II
novoles
LETO XVIII
Številka 7-
novoles
23. maj 1980
iLESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Uresničevanje plana proizvodnje v prvih treh
mesecih in cilj za naprej
Kljub izrednim težavam, ki so nas spremljale v proizvodnji v prvem trimesečju predvsem na področju zagotavljanja surovin in materialov, še posebno s področja uvoza, smo proizvedli in izpolnili plan proizvodnje bolje kot je to običajno veljalo za vsa prva trimesečja leta nazaj. Le nekatere finalne TOZD plana niso izpolnile.
Vzrok je v glavnem samo v pomanjkanju suhega lesa in v kroničnem pomanjkanju sušilnih kapacitet za ta lentni čas, ko imamo v glavnem samo svež les in se zaradi tega umetni sistem sušenja podaljša. V letnih mesecih se stanje nekoliko izboljša, ko razpolagamo z že bolj zračno osušenim lesom. Vrok izpadov so tudi znana pomanjkanja ivemih plošč, saj spadamo med delovne organizacije, ki imajo največjo porabo te surovine. Iz tabele izpolnitev plana proizvodnje za prve tri mesece je razvidno, kako so posamezne TOZD plan izpolnile.
TOZD TPI in Žaga Soteska
je glede na število delovnih dni količinski plan proizvodnje izpolnila v žagalnici z 97 %, v proizvodnji plastificiranih iveric pa z 99,4 %. Izpad v proizvodnji žaganega lesa je nastal v januarju zaradi velikega pomanjkanja hlodovine, katerega so v večji meri že skoraj nadoknadili z večjo proizvodnjo v ostalih mesecih. Proizvodnja plastificiranih iveric je skoraj 100% dosežena. V tej proizvodnji pa so se srečevali predvsem s problemom pomanjkanja iveric, slabe kvalitete PVC folije in delno tudi s kvaliteto proizvodnje predalov, kar je povzročilo večje število reklamacij. Pomanjkanje ivernih plošč in hlodovine je bilo ublaženo s 3-dnevnim kolektivnim dopustom za delo TOZD.
Proizvodnja v TOZD TVP se je v prvem trimesečju odvijala po začrtanem dinamičnem planu. . Planirano je bilo
55.232.000	din, izpolnjeno pa
57.840.000	din ali s 104,7%.
Po vrstah proizvodnje je bilo
doseganje dinamičnega plana naslednje: vezan les s 121,3 % plastiflciranje 59,2 % tuš kabine 103,1 %
Odvijanje proizvodnje se nadaljuje tako, kot se je zaključevalo preteklo leto. Preseganje v vezanem lesu je izredno močno, predvsem zaradi povečanega obsega proizvodnje in zaradi ugodnejše strukture od načrtovane. Proizvodnja tuš kabin je bila v realnih mejah plana,medtem ko je proizvodnja oblačenja ivernih plošč zaostajala za predvidevanji predvsem zaradi pomanjkanja naročil in papirnatih folij za oplemenitene profile.
V drugem trimesečju je p-ovpraševanje po vezanem lesu enako močno, proizvodnja tuš kabin se je začasno ustavila, medtem ko proizvodnja pri oblačenju iveric (predvsem pohištvenih elementov) narašča. Po operativnem planu je predvideno, da bo tudi plan drugega trimesečja izpolnjen približno
enako, kot je bilo v obdobju januar — marec.
Rezultati poslovanja TOZD TES so izredno ugodni v prvih treh mesecih. Poslovanje posameznih oddelkov TOZD se je gibalo v skladu s planom. Bistveno odstopanje od plana se je pojavilo v toplarni, ker ni bil upoštevan dinamični plan proizvodnje. Produkcija je bila v prvih treh mesecih večja pri pari za 4593 ton ali 19,3 % več in pri električni energiji za 194.700 Kwh ali za 10,5 več. Prihranili pa so tudi pri FIS. Aprilski in majski podatki in ocene pa že kažejo težnjo k izravnavanju stanja, saj je proizvodnja tako pare kot električne energije pričela padati in bo v upadanju tudi do jesenskih mesecev. Proizvodnja pare je bila v aprilu za 461 ton manjša od planske dvanajstine, kljub temu da je bilo ogrevanje normalno, proizvodnja električne energije pa za 19966 kvh nižja. Zaradi te specifike bo torej realna primerjava s planom možna šele v polletju.
Pri realizaciji plana proizvodnje v TOZD Lipa ni bilo posebnih bistvenih težav, ki bi posebno ovirale TOZD pri uresničevanju sprejetih nalog. No, seveda ni šlo vse tako gladko. V februarju se je pojavilo pomanjkanje žaganega lesa, kar se je v marcu popravilo (večje dobave iz TOZD Žage Soteska). Ostale težave, ki pa niso kratkotrajnega značaja, so: pomanjkanje skladiščnih površin, saj morajo gotove izdelke večkrat prelagati, ko jih razvažajo po zasebnih skladiščih, ki jih imajo v najemu. Močna ovira pri manipulaciji je tudi dejstvo, da nimajo viličarja, ki bi veliko pripomogel k zmanjšanju porabe časa pri transportu in humanizaciji dela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S PRVOMAJSKE PROSLAVE
SOŽALNE
BRZOJAVKE
Od naših poslovnih part-neijev smo prejeli sožalne brzojavke ob smrti tovariša Tita. Ker nam jih zaradi tehničnih možnosti ni uspelo objaviti v prejšnji številki jih objavljamo danes.
