec« namreč na nemarnost o poročanju takih dogodkov v slovenske in druge liste. To je na škodi stvari in kaže, da za take slučaje ni med Slovenci nikake informacijske organizacije. To zaglavje zasluži posebnega razgovora. —-5—h-—• Poročila- Komitet II. shoda slovanskih novinarjev v Krakovu je določil za ta shod v Krakovu dni 23., 24. in 25. septembra 1.1. Udeležnik more biti slovanski novinar, prebivajoči in delujoči v Avstro-Ogerski. Za vzdržanje shoda pošlje tisti, ki se ga udeleži, najpozneje do 1. septembra 5 gld. Program se razpošlje pozneje. V odboru je predsednik M. Chyliriski in tajnik Wl. Prokesch. — Kakor znano, so hoteli shod omejiti na udeležnike samo zapadne polovine našega cesarstva, pozneje so določili za to vso monarhijo, in pri tem ostane. Avstrijski Rusi, vsaj stare stranke sv. Jurija, pa se shoda ne udeležijo, ker, kakor dokazuje »Ga-ličanin«, ne bode imel slovanskega značaja. Tudi v »Slav. Echo« se je od dobro poučene strani kazalo nato, da s strani poljskih novinarjev, ki bodo imeli besedo na shodu, se je še letos, zlasti ob Puškinovski slavnosti, ovadilo odločno protislovansko mišljenje. Treba bode torej dobro pomisliti, kako se slovanski novinarji udeležijo tega shoda, ki bi moral družiti in ukrenuti potrebno, da bi ne bilo tako razpadlo novinarstvo slovanskih narodov avstro-ogerskih. Kdor se odloči za udeležbo, mora biti pripravljen na mnogo nepri-jetnostij, vendar pa pred vsem nato, da bode po svoji moči skušal oslabiti sklepe protislovanskega ali tudi samo sepa-ratičnega značaja. O čem namerja Krakovski odbor predlagati sklepanja, to je danes še njegova tajnost; zahtevati pa je treba, da se program naznani pravočasno, in to še pred 1. sept., da povabljenci razsodijo, ali je vredno iti na shod ali ne. V Novi Gradišči se je zbralo pravoslavno svečeništvo iz 28 občin in se je posovetovalo o zaktevah srbsko-narodno-cerkvene avtonomije ter je sklenulo odposlati dež. saboru hrvatskemu reprezentacijo, v kateri se izražajo želje: 1. Cerkev naj se ne imenuje več grško-vstočna, temveč »srbsko-pra-voslavna«, in ta cerkev naj bode jednakopravno z rimsko-kat. cerkvijo. 2. Srbske verske šole naj se svobodno otvar-jajo in pripravnica v Pakracu naj se razglasi za deželno pre-parandijo. 3. Za srbsko narodno-cerkveno avtonomijo naj se da poroštvo z zakonom, in cirilica naj se pri avtonomnih in pri skupnih uradih Hrvatske Slavonije razglasi jednakopravno z latinico. 4. Rabljenje srbske narodno-cerkvene zastave naj se vzakoni. Židovska moč in vpliv v Avstriji se sijajno dokazuje v poročilu »Avstr. židovske unije«. V 16 mesecih svojega delovanja je posredovala v 313 slučajih. V 54 slučajih so bili antisemitski listi prisiljeni k popravkom in izjavam, v 33 je bila prideljena pravna pomoč pri sodišču, v 27 je posredovala pri političnih uradih na korist sovercem. — Od svojih večih uspehov navaja zlasti naslednje: dec. 1897 od-poslanje polnomočnika k preiskovanjem radi protisemitskih izgredov v Pragi: podanje spomenice min. Gautschu o tej stvari; izposlovanje konfiskacije spisa »Skrivnosti Židovstva«; posredovanje v mnogih sodnijskih rečeh, posredovanje pri protisemitskih izgredih v Galiciji, — Dun. osrednja vlada je na to odposlala vojsko v Novi Sandec; poslanica polnomočnika k preiskavi radi detinskega umora peteta v Polni itd. — Listina subskripcij kaže 3755 gld. Shod volilcev prof. Pferscheja, znanega junaka z nožem, v Teplicah se je izrekel za nemški binkoštni program, za nadaljevanje obstrukcije; proti radikalcem, ki izkoriščajo vesti o pogajanju z Nemci v to, da druge stranke dolžč izdajstva. Nemci na Češkem posebno občutijo žalostne razmere v Avstriji, ker vidijo v sosedstvu krasen razvitek Nemčije. Avstrija je bila v kulturnem pogledu vedno za Nemčijo, a tako velikanskega razločka ni bilo nikdar preje med njima. 20 letna vlada slovansko-fevdalno-klerikalnih elementov v Avstriji jo je pripravila do zastanka. Zatiranje nemškega elementa, poklicanega nositelja obrtnosti in modernega kulturnega raz vitka in hegemonija Ogerske so dopolnilo žalostnega našega stanja. Poleg drugih resolucij se je sprejela tudi jedna proti politični podivjanosti. To si naj Nemci sami najbolj zapomnijo. V Pragi je izšla polit, brošura »Nemški binkoštni program«, v kateri se sovetuje, naj Cehi ne zavrnejo povsem nemških zahtev, temveč jih porabijo v temelj novim pogajanjem. Ime »Avstrija« v drž. zboru zastopanim kralj estvom in deželam« naj se sprejme, a vsak vladar se naj v prvem letu svoje vlade da koronati za češkega kralja. § 19. o občih pravih državljanov ostani v veljavi. Vse skupne drž. stvari naj se obravnavajo v nemščini ; tudi bodi nemščina obligatni predmet na vseh srednjih šolah. Prava narodnih manjšin naj se strogo opredelé, zanje bodi kompetenten dež. zbor, in priporočati je treba vvedbo narodnih kurij. Nekateri listi so donesli vest, da se saksonski princ, ki je pred par leti bil posvečen v mašnika, uči češki, ker je odločen za naslednika kard. Schônbornu. Drugi so to oporekali, češ, da bi bilo proti »nemški časti«, da bi se učil češčine. No, saksonski knezi so bili tudi poljski kralji ; na Saksonskem je, poleg mnogih čeških delavcev, tudi še dosti slovanskih domačinov, Lužeanov, in 1850 je sedanji kralj, princ Albert kot major došel v Budišin in se učil srbskega (lužiškega) jezika. — Tudi je bila sestra Jurija Podëbrad-skega, češkega kralja, mati— utemeljiteljica sedanje saksonske kraljeve obitelji in je tradicija, da nji v čast bodi vedno jeden član te rodovine vešč češčine. Celô nemški katoliki so proti temu, da bi prišel mlad princ izza meje na stolico Praško. Misli pa se v obče, da zasede to stolico zopet kak visok plemič. Pri sprejemu velikošolskih profesorjev, ki so mu čestitali po »atentatu«, je rekel Milan, da so tudi med njimi možje, ki imajo po zaupanju kraljevem visoka mesta, ki so bili ministri in drž. sovetniki, a so vendar tako podli, da so ga zahrbtno napadli. Rekel je naravnost, da s tem misli dr. Vuiča — ki je ves bled in jezen rekel, da tega ni stvoril. Kršč. socijalna stranka na Dunaju je objavila protest proti nagodbi, v katerem pogreva staro bajko, da so Čehi za jezikovne naredbe zavezali se glasovati za nagodbo. Dr. Tuma objavlja v »Soči«, proti govoricam, da je šel prosit kardinala Missijo, naj se udeleži deželnozborske seje 27. maja, ki da mu je zatvrdil, da se je potem udeleži tudi on, ako bi izostali tudi vsi drugi slovenski poslanci, — kar bi bilo izdajstvo slovenske stvari; da je to laž. Bil je pri kardinalu in zvedel, da je ta odločno proti abstinenciji. Zato ga je prosil, naj v skrajnem slučaju izposluje slovenski delegaciji vsaj jeden teden odloga, da ima čas, pripraviti se na novi položaj. Obljubil je dr. T., da hoče pridobiti grofa Alfr. Coroninija zato, da se Slovenci udeleže sej, ker bi bila abstinencija absurdna, ako je ital. delegacija sklepčna (s kard. pomočjo) bez slovenske. Dan na to je bila klubova seja, v kateri so slov. posl. sklenuli, da položč mandate, ako se kard. udeleži seje. •—'i i•—-Iz novin. »Information« je prinesla vest, češ, da bi bil car Nikolaj zatvrdil visokemu členu Habsburškega doma, da nikdar ne prepusti, da bi Avstriji vzela Nemčija dežele ali kako dežele češke korone. Vest, kakoršna se tu poroča, pač ni verojetna, ker ni odgovarja diplomatiškim izjavam vladarjev. Ali resnica pa ostane, da v Rusiji mislijo diplomati in politiki v takem smislu, in zato imajo posebnih vzrokov dovolj, ne le skušnje tega stoletja, zlasti pa od francosko-ruske vojne. Tedanja nevtralnost Rusije je stala in stoji drago njo in Slovanstvo. »Budap. Hir.« piše o Hrvatih, da imajo v politiki veliko vlogo ženske in duhovniki. Hrvatice se delavno pridružujejo vsaki narodni slavnosti. Dubovništvo pa z leče uči velikohrvat. idejo in ščuje naMadjare. A kdo.je kriv? Mad-jari sami, ker niso začasno zaprli ust Strossmayerju, ker trpe, da je na biskupski stolici človek, ki ves gori za hrvatske ideje. — Hrvatska ideja pa je tudi v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, da, celo na Kranjskem in v Istri slavila uspehe. Piscu je hrvat. profesor dejal, da se Madjarska more restavrati samo z osnovo velike jugoslovanske države. »Bud. Hir.« piše o Milanu, da je on jedini in največi pristaš Avstro-Ogerske na Balkanu, ter da je zlasti svojim simpatijam do Madjarov dal zadnji čas mnoge dokaze. »Hrv. Sloga« piše, da v rimskem Pantheonu dičita grob Viktorja Emanuela poleg drugih vencev tudi dva z napisom »al compianto loro re — Trieste e l'Istria« in »al gran re liberatore i cittadini italiani a Trieste«. »V ghetto« kliče »D. Ztg.« in napada Čehe kot les v nemškem mesu, ki je pričel goreti in se mora zato izdreti — ter vlado, ki je vzgojila slovansko domišljavost. Čehi so se na Dunaju vgnezdili, tu si osnovali svojo šolo in svoj »narodni dom«; oni so domačinom nasproti kakor srednjeveški Zidje, in zato naj bodo tudi zaprti v svoj ghetto; nikdar pa naj se ne drznejo iz njega. Dunajske demonstracije proti Čehom niso bile ni senca Praških proti Nemcem. One niso bile organizovane (?) in provzročene le po brutalnosti policije. Velikanski razloček v omiki Dunajskega in Praškega prebivalstva se je sijajno dokazal, a mnogo ne smejo več Čehi pregrešiti; vsak Dunajčan se uveri, da s v^ehom isto tak ne more izhajati, kakor z Židom, in zato veljaj proti njim bojkot, kateri oni priporočajo proti Nemcem. Nemčija v Mesopotaniji. »Nov. Vr.« priobčuje važen članek. Ko je lani ta list razpravljal o nameri Nemčije, da se utvrdi v Mali Aziji in da podaljša angorsko železnico do perzijskega zaliva, se je med ostalim odgovorilo, da tega noče stvorih zaradi prijateljstva z Rusijo. Vendar govore dejanja, da ima ta namen. Nemci nimajo nadeje, da razširijo meje svojega cesarstva na vzhodu ali zapadu. Ljudstvo pa zelo narašča; trgovina in politika ga siliti na kolonije. — Sedaj hoče podjeti delo ogromne važnosti, ki noče utvrditi le njene veljave v azijski Turčiji, temveč tudi v Carjigradu. Gradba železnice do Bagdada in do perzijskega zaliva je bila predlagana uže od raznih narodnostij. Sporazum med nemško in otomansko banko je bil stvorjen, da se uresniči ta projekt. To bo velika konkurencija sibirski železnici. Dasi je pot iz Kitajske po sibirski železnici v Be-rolin krajši nego nova proga, vendar od te idejo 3 4 poti po morju, in to je mnogo ceneje. •---5-5-—• AHTEJIT). ITo neoy noJiynotri ai-iriaT. «aeT^jn, H Tiixyro ni>ciiio o nt irii.n.; H Mtcam.. n 3b4> 3/1,1,1. n t y m 11 Toanoii Binma-air to i j irlicirli cbhtoii, Qht> irl">.T'i> o C.iajKCiicTnl; 6e3rpimniLixrb flvxOBrb IL>A'fc Kjma.Mir paiiCKJi\i> ca^out; (J Lorb Be.iHKOMt ont mfe.it, h xBaaa Ero iieiipiiTuopna 6biaa. ()wb MJia^jio u-h o6%HTimi, UCCL Mipa nenáaii h ca esa,, H 3byki» ero irlicnn bi. /i,yiurf> mojio^oh OcTa.icjt 6e3t caoBt, ho schboii. H floaro Ha cii-hrt TOMiiaacb ona, JKejiameM-b Hy/unbiMt noana; Ií 3ByKoi¡7j iieóecT, aasi'luiifTb He Morvuí Eft CKyiHbi a n'liciiii 3eM.n1. _ __jlepmohtobt. Ty>ia, oblak ( = óó-iaKO, mn. oé-aaicá.).— IliinMaTi. neiuy, pazljivo poslušati kaj; BHniuaHie, pazljivost; BBHMaTejieirB, pazljiv. — K^ma, cerkvenosl. beseda: koliba, šotor iz vej. CaAt, vrt; ca^ob-iiiiKi.,' vrtnar; ea,TOB0;éicTrb. a He páayMt . . . Idem et ibidem. 95. y Haci. ó'ieiib ^ ácTO c.iyiáeTCH TaKt. mto npa'iéu'b lían yiiÍTe.TeM'b óbináe'n, tot-b, KOMy ca'í./i.o-uaao') 6biTb BOflOBOsoMi. lian TpyCo'iiicTOM'i,,") 11 Ha- OOOpÓT-b.11) „PyccK. Tp." Nr. 4., 18) kar moremo i maramo zmazati (po narodnem), srisovati (po knjižnem), torej —lepo (nett), ^kateri moral bi (kateremu šlo bi, kar pa je germanizem), dimnikar, l1) narobe, l2) prav za prav ženske, katere ne ljubijo dela, sploh pa — lenjivci, l3) državljani? Ne, to so slovenski „purgarji" . . . Bo ž. Tvorcov. ■---S—H- Ruske drobtinice. Ci, Mipy no mitk'fe, ro.io.My pyóaxa. „PyccKie n o a t h o IlyniKHHi.« Tako glasi kratki naslov knjižice, zbornika pesnij, posvečenih Puškinu. Knjižica obsega VIH + 33 stranij, sostavil jo je V. Kallaš, izšla je v Moskvi ter velja 1 rub. Rusija prazdnuje letos velik, vsenaroden prazdnik. 26. maja minulo je ravno sto let,'ko je bil rojen največi njen pesnik — Aleksandr Sergejevič Puškin. Taki prazniki, seveda, povsod ostavliajo globoke sledi, kjer brli dasi slab vir narodnega gibanja, narodnega življenja. Nobeden bezpristrasten sodnik ne more i ne sme reči, da bi Rusija dremala v dni stoletja rojstva svojega pesnika — velikana: Rusi so stvorih svojo dolžnost vtem obziru kot narod velik i zavedajoč se svojega svetovnega poklica. Glavne slavnosti spomina Puškina so pri kraju, pa njih odjek bo dolgotrajen i dolgo-večen na vseh tvoriščih narodnega genija, posebno pa na polju književnem. Tukaj med bezbrojnimi spomeni mnogoznačilnega jubileja rojstva Puškinovega ne poslednje mestece zavzame knjižica, naslov koje smo pomestili v začetku današnjih »drobtinic«. Knjižica jfc sestavljena preskrbno i bo vsem prekoristna, komur je mari zgodovinske kritike o Puškinu, komur .je mari čuvstev, katera je v razne dobe hranilo rusko občinstvo k svojemu pesniku-ljubimcu. V knjižici najdete vse stihotvore ruskih pesnikov, posvečene Puškinu ali napisane o Puškinu. Takih zbornikov pojavilo se je tudi v Petrogradu ne jeden, a cela dva: gospe Aralove i g. Božerja-nova; pa zbornik Moskovski — g. Kallaševa po odzivih treznih ceniteljev v vseh obzirih nadkriljuje svoja Petrograjska sobrata: i njegova polnota je pohvalna i postavljena mu smer je jasna. Sestavitelj vnesel je v svoj zbornik, kar koli je mogel najti v izdanjih Puškinskega veka, v izdanjih starih i novih A iskal ni le sam g. Kallaš, a pomagali so mu tudi taki bukvojedi, kakoršni so prvoklasni bibli;ografi Jefremov, Ljackij i Kališevskij. Opustil je le to, kar nič ne pridava karakteristiki pesnika, česar ni mogel porabiti iz cenzurnih obzirov, i kar se ni vjemalo s prvotnim namenom zbornika, kakoršni so, seveda, in primis pamfleti na Puškina, katerih menda, pri ruskem skepticizmu i pesimizmu,') tudi ni se pogrešalo; kajti glavna smer zbornika je zbirka tvorine za poetično oceno velikega ruskega pesnika. Ne vselej darovito, pa vselej iskreno i čistosrčno so odmevali ruski pesniki na vse glavne trenutke v življenju Puškina — meni sam sestavitelj zbornika. Globoko so obžalovali prerano smrt pesnikovo, slovesno so odpraznovali otvoritev njegovega spomenika, srčnimi vzdihi so zabeležili obletnico njegove smrti. Meni se zdi, nadaljuje g. Kallaš, da je ta poetična ocena v vsej svoji celosti karakteristično dejstvije, ne glede na estetično vrednost posamnih stihotvorov. Pesniki so bolj občutljivi, nego navadni ljudje, dasi bi bili pisatelji. Pesniki prelepo izražajo vse hibe v oceni velikega pesnika i resnično predavajo vse njene prelive. Bezdarni po svoji obliki stihotvori tam i sam morajo biti prevažni po svojem splošnem stroju ali po posamnih podrobnostih zadržaja. Sebravši i prijavivši vse, kar je bilo možno zbrati, odstranili smo na ta način subjektivnost izbire. V stihotvorih znamenitih pesnikov o Puškinu nahajamo slaba mesta; med njimi so tudi taka, katera se prav nič niso posrečila svojim avtorjem. Isto tako v slabih pesmih malovažnih poetov nahajamo silne kitice i vrstice, jasne i svetle obraze. V zgodovinsko-slovesnem obziru so i prve i druge ravno-merno zanimive. Tako meni g. Kallaš, i on ima, po našem, pač prav. I njegova zbirka bo pač koristna ne le onim, kateri izučavajo i proučavajo Puškina i usodo njegove Muze v Rusiji, a tudi tem, kateri ga pridno prebirajo i visoko čislajo. Torej bo knjižica Kallaševa gotovo imela velik uspeh i po našem, bi jo marljivi zbiratelj dobro ukrenul, ko *) Do kakih Herculesovih stolpov more dojti ta strašna napaka, rectius spaka ruskega značaja, kaže nam pač nagledno članek v „t'yccic. Tp." Nr. 23.: „Ilpo^auania llyiiiicaua n HcpHnni^miHaa Tamia ero iioaain". Avtor tega članka je Hippolit Hofštetter, kateremu sam g. Šarapov daja tako-le atestacijo v štev. 21. svojega organa: „Bojituion