FAVIERES, 8. 5. 1980-VODSTVOM IN KOLEKTIVOM PODJETIJ NOVOLES IN JAVOR: Pretreseni ob smrti maršala Tita, v zavesti izgube za vaš narod in prizadeti ob neizmerni bolečini povzročeni vsej deželi, vam izražamo naše globoko sočustvovanje.
P. THANRY -PH. LE FLANCHEC
ATENE, 9. 5. 1980 - ZA DIREKTORJA KNEZA IN PAVLIČA: Izrekam vam in vašim sodelavcem svoje globoko sožalje ob smrti vašega predsednika Tita.
Njegova smrt je nenadomestljiva izguba v prizadevanju za mir in stabilizacijo v svetu in bo zapustila praznino, ki jo ne bo mogoče zlahka zapolniti.
NINA GANDOUR
LONDON, 6. 5. 1980 -ZA M. JEVŠČEK: Povodom smrti predsednika SFRJ maršala Josipa Broza Tita izražavamo našu duboku sočut ljudima kolektiva vašeg poduzeća. Istovremeno djelimo bol i osjećanje svih jugoslovenskih gradžana.
BRIAN TRAINIS UNION VENEERS
•
GRUB AM FORST, 7. 5. 1980 - SPOŠTOVANI: S smrtjo velikega državnika in voditelja partije Josipa Broza Tita je jugoslovanski narod doživel veliko izgubo.
Prejmite naše iskreno sožalje.
ALFRED FLORSCHUETZ V IMENU FIRME ROB. HOLZAPFEL GMBH
ZA TOZD TV P RASTEJO TEMELJI NOVE ZGRADBE
Uresničevanje plana proizvodnje v...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko so v aprilu razpravljali in sprejemali novo delitev OD, je bila potrebna precejšnja samoupravna aktivnost vseh zaposlenih. Ta se je večji del odvijala med delovnim časom, dalno pa tudi po delovnem času. Do polletja v TOZD ne pričakujejo večjih težav, ostajajo pa seveda težave srednjeročnega značaja, ki jih bodo reševali po zmožnosti in akumulativni moči TOZD.
V TOZD BOR so v prvem trimesečju načrtovane naloge
zadovoljivo uresničevali, saj so presegli proizvodnjo kar s 108,3 %, celotni prihodek pa so od planiranega presegli celo za 70 %. Dohodka so ustvarili za 25 % več od predvidenega. Postopen prehod na izdelavo notranje opreme, oblog, stropov in sten po naročilu daje tudi ekonomsko ugodnejšo do-hodkovnost. Pri tem seveda prihaja do organizacijskih težav, ker so roki kratki od sklenitve pogodb do zaključka montaže na objektih. Težave pa imajo kljub tem rezultatom, ker grad-
IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE, I. - m. v 000 din
	PLAN	DOSEŽENO	%
TAP	43.918	48.286	109,9
TDP	45.282	46.481	10 2,6
TES	20.664	22.951	111,1
TPI	33.070	33.946	102,6
TPP	28.723	25.136	87,5
TSP	50.922	48.386	95,0
TGD	16.700	14.865	89,0
TVP	55.232	57.840	104,7
ŽAGA	53.839	57.706	107,2
SIGMAT	21.116	17.197	8 1,4
TKO	21.796	24.661	113,1
BOR	11.925	12.910	108,3
LIPA	9.630	10.737	111,5
SKUPAJ	412.817	421.102	102,0
binci zamujajo svoje roke, TOZD pa, čeprav izvrši svojo proizvodnjo, večkrat ne more zaradi tega realizirati že pripravljenih elementov. Zaradi tega ima TOZD do kupcev v drugem trimesečju izredne težave. V maju in juniju bi tako morali zmontirati na objektih za 16,000.000 din realizacije, kar pa je skoraj enkrat več kot so opremljeni in usposobljeni.
V TOZD Sigmat so imeli v prvem trimesečju precejšen izpad proizvodnje v obeh obratih. V kovinskem obratuje primanjkovalo uvoznega repromateria-la, v obratu poliester pa ni bilo dovolj naročil za proizvodnjo. Izpad bi lahko bil še večji, vendar so ga nekoliko ublažili s tem, da so preusmerjali proizvodnjo za ostale programe. Ni pa bilo mogoče doseči tistih učinkov, kot bi jih dosegli, če bi imeli zagotovljen potreben material. Komplet TOZD finalne proizvodnje, to so TOZD TDP, TPP, TSP in TGD imajo izredno velike težave pri izpolnjevanju planov proizvodnje in to predvsem v kroničnem pomanjkanju suhega bukovega lesa ali decimiranih elementov.