h cepteaiibiii njojiMUucn. BMpaoaTbiBaeTca uu'i> H. A. PoijnuTeTTepal" G. Hofštetter je bezdvomno izredna i mlada literaturna sila ter velika i željena pridobitev ruske publicistike s slo-vanofilskim odlivom, to je gola resnica; no kaj vse to pomaga, če ta sila ni napravljena tje, kjer bi ona mogla prinašati ruskemu narodu sploh, posebno pa njegovemu zarodu, stotero blago i prid? Kaj pomaga vse to, če ta mlada sila vse gadi i gabi i poleg svojega veličja menda nič ne priznava ... Pa še strmijo, da mladina ruska brodi i nori! Kako bi neki ne brodila i ne norela, če niina nobene narodne ruske opore!! Ruski liberalci vse rodne grajajo i preklinjajo, hrepenijo izključno po občinskem stroju i kulturi zapada; ruski konservatorji so nekako neokretni i robati ter mladini bez razpora, seveda, ne diše, a razbirati mladina ne utega, pa i redko more; slavjanofili pa večno godrnjajo, sedaj na liberalce, sedaj na konservatorje, a sami doma po svojih berlogih sede . . . Kam bi se torej neki dela mladina, kjer bi našla si željeno oporo, dasi drobtinico pozitivizma?! Res je, da jej ni nikam položiti svoje zbegane glave ... B. Tv. bi jedno iz naslednjih izdanj popolnil z vso poetičnoj tvorinoj vrše-čega se jubileja rojstva Aleksandra Sergejeviča. Zbornik bi, seveda, tedaj narastel more biti na celo stotino stran, narastla bi tudi sorazmerno njegova materijalna cena, no terque quaterque narastla bi moralna i notranja vrednost knjižice, katera bi kot ' zakončeni umotvor postala srčno želeni spomenik i zvanim i nezvanim, i izbranim i ne izbranim o prvencu ruske i o diki slovanske poetične Muze. * * * „Top vicecTB e Hiia« KarTSTa." Tako je zaglavje drugega spomenika A. S. Puškina, izšedšega tudi k prazdniku rojstva slavnega tvorca „Onegina". Bolj podrobni naslov slavnostne kantate pa bo po slovenski tak: „Slavnostna kantata za samospev 1 zbor s spremstvom. Besede N. Niedermillerja, muzika G Tulčijeva. 1. Vvodni zbor (mešani) — cena 60 kop. 2. Duet za sopran i alt z ženskim zborom, cena 60 kop. 3. Ariozo za bariton, cena 50 kop. 4. Sklepni ali končni zbor (mešani), c. 60 kop. Vsi 4 proizvodi veljajo 2 rub. Izdanje visočajše (carjem) potvrjenega komiteta po zboru daril na osnovo zavodov v spomin A. S. Puškina. Sklad izdanja: Petrograd, knjižno-muzikalni magacin P. K. Seliverstova." Predložena kantata je očevidno proizvod kakega slučajnega gosta v muziki, ljubitelja ne bez prirodnega dara muzikalnega, pa zajedno tudi za vsem neizkušenega v skladbi. Mi poštevamo poseben namen kantate, mi ustopamo vkusom mnogobrojnega dela našega občinstva, posebno provincijalnega, a zato i priznavamo za njo nekatera dostojinstva. Med temi dostojinstvi je najprej jubilejno-slavnostni značaj, kateri se je avtorju posrečilo pridati svoji kan-tati, i tc bo menda najbolj važno, kar smemo zahtevati od takega umotvora. Iz vseh 4 številk posrečila se je najbolj prva — vvodni ali nastopni zbor: tukaj je i melodija bolj značilna, nego v drugih od-delih, i duševni stroj je bolj jasen, i harmonija je bolj polna zadržaja (to se pravi: i zadržaj harmonije je bolj poln, muzikalno ubran-stvo je bolj gosto, da bi me prav razumeli vsi. Ne slabo zvoči (donij tudi druga številka — dvospev i ženski zbor. Bolj slaba pa je druga polovina kantate. V ariozo za bariton pri splošni slabosti i neznačilnosti muzikalnega zadržaja i smisla nekako preveč slišimo i čutimo ciganski element. Konečni oddel — sklepni zbor je pa za vsem slabo napisan, če izvzememo mesta, ponavljajoča najbolj efektne reči iz prve številke." Tako ceni slavnostno kantato Tulčijevo neki N. v »Moskov. Ved.«, .št. 141 za t. 1.; jaz sam doslej ni betvice nisem slišal iz danega muzikalnega dela, torej bez zamere: relata refero—, kursiv pa jemoj Bo ž. Tvorcov. Na carjev ukaz je 1897 voljeni odbor, s predsednikom grofom Ignatijevem na čelu, prevzel vnovič upravo Petrograjskega slovanskega dobrotvornega društva. Fond carja Aleksandra III. je dosegel 1 milj. rubljev. Nabran je bil med narodom za ustanavljanje šol in cerkev v Sibiriji. Sozidal je 148 cerkev in 87 šol. Za vzdrževanje Dunajske pravoslavne cerkve so Rusi dovolili 1000 rub. na leto. V Rusiji so pričeli posebno poZQrnost obračati na dobro od-gojo kmečkih deklet. V mnogih krajih so ustanovili šole za ženska dela in gospodinjstvo. Najbolj se je odlikoval v tem biskup Hila-rijon. Car mu je zato pisal priznalno pismo. Orijentalski ustav v Vladivostoku za uradnike in trgovce se otvori prih. mesec. Kitajski jezik je glavni predmet; poleg tega angleščina, zemljepis, državno pravo, politiška ekonomija in kupčijska veda. — Varšavski nadškof Papiel je izdal pastirski list, v katerem pozivlje katolike na nabiranje milodarov za stradajoče Ruse. V spomin na zadnjo carsko koronanje napravlja uralsko-ka-zaška vojska pri vseh kazaških šolah bezplačne knjižnice za narod. V- Tomsku v Sibiriji je 52.430 preb., šol pa 5 srednjih, 7 nižih, 43 elementarnih in vseučilišče. V Kijevu se zgradi novo veliko semenišče, za zgradbo je proračunjenih troškov 545.000. Ruski knjigarji in založniki bodo imeli drugo leto svoj kongres. Ruski slikar Rjepin, predsed. akad umetnosti v Petrogradu, je daroval za »Matejkov dom« v Krakovu sliko Rusa Čičerina, ki je v svojih zgodov. razpravah pisal Poljakom prijazno. V mestni upravi Petrograjski je bilo 1898 šest bezplačnih čitalnic; dve v spomin Puškinu (od 1894), Lermontova (od 1895), Gribojedova (1896) in Krylova (1897). To leto bilo pridobljenih 29 421 knjig (kupljenih 17.151, ostale podarjene). Čitateljem je bilo 13.721 vstopnic podeljenih; obiskali so čitalnice 81 564 krat (med temi 5893 obiskov žensk). Vzdrževanje teh 6 čitalnic je stalo vlatii 22.402 gld. našega denarja. Rusko društvo za razvijanje trgovine med Rusijo in Srbijo ustanovi v Belgradu muzej ruskih proizvodov in fabrikatov. V Petrogradu prično izhajati novine v ruskem, kitajskem in japanskem jefciku pod nadzorstvom carske akademije nauk. Namen jim je spoznavanje med Rusijo in vstokom. • S -H— Drobtine. Slovenske. Žaljski in Gotoveljski pevci so si osnovali pevsko društvo »Savinski glasovi«. Katol. tiskovno društvo v Ljubljani šteje 09 dobrotnikov, 128 ustanovnikov, 257 letnikov. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali: Celjska posojilnica 50 gld. in za novo slov. šolo na Muti 100 gld.; trgovec Perdan v Ljubljani za vžigalice 200 gld., »narod, tisk.« 50 gld., ženska poddružnica v Trstu 1000 gld. itd. Slov. bralno društvo v Tržiču je 23. jul. slavilo svojo 10 letnico. Nekdaj nemška postojanka ima še vedno močno nemško-nacijonalno stranko. Zato se je te proslave udeležil »Sokol« Ljubljanski in Kranjski, čitalnica in bralno društvo iz Kranja, deputacije raznih slov. pevskih in kolesarskih društev, mnoge z zastavami. Ljubljanske strokovne obrtne šole so od 28.—30. jul. razstavile predmete iz lesnega obrta, umetnega vezenja, čip-karstva in risarstva. Protektor Tržaške bolnice, vrli slovenski rodoljub dr. Simon Pertot, je iz zdravstvenih ozirov po 27 letni službi stopil v pokoj. Celo »Piccolo« mu priznava velike zasluge, ki si jih je stekel v tem času. »Slavec«, klub sloven. kolesarjev ljubljanskih, je napravil 16. jul. izlet v Celje. V »narodnem domu« je bil tu koncert. Nemčurji pa so metali kamenje na vrt ter izzivali na kolodvor se vračujoče goste. Slovenska slikarica J. Kobilca je dobila za svojo sliko (darilo biskupa Strossmayerja Ljubljanski mestni sovetoval-nici) od biskupa in od Ljublj. župana laskavi priznanji. — Umetnica je izdelala v Sarajevski semeniški cerkvi več slik al fresco, in sliko po narodnih motivih v ateljeju deželnega muzeja v Sarajevu. Obrtna strokovna šola v Ljubljani je izdala koncem tega š. leta posebno poročilo. Šola, kakor znano, se deli v 2 oddela; šola za obdelovanje lesa in šola za umetno vezenje pa čipkarstvo. V 1. oddelu je bilo koncem š. leta 77 učencev, povoljen uspeh ima 52, nepovoljen 6, s ponavljalnim izpitom 5 učencev, odhodno spričevalo jih je dobilo 14. Materin jezik je slovenski 70, nemški 5, hrvatski 3 učencem. Vere so vsi katol ške. V drugem oddelu je bilo koncem leta 62 učenk; med njimi 43 s povoljnim, 3 z nepovoljnim uspehom. Odhodno spričevalo jih je dobilo 9. Slovenski jezik je bil 55, nemški 5, češki 2, laški 2 učen-koma. Vere so vse katoliške. V obeh oddelkih so bili pri-četkom leta tudi hospitanti in hospitantke, koncem leta pa jih ni bilo več. Podpore od ministerstva je bilo učencem iz Dalm. in Istre 605, od dež. odbora 1180, od kupčijske in obrtne zbornice 665, od Ljublj. občine 150, od kranjske hranilnice 700 gld., skupej 3300 gld. Posebe je dalo še na-učno min. 250 gld. podpore, istotako podporno društvo 40 »gld. Podporo so dobivali ubožni učenci tudi od Ljubljanske ljudske in »dijaške kuhinje«, od »dijaške mize«. Kupčijska in obrtna zbornica je dala tudi 200 gld. subvencije, kranjska hran. 200, Ljublj. občina pa najemščino za šolske prostore (43 lokalov) in drugo. Kakor znano, vodi skupno šolo ravnatelj Ivan Šubic, vit. Franc-Jožefovega reda. Šolsko leto se prične 1899/1900 dne 18. sept. Slovenski roditelji, kiželč poslati svoje sinove in hčere v to slovenskemu narodu pre-koristno šolo, priporočamo, naj prosijo ravnateljstvo, da bi jim poslalo letošnje poročilo, iz katerega zvedo, kak kruh čaka tistih, ki se pripravljajo na tem c. kr. zavodu. Dobro bi morebiti bilo, ko bi ravnateljstvo dalo tiskati več sto iztisov kakega letnega poročila ter jih pošiljalo na občine vseh slovenskih pokrajin. Mnogi roditelji ob mejah pač ne vedo ne občega, ne natančnega o tej strokovni šoli, ker se novine ne bavijo ali pa ne morejo baviti z obširnišim iz-vestjem o ustroju in delovanju šole. Sla v n ost v Žalcu. Prof. A. Bezenšek je povabil v 13. avg. v Žalec tiste, ki so pred 25 leti kot slovenski dijaki Celjske gimnazije priredili prvo veselico v Žalcu, in druge rodoljubke, da bi praznovali spomin te Besede. Povabili so se tudi osmošolci Celjske gimnazije iz 1. 1874, da bi za-jedno praznovali s svojo 25 letnico. Zupan Širca se je postavil na čelo odboru. V programu je glasba in slavnostni govor prof. Bezenšeka. V 13. avg., torej v isti dan, je povabil prof. Bezenšek v Žalec vse slovenske stenografe in prijatelje stenografije. Dnevni red tega shoda pa je: O razvitku stenografije pri Slovanih sploh in pri Slovencih posebe i organizacija slovenskih stenografov, oziroma osnovanje slovenskega steno-grafskega društva. Itd. Družba sv. Mohorja šteje 78.103 člene, t. j. 972 več, kot lani, in 6563 več, kot predlanskim. Vidimo torej, da število Mohorjanov stalno raste. Členi se razdele po škofijah tako-le: 1. Goriška 8.904 ; 2. Krška 6.227; 3. Lavan-tinska 24.806; 4. Ljubljanska 30.742; 5. Tržaškokoperska 3.988 ; 6. Sekovska 525; 7. Somboteljska 316; 8. Zagrebška 568; 9. Senjska 214; 10. Poreška 111; 11. Videmska 197; 12. Djakovaška 47; 13. Bosenska 227; 14. Razni kraji 318; 15. Amerikanci 790; 16. Afrika in Azija 123. Izkaz kaže, da je družba najbolj napredovala v krški škofiji (424), v la-vantinski (364) in tržaškokoperski (103). Nazadovala je najbolj v ljubljanski (149). V drugih je ostalo število nekako na isti visočini kakor lani. Členom letos razdeli vkup 468.618 knjig. — Rokopisov je družbenemu odboru v minulem letu došlo nad 55. V seji dne 5. julija t. 1. je odbor sprejel sledeče: 1. Fr. Malograjski: »Za srečo«. Obširna povest.