(Nadaljevanje na 8. strani)
----------------------------—	-N
Sorazmerno uspešno
TOZD BLP - I. tromesečje 1980 - Informacija o komercijalnem poslovanju
PRODAJA
Rezultati 1. trimesečja 1980 kažejo, da smo v TOZD BLP sorazmerno uspešno delovali z izjemo TOZD TAP in Sigmat. Obseg prodaje smo približali dinamiki letnega plana. Ukrepe na področju cen smo že delno realizirali v višini 7.700.000 din. Cene za TOZD TKO, TSP in TPP so bile v roku prijavljene in v maju pričakujemo potrditev. Motnje v prodaji so se pokazale v tistih TOZD, ki so neposredno vezane na investicijsko dejavnost (TAP, SIGMAT, Podlog), medtem, ko smo v izvozu dosegli planirane cene in zagotovili prodajo celotne proizvodnje. Tudi v prodaji blaga široke potrošnje (pohištvo, kopalnice) ni bilo večjih zastojev, posebno pa velja poudariti, da na področju polfinale še vedno traja močnejše povpraševanje od ponudbe, z izjemo predalov. Skratka, v 1. trimesečju smo zaradi številnih stabilizacijskih mer pričakovali slabše pogoje prodaje kot pa smo jih dejansko dosegli. Očitno je, da sprejeti stabilizacijski ukrepi in zakoni še niso vplivali na tako umiritev trga, kot smo jo predvidevali. V kkrakem lahko prodajo okarakteriziramo s sledečimi značil-
planiranje dohodka. Vpeljali smo sistem sprotnega usklajevanja nabavnih in prodajnih cen. Za področje celotne nabave veljajo sledeče značilnosti:
1.	poprečna rast .nabavnih cen za več kot 30% glede na leto 1979.
2.	Preskrbljenost trga je vse slabša — zaradi vsemogočih restrikcij pri uvozu manjkajo našim dobaviteljem surovine in repromateriali.
3.	Zaradi neuskOajenega sistema cen posamezni proizvodi izginjajo iz proizvodnih programov naših dobaviteljev.
4.	Vse več dobaviteljev nam predlaga „sporazume o dohodkovnih odnosih” in pogojuje nadaljnje dobave z podpisom le-teh. Na žalost so skoraj vsi ti sporazumi le sredstvo, s katerim je možno priti do višjih cen, pri tem pa niso upoštevane dejanske dohodkovne možnosti obeh partnerjev (iverice, kartoni, lepila)
5.	Stalni novi omejitveni ukrepi in spremembe na področju uvoza so nam nekajkrat onemogočili normalno oskrbo s surovinami in z materiali.
6.	Lesne surovine so vse bolj deficitarne — nadaljuje se intenziven izvoz žaganega lesa iz Jugoslavije, kar nam močno ovira oskrbo. Nadaljuje se zapiranje surovinskih območij in potrebno bo vse več vsestranskih naporov, da bomo dolgoročno lahko zagotavljali zadosti potrebnih lesnih surovin.
SALON POHIŠTVA
S poslovanjem smo lahko več kot zadovoljni. Salon je v prvih treh mesecih dosegel prodajo v višini 15,880.000 din, kar je več kot smo planirali. K taki realizaciji je precej pripomogla
IZPOLNITEV PLANA PRODAJE
TAP
TDP
TES
TPI
TPP
TSP
TGD
TVP
ŽAGA
SIGMAT
TKO
BOR
LIPA
PLAN
45.000
57.716
20.663
36.105
34.820
53.945
20.215
62.570
45.988
33.874
23.142
11.925
9.910
Skupaj	455.873
dograditev stanovanjskih blokov na Cesti herojev, kakor tudi izjemna potrošniška mrzlica v začetku tega leta. S poslovanjem salona so tudi kupci zadovoljni, saj je to daleč naokoli prva trgovina, kjer se pohištvo prodaja tako, da ga kupec lahko vidi, otipa in preizkusi. Poudariti velja, da smo uspeli urediti potrošniško kreditiranje s pomočjo Ljubljanske banke v Novem mestu, kar omogoča nemoteno prodajo celotnega programa stanovanjske opreme.
Direktor TOZD BLP:
VILI PAVLIČ, dipl. ing.
I.	— III. v 000 din
DOSEŽENO	
37.859	84,1
52.798	9 1,5
23.011	111,4
33.325	9 2,3
32.339	9 2,9
46.078	85,4
20.049	99,2
66.145	105,7
64.627	140,5
17.443	5 1,5
22.148	9 5,7
12.750	106,9
10.312	104,1
438.884	96,3
nostmi:
1.	še vedno nam močno primanjkuje sredstev za potrošniške kredite — zato ne moremo sklepati poslovnih dogovorov z novimi kupci, pri starih kupcih, pa je zahteva po financiranju vse bolj ostra.
2.	Izjemna nakupovalna mrzlica v januarju in februarju je povzročila, da so občani kupovali več kot je normalno za to obdobje (dvigi hranilnih vlog).
3.	Strah pred podražitvami je pri kupcih povzročil, da so se oskrbeli z blagom prej, kot sicer.
4.	Ukrepe s področja cen smo formalno izpeljali v celoti s lem, da so posamezni efekti evidentni že v I. trimesečju, za TOZD TKO, TSP in TPP pa jih pričakujemo ob koncu II. trimesečja.
nabava
Že ob sestavi plana smo se srečali z izredno dinamiko cen, saj so se nam povečale nabavne cene v primerjavi z 1979 za več kot 30 %. Ta gibanja se nadaljujejo tudi v I. trimesečju, zato smo se odločili za 3-mesečno
_ ■
1 - /
K1 •
»i:
PRI DECIMIRNICI TOZD ŽAGA SO POVEČALI ASFALTNE POVRŠINE
BOR - LIPA - 20 let BOR - LIPA - 20 let BOR -LIPA - 20 let
V.