— 2. Ant. Medved: »Krivica in dobrota«. — 3. Dr. Jan. Ev. Krek: »Božji blagoslov«. Povest. — 4. Fr. Finžgar: »Dovolj pokore.« Povest. — 5. J. Kostanjevec: »Za denar.« Povest. — 6. Fr. Ks. Meško: »Norec.« Slika iz vasi. — 7. P. Bohinjec: »Pri moji kokoši.« Sličica iz naroda. — 8. J. M. Dovič: »Izkoriščevalci.« Dogodbica. — 9. Podravski: »Dobro se je izvil.« Dogodbica. — 10. Dr. A. Pavlica: »Sv. Gora pri Gorici.« Opis. — 11. J. Trunk: »Žganje—naš sovražnik.« — 12. Neimenovan: »Novi civilno-pravdni red.« — 13. A. Obreza: »Kako plačujmo davke.« — 14. Frančišek Podbor: »Krmljenje s fosforo-kislim apnom.« —15. Isti: »Gospodarske drobtinice.« — Dalje sta se sprejela obširna rokopisa: 16. Dr. Anton Medved: »Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski.« Spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva. — Za prihodnje leto (1900) pripravlja odbor Mohorja-nom uže sedaj lep knjižni dar. Izda II. zvezek »Slovenske Pesmarice,« lepo okrašeno knjigo »Anton Martin Slomšek«, Ligvorijevo »Pripravo na smrt« itd. — Odbor se nadeja, da tako družbi ohrani stare člene ter privabi še prav mnogo novih! Družba sv. Cirila in Metoda je imela letošnjo redno skupščino dne 3. avg. na Vrhniki pri Ljubljani. Predsednik monsignor Tomo Zupan je povdarjal, da v odboru je bila prava sloga, kakoršna je tudi v družbi. Tajnik župnik A.'Zlogar je poročal o delovanju v minulem letu. Ustanovile so se 3 nove poddružnice, in teh je sedaj vseh 251, in sicer 140 moških, 31 ženskih in 80 mešanih. Družba vzdržuje ali podpira 18 š. zavodov, v katerih se uči okolo 2000 otrok. Največ žrtvuje slovensko rodoljubno ženstvo. Blagajnik Koblar je poročal o denarnem stanju. Dohodkov je bilo 44.172 gld., in sicer od poddružnic 6.437 gld., pokrovitelj-nine 925 gld., od dež. zbora kranjskega 1000 gld., od mesta Ljubljane 500 gld., slov. posojilnic 925 gld., od Mohorjanov 26 gld., iz nabiralnikov 115 gld. Po časnikih se je nabralo 3080 gld., in sicer je nabral »Slov. Narod« sam 2700 gld. Užigalice so dale 600 gld., od kave 300 gld., iz volil 2165, obresti 92 gld., za knjige so dobili 555 gld. Troškov je bilo 41.804 gld., in sicer za šolo v Trstu 5552 gld., za š. poslopje v Trstu 1915 gld., za š. poslopje v Rojanu in na Greti 1906 gld., za šolstvo na Goriškem 2710 gld., za šolski vrtec v Mariboru 807 gld., za šolo v Velikovcu 1284 gld., podpore in nagrade 495 gld., tiskovine in učila 2045 gld., stanarina 120, razni stroški 184, pristojbine od Drčarjeve zapuščine 782 gld., vplačilo na Vrečkovo zapuščino 6949 gld., za zgradbo Velikovske šole 15.500 gld., obresti od dolgov 582 gld. Preostanek znaša 2368 gld. A treba je vedeti, da ima družba še 18.000 gld. dolga. Vsi šolski zavodi družbini se cenijo na 65.413 gld. Po društvenih pravilih so izstopili letos iz odbora gg. Iv. Koblar, Luko Svetec in preds. T. Zupan. Ta je bil zopet soglasno voljen prvomestnikom; ostali odborniki so se volili po listkih. Izvoljeni so bili Hribar, Svetec in namesto Koblarja ravnatelj Šubic. Ce pomislimo, kakd velike narodne davke daje slovenski narod, je tolažilno, da vstraja tudi v žrtvovanju za družbo sv. Cirila in Metoda. * Češke. Češkoslovanska trgovska beseda v Pragi otvori 15. sept. svojo jednoletno vzorno trgovsko šolo. Na češke gimnazije in realke na Moravskem se je uže sedaj oglasilo toliko dijakov, da ni možno vseh sprejeti. V Viškovem se je za novo osnovano gimnazijo za 1. razr. javilo 150 učencev. Češka tehnika v Brnu se otvori letos 1. septembra, in so bili v Brnu odposlanci naučne uprave, da si pridobe primerne prostore. Zastopniki čeških društev Dunajskih so izročili grofu Janu Harrachu zahvalno adreso na trudu, da bi dobili Cehi Dunajski svoje češko bogosluženje. Na to in druge strani si je pridobil ta češki plemič velike zasluge, ki mu jih od srca priznavajo Cehoslovani v obče. Imajo ga radi in ga visoko spoštujejo. Po uradnem izkazu je bilo v šolah v Pragi med 16.585 učenci čeških šol 176 Židov; med 2968 učene nemških šol pa 1613 Židov in 949 Cehov. V Tovačovi je bila 23. jul. proslava 25 letnica smrti češkega skladatelja A. Forchtgott-Tovačovskega. Došla so mnoga pevska društva, v katerih je Tovač. deloval dolgo vrsto let. * Hrvatske. Na hrvat. ljudski šoli v Pulju je bilo v prošlem, prvem njenem letu 67 učencev. Slavni hrvat. kipar J. Rendič se je preselil iz Trsta v Zagreb. V to ga je prisilil fanatizem iredentovcev. * Srbske. V Karlovcu je bilo 16. jul. slovesno posve-čenje vladike Mitrofana Ševiča. Akad. slikar Anast. Bočarič je napravil načrt spomeniku velikemu črnogorskemu vladiki Petru Petroviču. ——5- -t—-- Di j a š t v o. Predavanja 1899/1900 