TOZD BOR Krško in TOZD LIPA Kostanjevica sta nastala iz obrtnega podjetja Splošno mizarstvo Krško. Pred 1. majem so delavci TOZD BOR in TOZD LIPA proslavili 20-Jetnico ustanovitve Splošnega mizarstva. Kaj vse se je zgodilo od ustanovitve pa do danes, lahko preberete v naslednjem sestavku.
Obrtno podjetje Splošno mizarstvo Krško je bilo ustanovljeno 1. 1. 1960. Ustanovilo gaje Gradbeno podjetje Sava Krško s tem, da se je osamosvojila mizarska delavnica ustanovitelj in se > združila z obrtno delavnico obrtnega mojstra Romana Dularja iz Krškega. Registracija podjetja je bila prijavljena Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani s predmetom poslovanja:	izdelovanje
gradbenega in pohištvenega mizarstva. Podjetje je bilo konstituirano 12. 11. 1960. Hkrati je bil izvoljen tudi 5 članski upravni odbor. Volitev delavskega sveta ni bilo, ker je kolektiv štel manj kot trideset članov in so vsi člani kolektiva tvorili samoupravni organ — svet kolektiva. Volili so samo predsednika delavskega sveta. Za prvega predsednika je bil izvoljen tov. Jože Zakrajšek, za predsednika upravnega odbora tov. Jože Arh, za direktorja pa je bil imenovan tov. Roman Dular, ki je vodil delovno organizacijo vse do priključitve k Novolesu.
Ob ustanovitvi podjela je
bilo zaposlenih 26 delavcev in 4 vajenci. Začetek poslovanja je bil vse prej kot ugoden, ker je bilo skladišče lesa in polizdelkov skoraj prazno. Obratnih sredstev je dal ustanovitelj le 6.213 din. Vendar je kolektivu uspelo na starih strojih in v dveh obratih (v bivšem župnišču in delavnici tov. Dularja) zaključiti prvo poslovno leto uspešno. Prav ta uspeh je kolektiv spodbudil h gradnji (bivših starih) poslovnih prostorov na Lekovški cesti v Krškem. Za to gradnjo je podjetje prispevalo 50.000 din lastnih sredstev, porabili pa so še 91.170 din izposojenih sredstev. Kolektiv je prispeval tudi 900 udarniških ur (za izdelavo mizarskih izdelkov za novi obrat). To vse je pripomoglo, da so se lahko preselili že v juliju 1961. leta.
V letu 1962 se je Splošnemu mizarstvu Krško priključilo podjetje Lipa iz Prekope in obrat Kostanjevica, v letu 1963 pa še mizarska delavnica Brestanica. V letu 1962 in 1965 smo vzeli v najem žago venecijanko, last Franca Vrbovška v Malem
Mraševem, in žago Antonije Lenart iz Brestanice. Obe sta služili za lastne potrebe in za uslužnostno žaganje hlodovine občanov.
SKLEP O ZDRUŽITVI OBRATOV, katerega so sprejeli delovni kolektivi mizarstva, je imel svojo osnovo predvsem v ugotovitvi, da si bomo z združitvijo omogočili racionalnejše poslovanje in boljše gospodarjenje s sredstvi, ki jih bomo imeli na voljo. V tedanji združitvi smo videli svojo lastno perspektivo in možnost za splošno razširitev naše dejavnosti. S tem je bila dopolnjena registracija za izdelavo in polaganje parketa, embalaže in galanterije, žaganje hlodovine, tapetništva in umetno mizarstvo.
Ta združitev je bila iz gospodarskih razlogov in družbenopolitičnih vidikov popolnoma utemeljena. Lahko trdimo in posebej poudarimo, da so bili ti mali kolektivi v svoji politiki zelo daljnovidni še pred časom, ko je postala integracija v našem gospodarstvu nuja. Združili so se v eno podjetje, v katerem je samoupravljanje, kljub ločenim obratom ter težavam zaživelo in pripomoglo k zboljšanju rezultatov. Podjetje je ob pričetku poslovanja leta 1960 pri 29 zaposlenih imelo celotni prihodek 316.000 din,
skladov pa 62.000 din. Ob združitvi LIPA Prekopa iz Kostanjevica 1962 je imelo 83 zaposlenih in 1,078.000 din celotnega prihodka in 45.740.-din skladov.
V letu 1963, ob priključitvi obrata mizarske delavnice Brestanica, se je število zaposlenih povečalo na 112, celotni prihodek podjetja je bil 1,808.000 din; za sklade je ostalo 137.120 din. Že v letu 1969 je podjetje skupaj z občinsko skupščino določilo lokacijo za nov obrat v Kostanjevici. Izdelan je bil investicijski program leta 1970 za nove prostore, katerih vrednost je takrat znašala 10 milijonov dinariev. Na razširjenem
Kranj, Slovenijales ter Lesnina iz Ljubljane in ostalimi direktnimi naročniki.
V preteklih dvajsetih letih so izdelali stavbnega pohištva in notranje opreme za 9000 stano-e>	vanj v blokih, za 170 individual-
nih sran. hiš, za 42 šol in za 30 otroških vrtcev in jasli, 25 zdravstvenih domov in bolnic, 10 kulturnih domov — gledališč, 35 hotelov in motelov, 80 bank, dijaških domov, domov zaposlenih, ustvarili pa so 33.600.000 din celotnega prihodka in 2,923.000 din za sklade.
Odpoved termo elektrarne Brestanica za poslovne prostore
sestanku so se odločifi, da nimajo možnosti za gradnjo novega obrata. Sprejet je bil sklep, da se investicijski program v celoti osvoji in da se lotijo etapne izgradnje v okviru finančnih možnosti. Tako je podjetje v letu 1972 pristopilo k izgradnji novega obrata v Kostanjevici. Obrat je bil dograjen v letu 1973 z delno nabavo novih strojev in opreme. V te prostore sta se skupaj preselila obrata iz Kostanjevice in Prekope. V letu 1974 so dogradili še skladišče lesa in sušilnico.
V letu 1975 so imeli že 178
Splošno mizarstvo je imelo sklenjeno pogodbo o tehnično poslovnem sodelovanju za obdobje 1975-1980 s SGP Pionir Novo mesto in GIP Obnova Ljubljana. Istočasno sodelujejo še z GIP Ingrad Celje, GP Tehnika Ljubljana, Gradbinec
mizarske delavnice Brestanica je v letu 1974/75 napotil delovno organizacijo, da je naročila investicijski razvojni program 1976—80 pri Industrijskem biroju v Ljubljani.
Takoj v začetku leta 1975 je celotni kolektiv sprejel program in se odločil za gradnjo prve faze obrata v Krškem na novi lokaciji za preselitev obrata Brestanica in Krško. Obrat je bil zgrajen v letu 1976 in opremljen z novimi uvoženimi stroji in opremo, tako da so se preselili ob koncu leta 1976 in začetku 1977. V letu 1978/79 so postavili sušilnico in s prestavitvijo zgradili skladišče materiala in izdelkov.
Proizvodnja podjetja je bila usmerjena predvsem v dve sme-n: v stavbno opremo in notranjo opremo s storitvami.
BOR - LIPA - 20 let BOR - LIPA
upokojencev, zavarovalnic, večje število vojaških objektov, 10 športnih hal — telovadnic, 180 raznih industrijskih objektov in 110 oprem raznih ustanov (sodišča, milica, obč. skupšč. in drugo).
Za izvoz: hotelsko opremo v Varšavi in okna za hotel v Leningradu. Poleg tega so opravili še razna manjša dela, opremo delavnic, tekoče trakove v industriji in storitve v regiji in izven nje.
Izdelan je bil srednjeročni plan in razvoj TOZD v okviru delovne organizacije Novoles za obdobje 1981—85.
Za leto 1980 je bil sprejet plan celotnega prihodka v TOZD BOR Krško 47,700.000 din in ostanek za sklade
3.285.000	din. To pa pomeni 21 % povečanje celotnega prihodka pri istem številu zaposlenih. Han celotnega prihodka v TOZD Lipa Kostanjevica je
38.520.000	din, ostanek za sklade 1,223.000.-din. V okviru TOZD deluje skupaj tudi orga-
nizacija zveze komunistov in v vsakem TOZD sindikalna organizacija, ki je večkrat odigrala pomembno vlogo. V zadnjem času je njena dejavnost usmerjena predvsem na krepitev samoupravljanja v TOZD, sprejemanje splošnih skupnih aktov v okviru DO Novoles. Pri bežnem pogledu zapisnikov sej DS in komisij lahko ugotovimo, da so samoupravni organi vložili svoje sposobnosti, elan in volja za reševanje in sprejemanje sklepov za splošno korist in rast TOZD in njenih članov v sklopu DO Novoles za enakopravne odnose med TOZD in za dohodkovno povezanost. Pri vsem tem pa niso organi upravljanja prezrli tudi dogajanj izven TOŽD in tudi upoštevali osnovne smernice širših gospodarskih in političnih silnic, ki uravnavajo življenje posameznih krajevnih skupnosti, krajev občine in drugih skupnosti v okviru danih možnosti.
Poudariti moramo, da imajo naši TOZD perspektivo nadalj-
njega razvoja v okviru delovne organizacije Novolesa, ker se že od samega začetka ustanovitve DO pa do danes vidi nenehna rast in razvoj. Nujno bo potrebno v tem srednjeročnem planu 1981-85 delati na razvoju obeh TOZD, kar je zapisano v sprejetem srednjeročnem planu. Ta zahteva sistematične izboljšave in zavestno delo nas vseh na vseh področjih, posebno, ker se nahajamo v ietu stabilizacije. Zakon o združenem delu, ki je bil sprejet novembra 1976, moramo v celoti in dosledno izvajati na vsakem delovnem mestu po sprejetih sklepih za boljši jutri nas vseh.
Zate sem slišal še kot otrok. Vsi so pripovedovali samo o tebi. O človeku, ki se ne boji nikogar.
Obljubljam ti, da bom nadaljeval tvoje misli in misli tisočih borcev, ki so darovali tudi svoje življenje. Življenje za srečnejši jutri.
GORAZD DULAR, 7.b
Akcija „Tisoč delavcev - sodelavcev”
Zamisel o akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev” je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, kar se je potrjevalo ob tako pomembnih nalogah, kot so periodično obravnavanje poslovnih rezultatov (periodični obračuni in zaključni računi), demokratizacija dela in odločanja na vseh ravneh, obravnavanje planskih dokumentov itd. Akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev” vodi k uresničevanju stališč, da ni dovolj, če je delavec le objekt obveščanja, ampak mora v procesu obveščanja tudi sam aktivno sodelovati, tudi kot informator. S to akcijo bo delavec dobil širšo družbeno spodbudo za uresničevanje te svoje vloge, ki je sestavni del njegovega samoupravnega vedenja. Delavec mora postati v večji meri resnični subjekt obveščanja kot sestavine uresničevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Seveda pa ima akcija še vrsto drugih učinkov, kot je zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganie kulture pisane ( in govorjene) besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenje izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveš-
čanja v združenem delu kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja.
Odločitev za akcijo je bila sprejeta na II. srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo 2. in 3. novembra 1979 v Radencih.
Akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev” hkrati pomeni širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem v združenem delu, pa tudi v občini. Tako bodo delavci še bolj čutili obveščanje za svojo pravico in dolžnost, kar je tesno povezano tudi z vlogo Zveze sindikatov Slovenije. Dobro obveščenost delovnih ljudi in občanov mora pokazati sama praksa skozi uresničevanje samoupravnega in delegatskega sistema, kjer so se doslej marsikdaj in marsikje pojavljale vrzeli ravno na področju obveščanja. Prav zategadelj je eden bistvenih smotrov akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev” vzpostaviti organizirane oblike obveščanja v tistih organizacijah združenega dela, ki tega še nimajo. Prav tistim temeljnih delovnih okoljem, kier je bilo informiranje delavcev doslej v dobršni meri spregledano oziroma prepušče no spontanosti, moramo s to akcijo zagotoviti kakovostni skok naprej.
Iz vsebine tako zastavljen akcije izhaja ododgovornost družbenopolitičnih delavcev Zveze sindikatov Slovenije za njeno dosledno izvajanje.
Letos obeležujemo 30-letni-co delavskega samoupravljanja, ki ga je delavski razred Slovenije in Jugoslavije uresničil kot bistveno sestavino svoje revolucionarne socialistične demokratične prakse, v kateri ima pomembno vlogo obveščanje človeka kot delavca in občana. Zato se osnovno geslo akcije povezuje z delovnim obeleževanjem uspešnih treh desetletij uresničevanjačdelavskega samoupravljanja.
Akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev”P se vključuje v prizadevanja Delavske enotnosti, da bi okrepila dopisniško mrežo v združenem delu in da bi si zagotovila stalne dopisnike iz ''seh slovenskih občin.
TRAJANJE: 1. maj do 31. december 1980.
ORGANIZACIJA:
1.	Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki
2.	Organizacijski odbor ima vlogo usmerjevalca akcije, je njen kolektivni pokrovitelj in ji daje
družbenopolitični ton. Sestavlja ga predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
3 Delovni odbor sestavljajo sodelavci in nekateri člani odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando. Ta odbor je operativno telo v najbolj dobesednem smislu, je središče, kjer se stekajo vse niti. Za svoje delo odgovaija organizacijskemu odbora (oba delujeta na republiški ravni).
4. V organizacijah združenega dela delovno vodi akcijo urednik v delovni skupini skupaj z odborom za obveščanje in uredniškim odborom, pa tudi v sodelovanju s samoupravnimi organi. Za urednika smo se odločili, ker je delovno odgovoren za delovanje sistema obveščanja v svoji organizaciji. Nadalje je nujna tesna delovna povezanost s konferenco oziroma osnovno organizacijo ZS (akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev” je akcija Zveze sindikatov Slovenije!), ki je tudi politično odgovorna za uspeh akcije v neposrednem okolju. Sodelujejo tudi komunisti in mladina.
V organizaciji združenega dela, kjer še nimajo organa za obveščanje, je za potek akcije odgovorna tamkajšnja organizacija zveze sindikatov, ki lahko za to oblikuje delovno skupino.
S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE
N O VOL ES 7
PRISPEVEK UČENČEV OŠ VAVTA VAS - PRISPEVEK UČENČEV OŠ VAVTA VAS
ŽIVIM V TITOVI SVOBODOT DOMOVINI
Domovina! To je naša mati, naše življenje, svoboda in mir! Domovino ljubimo in jo moralno ljubiti! To so dokazali ljudje že pred mnogimi leti.
Leta 1941 so hoteli Nemci, Italijani in drugi sovražniki zasesti našo domovino. Jugoslovani so bili proti temu. Zato so Nemci in drugi napadli Jugoslavijo. Vrstili so se hudi boji. Čez štiri leta je jugoslovanska vojska s tovarišem Titom na čelu premagala sovražnika.
Sedaj živimo v miru in smo svobodni. In kaj nam pomeni svoboda? Svoboda, to je mirno življenje, pravica. Danes laliko hodimo v šolo ir. kjerkoli govorimo in pišemo slovenski jezik
Ni se nam treba bati stopiti iz hiše. Tudi prepevamo lahko slovensko, hodimo k prijateljem in delamo na splošno vse, kar si zaželimo. Nihče nam ne more prepovedati hoditi v šolo. Ne more nam prepovedati nič! Kajti mi smo svobodni in svobodo nam je darovala jugoslovanska vojska, Tito in kri.
Obljubljam, da se bom še
naprej trudila z drugimi pionirji, da bomo to zlato svobodo ohranili in se zanjo borili, če bo treba.
MARIJA GROŠELJ, 5.b
TOVARIŠ UTO, MOJE SRCE UTRIPLJE ZA TVOJO DOMOVINO
jeno pot, spoznam življenje revolucijonaija, ki se je vedno boril za svobodo, za našo svobodno domovino. Nihče te ni mogel ustaviti, ne vojna ne mučenja. Povsod si zmagoval. Za teboj so hodili mnogi ljudje, mladina, otroci. Vedno si se boril za bratstvo, enakost.
Lahko mi utriplje srce za tvojo domovino, našo domovino. Vedno si poskušal in tudi uspel. Veš, laliko je živeti v naši svobodni domovini. Čeprav je moj delež majhen, neznaten, sem zelo ponosen.
Če se ozrem na tvojo preho-
Ponosen sem lahko, da smo neuvrščena država. Drugače ne bi bili samostojni, bili bi si tujci.
Spoznaval sem tvoje misli, misli o svobodi. Nikoli ne bom pozabil takega človeka, pravičnega, kot si bil ti.
S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE - S PRVOMAJSKE PROSLAVE
Uresničevanje plana proizvodnje v prvih treh.
Kadrovske vesti
april 1980
TOZD TDP: prišli: Finka GRGIČ, Anica SIMIČ, Jela RAJLIĆ, Tomaž KUMELJ (iz JLA), Slavko NOVINC (iz JLA). Odšli: Stefan KOBE (samovoljno), Silvo ŠKUFCA (samovoljno), Marica HENIGMAN (sporazum). TOZD TVP: odšli:
Adam KAJTAZOVlC (samovoljno), Ciril NAHTIGAL (v JLA), Ida KRŠTINC (invalidska upokojitev).
TOZD TSP: prišli Angela TURK, Milka MURATO-VIC, Peter GRGIČ (iz JLA).
TOZD ŽAGA STRAŽA: prišli: Igor BRAJDIČ, Edo HUDOROVAC, Valentin KOVAČIČ, Cveto KMET, Peter LISAC, Astrida ŠKUFCA; odšli: Jože PUGELJ (disciplinska izključitev), Lovrin POPLAŠEN (v JLA).
TOZD TES: odšli: Anton KONCILJA (invalidska upokojitev).
TOZD TAP: prišli: Slavka ŠIRCELJ, Stanislav ZAKRAJŠEK, Ludvik MATOH (iz JLA), Adolf LONGAR (iz JLA); odšli: Edo PUNGARTNIK (sporazum), Darko FABJAN (poklicna reha-bilizacija).
TOZD TPP: odšli: Vinko SAMAC (samovoljno), Marjanca KOBE (samovoljno), Vinko MIHELČIČ (samovoljno).
TOZD BLP: prišli: Matilda TEKAVEC, Mirjana GO-JAK; odšli: Miro MAROLT (v JLA).
DSSS: odšli: Rudi IVANČIČ (sporazum), Jože KOCJANČIČ (v JLA).
TOZD SIGMAT: prišli: Dominik HALER (iz JLA); odšli: Dimitrija SUVAJCE-VIČ (sporazum), Anton KLAVŽAR (sporazum), Marjan POŽUN (sporazum), Vid ŠMIT (sporazum).
TOZD TKO: odšliy Marjan ŠAVOREN (sporazum).
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD V APRILU 1980
TOZD	Moški	Ženske	Skup aj
TOZD TDP	151	219	370
TOZD TVP	126	181	307
TOZD TSP	178	167	345
TOZD TGD	40	43	83
TOZD ŽAGA	149	23	172
TOZD TPI	59	23	82
TOZD TES	98	25	123
TOZD TAP	86	53	139
TOZD TPP	123	87	210
TOZD BLP	75	34	109
DSSS	76	80	156
TOZD SIGMAT	84	30	114
TOZD TKO	60	27	87
TOZD LIPA	84	2	86
TOZD BOR	76	9	85
SKUPAJ	1465	1003	2468
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nekatere teh TOZD so medsebojno soodvisne in močno povezane v kooperacijskih odnosih. Tako ne morejo uspešno izvrševati planov kooperacij niti rokovno niti količinsko, večkrat pa tudi ne dovolj kvalitetno. Problem je še večji, ker so tudi zunanji dobavitelji in kooperanti (predvsem Center 9. maj iz Varaždina) nesolidni v dobavah in povzročajo velike, organizacijske težave spremembe v začrtanih programih intervencijske dodelave elementov itd. Šo pa nujno potrebni in v dobavah vendarle tako veliki in močni, da brez njih take proizvodnje ne bi bilo. Problemi okrog nabave zračno suhih bukovih desk (svežih imamo doma dovolj), decimiranih elementov in masivnih naslonjal so vedno večji in težje rešljivi.
Trenutno te robe na jugoslovanskem tržišču močno primanjkuje ali pa je tako draga, da je naše kalkulacije ne prenesejo. Stanje v preskrbi s primemo surovino je izredno kritično in pomeni odgovor na že opisane težave in probleme tako v organiziranju proizvodnje kot tudi v delovnih odnosih, v realizaciji dohodka, ki je naš končni cilj, da ga ustvarimo toliko, da lahko delimo OD in ustvarjamo akumulacijo za razširitev materialne osnove to je v nakup strojev in naprav, ki so nam nujno potrebni.
Iz previsoke vlažnosti lesa izhajajo zamude pri sušenju, čas sušenja se podaljšuje in pri vlažnosti nad 50% se celo podvoji. Velika negativnost za četne vlažnosti se odraža v odstotku škarta pred in po sušenju, vse to pa v nadaljnjem
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list Tisk: TOZD tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 - 1/72 z dne 31. januarja 1978.
tehnološkem procesu zmanjšuje izkoriščanje kapacitetin končno v doseganju slabših efektov. Vsi ti podatki govorijo da je zelo težko in problematično delati s tako surovino in to v vseh pogledih. Surovina mora biti pred pričekom predelave v TOZD finalne produkcije ustrezne vlažnosti, če hočemo z njo racionalno in optimalno gospodariti, če hočemo s takimi sušilnimi kapacitetami kot jih imamo sploh proizvajati predvsem zastavljen proizvodni plan.
Opisana problematika je le en del celotnega poslovanja z bukovo surovino. Proizvodnja v teh TOZD se je v zadnjem času tako povečala, da porabijo letno že 40.500 m3 bukovega žaganega lesa in še nadaljnih 5.500 m3 žaganega lesa ocume-ja, ramina in jelovine. Tako porabimo na leto (vsaj plan za leto 1980 to predvideva) že
46.000	m3 žaganega lesa, ki ga moramo porušiti in predelati v elemente. To pa je količina, ki zahteva resno študijo, da se v Novolesu dokončno dogovorimo o najboljšem načinu predelave, manipulacije in izkoriščanja te surovine. Analiza količin in kapacitet bo prinesla osnove za poslovne odločitve za rešitev teh problemov.
Zaradi vseh teh omenjenih težav pripravljamo na ravni DO Novoles predlog strokovnih rešitev za naslednje srednjeročno obdobje, elaborat torej, ki bo odgovoril, kako kompleksno razrešiti ta vprašanja. Brez investicijskih vlaganj ne bo šlo. Seveda pa bomo morali biti dovolj akumulativni, da bomo lahko tako veliko nalogo uspešno rešili. Te sredstva moramo seveda najprej šele ustvariti.
Kratkoročno pa moramo to problematiko reševati samo z izredno kvalitetnim planiranjem in bolj dogovorjeno ter s strogo discipliniranim izvajanjem dogovorov in planov. Nabava se je reorganizirala in kadrovsko okrepila, da bo hitreje in uspešneje pomagala reševati problem izven Straškega bukovega kompleta, tako da bo bolj prisotna na jugoslovanskem prostoru, da bo iskala nove, resnejše zunanje kooperante in pripravila dolgoročne pogodbe za tehnološko sodelovanje, da si trdneje zagotovimo surovino in elemente.
Za kvalitetnejše in predvsem hitrejše reševanje teh problemov smo uvedli na osnovi že vpeljane metode izkoriščanja kapacitet preko mesečne matrike kapacitet še matriko potreb
materialne bilance surovin, preko katere bomo redno mesečno in tekoče usklajevali vse možnosti tako, da optimalno izkoristimo naprave, katere imamo. Vsak bo moral svojo obveznost in za dolžitev opraviti, ker bo matrika tudi element, preko katerega bomo točno in takoj ugotovili, kdo česa ni napravil in seveda potem tudi ukrepali.
Vemo, da nam primanjkuje skladiščnega prostora, da bi se deske dalje in bolj zračno posušile. Vemo, da nam primanjkuje sušilnih kapacitet, čeprav smo v zadnjih letih veliko investirali v te naprave. Primanjkuje pa tudi obratnih sredstev za povečanje zalog žaganega lesa in decimiranih elementov.
Eden večjih problemov je tudi v premajhni kapaciteti linije lepljenja sedežev v TOZD TDP, ki mora zagotavljati tudi sedeže za TOZD TGD.
Vse naštete in predlagane kratkorične rešitve in končni predlog za srednjeročno obdobje morajo zagotoviti pogoje in biti jamstvo za večjo proizvodnjo.
Odpraviti moramo torej glavni vzrok, da ta tako velik komplet TOZD, ki Analizira bukov žagan les, ne bo še kar naprej v konstantnem nedoseganju planiranih ciljev. In končno tudi: delati bomo morali bolje in kvalitetneje ter bolj odgovorno.
KOORDINACIJA