na vseučiliščih: Na Be-rolinskem: Berneker: Ruska slovnica 3; staroslovenska slovnica 2; čitanje ruskih tekstov 2 uri. — Bruckner: Ruska literarna zgodovina 2; polska literarna zgodovina 2; slovanske vaje 2 uri. — Na Bretislavskem: Nehring: Kratka staroslovenska slovnica 2; poljska literarna zgodovina do konca XVII. stoletja 3; vaje v slovansko-filologiškem seminarju v 2 oddelkih 2 uri. ——5—I—— Zmes. Nemškemu politiku Schmeykalu so v Češki Lipi postavili spomenik, ki se je odkril 16. jul. Odbor je poživljal na to slavnost vse, „da tam ponove svojo prisego, da bodo vedno zvesti svojemu nemškemu narodu v vsaki težkoči in nevarnosti, da jih he ostraši nobena sila in nevarnost, da hočejo ali narodnim pravom priboriti zmago ali pa pasti v boju." —■ Naj kdo pozivlje z istimi besedami k odkritju kakega slovanskega spomenika! V Aucklandu v Novi Zelandiji izhaja hrvatski list „Danica". Na Ogerskem se je sijajno dokazala nadvlada ŽidoVstva nad krščanstvom. Zadnjič so se pri maturi na realki v Raabu preložili pismeni izpiti zaradi židovskega praznika, zato pa so bili ustmeni — v nedeljo! Plemstvo, s katerim se Čehi tako radi ponašajo, in ki tudi vedno povdarja svojo slovansko zavest, se je pri pogretju kardin. Schönborna izkazalo. Od mnogoštevilnih, od plemstva podanih vencev je imel samo jeden češki napis, bil je to venec moravskih Bel-credijev. Vsi drugi, in tudi kapitul Praške stolice, so imeli nemške napise ; oni Praške gluhonemice pa latinski. Pri pogrebu vsakega reveža se še moli očenaš v narodnem jeziku, le pri tem pogrebu se je to opustilo — najlepši pot iz zagate, ali naj bi bil ta očenaš češki ali nemški? Mednarodni kongres parlamentarcev za svetovni mir je bil v Kristijaniji od 1.—4. avg. Od čeških poslancev se so ga udeležili: dr. Foft, dr. Herold, Kaftan, dr. Pacäk in Schwarz. Doslej so vsa poljska izdanja bila pod cenzuro v Petrogradu, odslej pa bodo v Varšavi Plzenska policija ne dovoli buršem, da nosijo nemške trakove. Poljski „Sokol" v Berolinu je priredil javno telovadbo, anikdor se ni spodtikal nad tem ter videl žaljenja ali celo nevarnosti za Nemštvo v Berolinu. Romunska vlada je ukazala, da naj na univerzah plača vsak tujec posebno takso. To zadene zlasti one Žide, ki še nisö tam na-turalizovani. ■ • S S • Dopisi. i Iz Istre. V Istri gre rapidno ... v Italijo — vse kar lahonski čuti — z nerazsodno maso zavedenih. Žalostna istina ! Merodavni faktorji delajo očevidno za irredento . . . V Višnjanu so vrli Hrvati napeli vse sile in — dosegli pravično zmago pri občin, volitvah. Ker »šjori« niso mogli drugače, so vplivali na vlado, da je flegmatično razpustila hrvat. obč. zastop. V Pomjanu — tu pa je drugače. —Ker je zmagala pri občinskih volitvah laška korupcija, nasilje in najhujši terorizem na komando Koperskih paš alla Benatti, Gambini etc., — no tu vlada ni slišala glasu v ne-bovpijočega Slovana, ki je zahtevala, naj se nekoliko pregleda, ali se je delalo — po zakonu in pravici. »Je že vse prav!« Zmagali so sinovi »avite kulture« — in bašta!« — Kaj mislite, g. urednik, ali se gospoda na governu še vedno strašijo zloglasne tro-zveze? Čuje se, da je zadnji čas parola lahonov: »Udrite svečenika!« Za to se je pred par meseci streljalo na kape-lana v Veprincu (pravijo, da sinjori sami kupujejo agitatorjem morilno orožje po receptu »osar tutto«); dne 30. julija bi bili lahoni kapelana v Krkavcih skoro ubili, da ga ni spasila previdnost božja. Kaj se to pravi? Nasprotniki znajo, da je zastonj njih trud, dokler je ljudstvo pošteno. Zato proč z duhovniki, ki je vadijo morale in značajnosti! — Zavoljo tega je »šjorom« slovanska duhovščina trn v peti: ona čuva zapuščeni istrski raji dvojen dragocen zaklad: vero in narodnost. In to jih grozno peče! — Slovanska duhovščina pa gre sigurno po poti do svojega cilja, ne boječ se zasramovanja, trpljenja in preganjanja. Upamo, da jo bode v hudem boju krepilo novo društvo sv. P a v 1 a, ki utegne postati primorskim duhovnikom nov »antemurale« verskim in narodnim klevetnikom. X. ■—-1—H— Razgled po slovanskem svetu. a) Slovenske dežele. Kranjsko. Dr. Ferjančič je na shodu volilcev v Kranju označeval obče pol. položenje in pa Celjske izgrede. Kazal je na sredstva in moč vlade, katera pa se ne zgane. Rekel je tudi on, da je treba še potrpeti. Sklenula se je primerna resolucija. Tržaško. V ital. listu poročajo, da pod poprejšnjimi namestniki tržaškimi se je dajalo po 800 gld. za pnre-jenje bakljad v večer pred rojstnim dnem cesarjevim. Slovensko „Del. podporno društvo" o tem nič ne ve. Možno pa je uže, da so druga neslovanska društva dobivala tako podporo. Sedanji trž. namestnik je neki odrekel tako podporo, rekši, da lojslnost naj se kaže sama od sebe, ne pa za plačilo. Dobro; naj le marljivo beleži grof Goes spontane pojave lojalnosti in ital. strani in naj jih potem presojuje s stališča odkritosrčnosti, in naj jih potem na podstavi take statistike uravna tudi svoje deželno vladanje. S tem presodi lehko sam, koliko se vjema njegovo sedanje postopanje glede slovanskega elementa na Primorskem. Istra. Italijani so si na skupne dež. stroške zasnovali ital. gimnazijo, z očitnim namenom, da bi izpod-kopali tla hrvatski gimnaziji v istem mestu. Uže za prvo leto so si odločili 4 učitelje, med njimi jednega, ki je služil v Italiji. Vlada je ukrenula, da "nHeCKie aaM-hrtm Ha nyrn ott, r. HnK-o.itCKa ;\o r. Toti.mi.i, Fp. IIoTaHinn,. — Pacnpeffk-teHie acnTejieS Rirro.itCKaro BnjiaaeTa no iiapo^nocTHMt n BipoiicnoB-fe-¿amamt,, bt, 1897 ro,ny. A. Poctkobckih. — Ha aiipcKOMi, nepe^ijii ae.M.'IU- (OiepK-b H3T, C'ilBepHO-pyCCKOH 3KH3Hn). A. A. UlyCTHKOBt. — M'kcTHtiH CviOBa ropoma Totbmu (Bo.ior. ryo.) 8aiTnca.Tfc B. IHobjmkobt,. Itd. Ta zvezek (150 str.) stoji 1 rub. 50 kop._ — Jeden sestavek te knjige prinaša statistiko o Bitoljikem Vilajetu in kaže, kake prebivalce ima vsak kraj. Zanimivo je za Slovence, da imajo polno takih krajevnih imen, kakoršna se nahajajo v tem Vilajetu, na pr.: Suhodol, Bela Cerkva, Trnovci, Oblakovo, No vaci, Orehovo, Trnovo, Bukovo, Bistrica, Trstenik, Brezovo, Leskovo, Dolenci, Gradišče, Drenova, Zagrade itd., itd. PyccKiÄ 't>ii jio jior n i e cki a bicihhki, hs^abaemtiii iio.vi. pe^aKnieio npoij>eccopa A. H. Ci«npHOBa. 1899 r. Nr. 1. n 2. Bapmaßa. Obseza med drugim: KpaTKiü yKaaaTe.uL ki, PyccKoaiy 'I'njio.ior. BbeTHiiKy no as r.iKocoanaiiiK) bi, I. no XL roT'f, (ci, 1879 no 1898 r.). E. K. — Kt> fliajieicTo.ioriii Be-iBKopjccKjan, iiap-feii". IIaB.nebhdkobmmt,. n. IKeiina. — Kt> 6iorpaiJ>in B. H. rpuropoBHia. B. «l>pami,eBa. — Ki, nc-ropiii CJiaBHHCKaro uepeBO^a eBanrejiia. M. CnepancKaro. — Hobmh khhiii ii öponiiopi.i. — Ilc.iaroriiiieciciii oT^-feji-i.. Itd. Izhaja po 4 krat na leto, skupno na kakih 50 polah vel. 8J in stoji na leto 7 rub. Adresa: Bi> Bapmaßy.— Bt pe^aKniio P^ccKaro 4'n.io.ioin'iecKaro BtCTHiiKa. — Slovanski jezikosjovci jako potrebujejo tega znamenitega izdanja. ,,/KHBOC Cjiobo". EweM'iscaiHBiii .iHTCpaTypiio-iiayHHi.iH n nojiiiTuieCKiil Htypna.TL. Ves ta zvezek (V) je posvečen Puškinu. Med drugim podaje tudi govor dr. Verguna, ki ga je imel na Dunajski Puškinovi slavnosti in označenje Puškinovo od Lašina, kakoršno je bil isti avtor priobčil tudi v »Slav. Echo«. „JK. Cji." je mesečnik, ki izhaja pod uredništvom Ju. A. Javorskega, in stoji na leto 6 gld., za poli 3 50; posamični zvezki so po 80 kr. Adresa: b'i, Koirropy po;iaKii,iir „/Kiibrto CjioBa", bo JIleob-Ii (Lem-berg), yjt. TayCHepa 18. „3 o p a", .hict 3 a aaoany, noyKn n KiBiiaceBiiocT. Srbski mesečnik, ki izhaja IV. leto v Mostaru. V 7. br. ima: Od Sempera: Cpneica dobi preostanek nazaj ali v denarju ali pa s tem, da se mu bode pošiljal list »Slavisches Echo« za dotični znesek. Kdor pa je naročen in je uže plačal tudi na »Slav. Echo«, bode dobival toliko časa dalje ta list, za kolikor znaša preostanek Seveda le tedaj, če je tak modus dotičnikom po volji. Ob tej priliki prosimo vljudno, da poravnajo naročnino tisti, ki so zaostali ž njo več ali manj časa. Čakali bomo do konca septembra. Kdor bi ne plačal dotlej, dobi od sodišča opomin; želimo pa, da bi tega ne bilo treba pri nikomur. V poslednji letošnji številki označimo nekoliko zgodovino izhajanja »Slovanskega Sveta«, in to za slučaj, da bi v obče ne izhajal več. Ob desetletnici smo bili to opustili; združimo torej sedaj skupno dobo 12 let. popraša, morebiti se mu ustreže po godu Upravništvo „Stov. Sveta ima na prodaj po nekoliko letnikov tega lista vseh let. Oddaje jih s poštnino vred po 2 gld.; za leto 1896 le J Siebmacher und Gitterstricker, Wien, XIV., Roberthamerllnggasse II. Pletiva iz drata vseh vrst, mreže za ograde, sita z lesenim obodom pohišoa in domača orodja in vsakatera dela moje stroke izdelujem solidno in najceneje. Naročbe v provincijo naglo izvršujem.^ Podgane in miši delajo največo škodo po kleteh In skladiščih. Najhitreje jih pokonča od mene iznajdena uničevalna pasta, katero more uporabljati povsod vsakdor. Cena paš ti pol kilo gld 150. Izgotavljam tudi najnovejši, od občinstva kot naj-bolji priznan mehaničen skopec za podgane in miši, kateri prekaša vse dosedanje iznajdbe v tej -troki. Moreš jih s tem skopcem v'oviti 10 do 20. ne da bi ga napravljal na novo. Cena skopcu za podgane gld. 4-—, za miši gld. 1-80 do 2-60. — Skopci za štorklje gld. 1-20. Prodajalcem odstotke. Prodaje in izdeluje L. Posch, Spengelmeister. Wien, XVII. Bez. Blumengasse 60. Izdeluje akvarije na steno, na mizo, kabine z« kopanje ptičev, svetilnice ročne, stenske, za voze in grobe. Osnovano 1872. Semacijonalna iznajdba. Ces. in kralj, izkljue. privilegij. Radikalni pomoček proti potu nÖR dobi vsak, ki trpi na tem, le z noSo Srevljev za pot, katere sem iznašel sam, kateri so s c kralj, patentjm odlikovani in varovani, in kateri so izdelani v. impregnovanim vdelanjem usnjastih podplatov; ti čreviji imajo lastnost, da do cela in za vselej odstranjajo sitni pot na nogah, nastajajoča vnetja in najhujše ozebkn in kurja očesa. Harofcbe od zunaj se izvršujejo v 14 dneh proti poštnemu povzetju, llusfovane prospekte z navodom, da vzameš mero sam, gr-.tis in franko. Jos. Hanzllk, Wien, XIII., Welsigasse Nr. 2. „SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. . , četvrt leta gld. 1.25,- Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. - Posamične stevie se razpošiljajo po 20 kr. - Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. - Inserate sprejema upravništvo. - Naročnina, resia- macije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13 Tiskli Bratri Chrastinové ve Valasském Mezinci, Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgopnik.