jmk GLAS SVOBODE. _Sloyenci-bratje združimo se! ¥ slogi je moč! _ ■' -f j Štev. 48 ~ Chicago, 111. 25. decembra 1903. : Leto l| Slovenska narodna jednola, --- Na 13. decembra I903 v Chicago'-sklicano prvo glavno zborovanje se ; zaradi nezadostnega števila prijav- ; ljenili članov, odloži za dva, oziro-! ma tri mesece. Zborovanje se bo -torej vršilo februarja, ali marca me-! scca. Zanesljivi čas (dan) se bo' določil pozneje in pravočasno na- j znanil v listu "Gl. Sv.", kakor pis-fflenom potom vsim delegatom priglašenih društev.' Dosihdob ima pripravljavni odbor vpisanih 400 članov, kakor hitro naraste število teh na 600, se bo sklicalo prvo glavno zborovanje v Chicago in ob enim uradno razglasilo ustanovitev "slovenske narodne jednote". Somišljeniki širom Združenih držav I Delujte z vso vstrajnostjo na pristop društev v slovensko narodno jednoto. Ustanovljate nova društva, kjer še ni mogoče pridobiti celo društvo za to probtijeno idejo, •čim več nas je, tim vspesnejše bomo delovali slovenskemu narodu v korist. Ne vstrašite se eventuelne-ga malega truda in bedite zvesti načelu, da se nam je treba naprednim Slovencem združiti v močno, nepremagljivo falango, katera ima namen postaviti naše brate-rojake na h;ir.c noge. Vsak naj se drži svojega poklica in naj se ne meša v •tvari, katere ga nič ne brigajo. Lovci na duše naj ostanejo pri svojem, mi p.. pri svojem, to je, da se 1 hočemo sami voditi in sami nad- 1 zorovati in čuvati svoje interese. 1 Na noge, zavedni rojaki. 1 Ob enim se poživljajo vsa ona Kara in nova društva, katera so že 1 prijavila svoj pristop na začasni jednotni odbor in tudi ona, katera < se še le ustanovljajo. naj takoj naznanijo pripravljavnemu odboru dvoje delegate na prvo glavno zborovanje, katero se bo vršilo'v Chi- < cagi v Popovičevi dvorani, 587 1 Centre Ave., na vogalu 18. ulice. 1 Stroški zborovanja se bodo plača- 1 li večinoma i?. blagajne dritšUa ( "Stta vi je", oziroma se istočasno pri- r Tecli v ta namen veselica. * [ Za začasni pripravljavni" odbor \ "slov. narodne jtdnote": ( Frifiik Klobučar, predsednik; t Anton Mladič, I. tajnik; Frank Bahovec, blagajnik. « Vsa pisma je adresirati na: 1 Anton Mladič-a, I tajnika druš- i Ita "Slavija", 134 W. 19th Str. 1 •Chicago, 111. 1 ( CibideuN Mens. j Far študira na svoj fundus, ' Starih krokarjev instruct'.!*'-; Zato je tudi on lumpaciits, 1 Ali pa še celo vagabun hi* ^ On prodaja svoj oreinus, Za lep zlat in svet cekine •; !' Tiho molče, trpečim as'.nu?; Boječim sc strijca Belcej>opiis j r Za dež je 011 prav' prerckitf. In za lepo vreme črni hokus: s Se zastopi na vse copcrniji: pokus, ^ Dokler ga plača še kak bedokus. 2 To je kšeft, pravi domini..'!. Če ne verjameš, dobiš jo na nus; Tako tias je učil svet' Ignatius, Prvi general brigade Jezuvku-'. ' i Držal' te bodo pod avoj burnus, ' Od zibelke do groba. Jim boš .! * [servus; ! To ti je že povedal večni Ahas- j [verus, Da se ti ni treba bati farških ["mus". 1 Revček Andrejček. j Dopisovalcem na znanje. Vsak teden dobimo povprečno 10 pisem z raznimi vprašanji. Mi ocjgovorimo radi vsakemu, bodisi, d« je dotičnik nni naročnik ali ne, •amo, da priloži svojemu pisma potrebno znamko za odgovor, toda to se kaj sedko zgodi- Viled tega •mo prisiljeni izjaviti, da bomo v prihodnjo odgovorili le onemn,. ki priloii ivo je mu pisma znamko ■»odgovor, sicer se nam zraven zamude časa, stroški po nepotrebna prave* nakopiiijo To ▼ in- Ali je socializem I brezverski. j Socijalizem se skuša v očeh ncj I vetlnih ljudi s tem spraviti v slabo 1 ■ ime, da sc ga proglaša nasprotnim I veri. Katoliška, kakor protestant-1! ska duhovščina ga vstrajno dolži j tega. Pravijo, da je socijalizem brezverski, da je njegova filozofija bogatanja in v *vrlio dokazovanja omenjajo, da se socijalis^i ne zine-t nijo nmogo za cerkcv in da bitje božje ni potrjeno v njihovih knji- V prvi vrsti naj bo tu jx>vedano, da socijalizem — kot filozofičn! nauk — navaja jednostavno gotove temeljne resnice, glede izvira in narave družabnih odnošajev. V drugi vrsti pa, da je socijalno gibanje le po?kus svetovnega delavskega stanu, se po teh temeljnih resnicah uravnati in si svoj položaj zbolj-šati, Fakt, da socijalno slovstvo ne potrtuje bitje božje, nikakor tie dokazuje, da jc socijalizem ateističen ali bogatajert, Ako bi to obveljalo, potem bi se 1 moralo tudi matematiko, kemijo, narodno gospodarstvo vobče, ali bodisi vsako drugo znanstvo imenovati 'ateistično, Kcmiker, ma-tematiker, socijalist itd., nobeden izmed njih ite nrotivi resnici ali faktom, katero ali katere obelodani vednost. Vsak pošten in moder človek pozdr&vlja z največjim zanimanjem vsak čin aH fakt in vsako resnico, katera se prikaže rra novo njegovemu umu. Vsak tak človek • je vedno pripravljen zasledovat: resnico in jo oznanjevati svetu. Resnica je, da >c ljudje, kateri očitajo brezverstvo socijalizmu rn j socijalistom vobče, motijo v svojih pojmih, kaj jc vera ali religija. Njihova obdolžitev ni samo krivična, marveč tudi pomilovanja vredna izpoved lastne slepote Kaj jc vcra&^Čfcuio-tukaLcga vecau|>u* vedanja, no moremo nikakor smatrati merodajnim ali kompetent-nim, da bi dali na to vprašanje pravi in povoljni odgovor. Vsako' veroizpovedanje ima na to različen' odgovor, stoječ mnogokrat z drug drugim v protislovju. Vse kristjanske vere ali sekte pa sc vjemajo v tem, da stavijo Jezusa kot vtelesenje vere. Vzemimo, da sc mi pri tem vprašanju oziramo na Krista, na njegove nauke, na njegovo življenje; vzemimo dalje, da obrnemo mi to vprašanje proti zgodovini človeštva — človeškega plemena, borečega se za obstanek, iskajočega resnico — kaj jc potem vera ali religija, če jo razmotriva mo iz obeh teh različnih stališč? Vera iz obeh stališč je tedaj iskanje po Bogu, kateri ohranjuje in ljubi. Pač ga ni človeka, ki' bi mogel s prepričanjem oporekati temu razlaganju. "Ali jc Bog?" To vprašanje sa-j mo na sebi ni nikakor religi jozno, j marveč je čisto filozofično vprašanje, s katerim so se bavili filozofi v imenu modroslovja in katero so želeli celo odgovoriti s poskusi. Vera ima namero — namero dokazati srcu in vesti ljudij, da je ( Bog, kateri skrbi, hrani in ljubi. Tega pa vera ne dokazuje po logičnih, marveč po vidnih delih in ( činih. Z drugimi besedami, edina namera religije, katero ni niti Krist skušal prekoračiti, je: dokazati prepričevalno tukaj na zemlji, da je največja moč, katero zamorejo ljudje poznati — dobrodejna. Nikako dokazovanje ne more dovesti do spoznanja, da jc v nevidnem prostoru fizične univerze moč. katera hrani in ljubi. Edini prostor, v kojem je mogoče dokazati to, je notranjost človeškega života. Edina sredstva, s kojimi zamore-mo izvrševaiti temeljno namero vere, so družabna (socijalna) in osob-na (individualna). Družabna sredstva pa so v tem oziru toliko važnejša, kolikor je celota večja od po-jedinih delov. Največja zmotnjava cerkve je misel, da ji je mogoče doseči to na- , mero s sredstvi, katere je vpotre-bovala ck^rbdob. Mesta, države, narodi, vlade itcl, 90 nedvomno neizmerno bolje agencije religije, kakor v* cerkve »»eta. Vse na- ! I j vctlcnc družabne celote zastopajo I človeštvo, vsled česar zamorejo v večjem obsegu zadovoljevati raznim potrebam ljudstva. Socijalno gibanje daje najbolj 4 resnim in najbolj plemenitim lju-J dem tipanje, da se bodo izpolnila 1 vsa osrečeval na pričakovanja, ka-" tera temeljujejo na veri. Prepri-1 čani so pa tudi, da presega socija- I lizem tega glede, vse dosedanje čto-1: veška gibanja. II ■ Narod, osnovan na socijalistični '! podlagi—v sodelovanji vsili v srečo ; vsacega posameznika — bi ustanovil v srcih ljudstva pravo vero, 011 ' bi obudil in okrepil v srcih ljudstva zavest neumrljivosti duše. Tak narod bi razvil pravi pojm o bistvu vesoljnega, ljubečega Očeta v vsili svojih članih. To vse j^i pa storil v večji meri in bolj glulx>ko v srcih ljudstva, ko vsi preroki vsili preteklih časov.-Kaj bi potem pomenila vera? Ali je oni človek veren, kateri gladko in mognokrat ponavlja raz-1.. molitve? Ali je oni človek reli-fijozen, kateri jc v svojem srcu prepričan o hitju Boga (božjem bitju)? Nikakor ne! Svetopisemski pisatelj ocenjuje tako vero z besedami: "Hudiči verujejo in trepetajo, vzlic temu pa ostanejo hudiči I" Le oni zatnorc biti trden v veri, kateri ima pravi pojm o Bogu I V čem pa obstoji ta pojm o Bo-lifU?. Zavest in prepričanje o neiz-! meriii dobroti, pravici in ljubezni i njegovi — to je pojm o Bogu. Nihče ne more imeti pravega i pojma o neizmerni dobroti, pravici i in ljubezni, ako se ne zaveda neizmerne vrednosti svojega življenja. \Tihčc pa ne more imeti zavesti o veliki vrednosti življenja, ako od-nošaji, v katerih živi, ne rodijo te zavesti. Industrijalni in socijalni odno^aji na zemlji pod kapitalističnim gospod šivom, ne dopuščajo nvisl ijiKfttvrr, da trt smaTnrttrrmtr ■ žVvlljcnje kot neizmerno vrednost, pač pa kot neznosno težavo. Kapi-; talizem stavi posestvo povsod in j vedno nad človeka. Kapitalizem imenuje denar, stroje in drugo posestvo — svete trainee. O svetih pravicah človeka pa noče vedeti ničesar! Kapitalizem jc torej proz o pravcato vtelesenje ateizma ali bogata-jenja. Ker smatrajo sedanje cerkve kapital, kot najbolj zahtevanja vredno stvar; ker Ivani jo in iČitijo kapitalizem, zato so one brezverske j in boga tajite, tie da bi se tega save-dale. Socijalizem bo stavil vrednost človeka nad vse drugo. V nobenem slovarji* ni zabeležena "sveta" pra- 1 vica posestva. Zabeležena pa je 1 tam sveta prarAca človeka!, Socija- 1 lizem bo vcepil vsakemu otroku, j kateri lx> prišel na svet, pojm o 1 ; najvišji in vse nadkriljujoči vred- I [r.osti človeškega življenja. S tem 1 lx> vstvaril in razvil čut bogača-stenja, ker bo dokazal, da jc naj- i večja in vsegamogočna moč, katera stoji nad prirodo, povsem dobrot-ljiva in ljubeča. m Robert Owen jc vprašal svoje; \ \ časno dečka, delujočega v premo- < govi jami na Angleškem, če pozna j Boga. "Bog?" odgovori deček. On more pač v kaki drugi jami delati — jaz ne poznam tukaj nobenega pod tem imenom." Ta resničen slučaj pojasnjuje 1 dovolj versko vprašanje iz socija- 1 lističnega stališča. Dokler bodo razmere, v katerih se trii človeiko delovanje, take, da ! ne pripuičujejo delavcu misel o do- ; broti in ljubezni one velike moči, 1 katera nadzoruje vse vstvarjenje— ' tako dolgo bo ostalo vse govorjenje ( o veri le prazno blebetanje. Socijalizem hoče razmere človeškega življenja olepšati z upom m radostjo, vplemeniti je hoče z bratski ljubeznijo in z zavestjo, da ču-je blagodejna roka Vsegamogočne- , ga v istini nad vsakim posameznim | človeškim bitjem. Socijaliiem edi | 'ni samore dati pravo vero prehti- \ valcem te zemlje! William Thurston Brown ' r "Appeal of Reason". tgT Somllljenikl naročujte la prtporoiujte "GLAS SVOBODE" I 0 Ameriške vesti. V '__ Novo nasilje. j Pretekli teden sta sc mudila v . Pticbli, Colo., prezident "Western j Federation of Miners", Moycr in organizator Maks Malich, Nameravala sta ustanoviti rudotopilni-farsko unijo, kar se je jima deloma tudi posrečilo. Toda, komaj se je to zgodilo, ze se je sklical mestni 1 svet, kateri je sklenil, da sc morata t imenovana dva Iztirati nemudoma iz mesta. Policisti so ju zgrabili in vlekli 11a kolodvor, kjer sta morala stopiti v prvi vlak in se odpeljati. — Tako je, onega, ki deluje za blagor ljudstva, se preganja, mili jonarskega sleparja pa ščiti ii) časti kot "smort man" — in vse to ono ljudstvo mirno trpi I ^ Farji odslovljeni. Farji v Sayvillu, L. I., so naprosili W. K. Vanderbilta za prispevke rijihbvim ccrkvam. Po prisrčnem pozdravu vpraša Vanderbilt: "Koliko ljudi in koliko cerkva jc v Sayjillu?" "3000 oseb in sedem cerkVa", bil je odgovor. \Vi imate i prevjec cerkva, zaprite jih en par in zpižajte plačo popom; učite se ' •ami vzdrževati. Poskusite enkrat ! in pTq)ričali se bodete, da bo šlo! : Pozdravljeni, gospodje!" Z dolgi- 1 mi ijbsovi so farji odšli. i No oletna daril«. I^emogokopi v Castle Gate, U- , tah,|fo se zoj>ct odprli. Baje se ■ bodf tislužbili samo neunijski de- j lavcl Vojaštvo z Catling topovi s stra$ prenx>gokq)e. ( Ii Negaunee, Micli., se brzojav- |. Ija;: Slaznuiija se, da sc bo s 1. ja- j nuai em znižala plača od 5 do 15 pro< ntov vsem rudarjem "United Stat » Steel Corporation" v Lake i Sup rior okraju. Ta naredba bo č zadi a tisoče delavcev. Neodvisne J dntjtg botlo temu zgledu prevido- s TTOf Sfff!l6. ........ '-■'- ■■ ■■ ■ ■' Iz Sharon, Pa., se poroča, da se delavcem v Mahoning in Shenango s dolmi zniša plačo za deset odstot- s kov. "Shenango Furnace Co." je (] prva pričela z znižanjem; druge % družbe ji zaslede. | "Glasport Hoop Mills" v Pittsburgh, katero si bili zaprti že več 0 teilncn1, so prečeli zopet z delom z ^ znižanjem plače od 20 do 35 odstot- s kov. Delavci niso šli vsi na delo; s družba sc boji delavskih nemirov. ]j Do sedaj ni bilo še nobene rabuke j Avstrijski grof tat. p Zadnji pondeljek so pribijali L iz Aurore, III., v Chicago nekega ' Avstrijca, imenom John Bolf. Mož 1 trdi, da je avstrijski grof, toda tež- l1 ko, da mu bo v "svobodni" (?) A- | meriki naslov (titel) ublažil nje- v gov položaj. Policaj ga je prejel Jl ravno, ko je prerezal poštno vrečo, 7 katero je prej pismonoša pritrdil " na nalašč za to pripravljeni drog. Politaj ga je izročil vladi v var- 7[ stvo. Okradli jetnišnico. " ji 21. t. 111. so neznani tatovi vlo- h. mili v okrajno lctnišnico v Par- j -kersburgu, W. Va., in odnesli več j ^ dragoccne robe stražnikoma Ste-:,[ pliensu in Frazierju. ! v Unije se zavzemajo za treznost. n 20,000 moi prizadetih. ' j, Zvezni tiskarski uslužbenci v k Chicagi so pričeli obstrukcijo proti ^ pijači. Zadrugi na čelu »je John k G. Woolley, znani "Proliibition s Leader" in urednik delavskega li- v sta "New Voice". Dotični razglas d sc glasi: "Place the Allied Print- č ing Trades' union label on your v paper and we will advocate the ■ cause of temperance". ; 1 1" ■ € Pozor rojaki! Rojake, ki bi bo hoteli čez božič- , ne praznike preskrbeti z dobro kapljico vina, priporočam svoj« izvrstno, doma napravljeno, naravno " belo kalifornijsko vino. Zraven « tega imam na razpolago tudi dobro * naravno rudeie in naravno sladko , belo vino. Vse po najnižji ceni in dobra postrežba. V nmogobrojno naroibo se pri- 4 poroča.- * MARTIN POTOKAR, »64 S. C««ter Ave., Chkaff«. Božit in—Rockefeller. "Vsak človek je rojen v dolgu", j je predaval finančni kralj John D. Rockefeller 21. t. ni„,5vgjim duho* borccm v New Yorktt. "Jaz sem prišel na svet V dolgu; in ti tudi. Torej smo vsi vse dolžni, kar imamo; naše |>osvetno premoženje, t naše življenje, vse, vse Odrešeniku, kateri je umrl za nas." Tako jc . gxxlel ta mož svojim pctolizccm v nedeljo, dntgi j, čitnice drughn 4000 delavcem. Srečni prazniki za ubogo del&v- o stvo. t ■OsifcW lu luhri ' t Nadškof Quigley je povdarjal v g svojem govoru na shodu Mkat. ženskega kluba", da to še ni dovolj, da dopušča država farne šole, mar- a več, da bi jih morala tudi gmotno n podpirati. b Dr/avna ustava je tukaj slična oni na Francoskim, kjer silijo otro- P kc obiskovati državne šole in kjer u sc ne agitira za nobeno vera Časi lT so pač prešli, ko so morali nekato-ličani podpirati katoliške šole. Država naj bi plačevala za farške šole ki pa nadzorstvo prepustila .cerkvi. U- P čiteljstvo, vzgojeno v nekatoliških v zavodih, je gotovo sovražno kato- V ličanom. Res daleč je že prišla j« predrznost ameriških farjev. Ni ni jim še zadosti, da imajo svoje far- te ške šole, kjer poneumnjujejo svo- ui jo dečad z veronaukom; kaj dni- ki zega jih sploh malo nauče, sicer bi ne bili otroci iz farških šol tako daleč za svojimi sovrstniki iz dr- ir žavnih šol. Sedaj naj bi pa še dr- z« žava vzdrževala te zavode verona- ci uka, nadzorstvo pa prepustila far- ni jem in njih "usmiljenim" sestram, jc ki se večinoma toliko razumejo na si šole in vzgojo, kolikor zajec na k: boben -— deloma, ker nimajo za- d; dostuih študij, deloma, ker so pre- č< več katoliške. Farji se prokleto u: malo brigajo za šole, več jim je za p; jelo in pijačo in "štemanje" lepih si kuharc — vse drugo jim je ničla n V jeseni bodo volitve; posadite ta- v< krat enega iz svoje srede na pred- n seekniški stolec in triumfiratije se j: vam bo obneslo. Veselje bo tako, p. da bo — joj., "Amerika je izklju- ti čeno katoliška dežela." Hudič je z F vami res! v: Razgled po svetu. * ■»-« y Avstro -Ogrsko. )t Po najnovejših poročilih je no-. T, tranja politična situvaciji postal« j' skrajno neugodna. Z oziroin na ostri ogovor nekaterih čeških č!a-, nov, v zasedanju sc naliajajoče, de-I' legacije, iz strani cesarja Franc« c' Jožefa, so Čehi sklenili nadaljevati v z obstrukcijo proti vsem vladnim t predlogcun. t Graško prebivalstvo na Stajer- , , skem je skrajno ogorčeno nad sla-l bim gospodarstvom v mestnem za-stopu. 21. t .m. se je prišlo nepri-, čakovano 11a sled primankljaju \ milijona kron. Za kaj se je ta ve- ! lika svota porabila, ni znano. ,] Nemčija. Dični remški Viljem je ?ačei • zopet govoriti. Se nc popolnonii . ozdravljen, začutil je že potrebe. ■ stopiti kot govornik pred svoje 1 zveste ( ?) podanike. Na neke« banketu v Ilanovcru jc odzdravil ■ na neko zdravico z l>esedami: "S prisrčno zahvalo vzdignem svoj kozarec in prosim navzoče storiflf isto. Napijem 11a zdravje nen»-škim legijam, v spomin njih nedo- i sežnhn činom, ki so z Bluecher-j«« in Pnisi obvarovali angleško prnra- 3 do pri Waterloo popolnega pora« ^ itd." Smešen je Viljem res! Zopet dvorni škandal. Iz Bcrolina se poroča z dne a&II dec. zopet nov škandal, ki je pretre- [ J sel vse dvorne kroge, v Berolinu, J| Dunaju in Bruselnu. Princezinjt Vjjj Louisas Sakso-Koburška, ki je bik [i pred 5. leti paluijena v blaznico pri ® Draždanib, ker se je predrznila (?) zaljubiti v grofa Matečič-Kcglevi-ča, šaistnika v avstrijski vojski, je postala mati s ključa-njem blazni- ^ ce. O tem dogodku so bili obve- | ščeni nredvsem princ Filip Sakso* J Koburški, njen mož; kralj Belgij- 'j cev, njen oče in avstrijski cesar.— j I lin, to plešejo takorvani "višji J iuu^l", twi iijilin 1 s ji i Ta ^MBB gledajo v kacega "nižje" stoječega.1« Anglija. Angleško časopisje ogorčeno ob- j soja govor nemškega cesarja v Ha- y noveru, v katerem sc je spominjal j bitke pri Waterloo. "Chronide" { "Stamlard" iu drugi listi so 21. dec." 1 protestirali proti cesarjevi "smešni J trditvi", kakor sc je izrazil prvo- g imenovani list. Kutarske Sole se zapirajo. N 21. t. m. se je izdal na Franco«- I kem zakon, kateri prepoveduje Bi pouk v šolah, katere so do sedaj vzdrževali stari religijozni redov v,. { V uvodnem členu se pojasnuje, d« 1 je pouk v kongregacijskih sdak ] nezadosten in da zasleduje nevarne f tendence. Kongregaciji, ki bi se | upirala zapreti svoje šole, se bo ^ konfisciralo njeno premoženje. Rusija In Japonska. Uradna poročila iz Petrograda in glamega mesta Japonske so S zelo povoljna. Čeprav jc situva- f i cija še precej kočljiva, se vendar ni bati vojne. Japonska nastop«' jajio premišljalo napram Rusiji ter A skuša kolikor mogoče vstreČi nta^* kim zahtevam. Mogoče je tudi, i da bo Japonska odposlala svoje J čete 11a Korejo, toda Ic v sporaz-umu l Rusijo. Prišlo je že do spo- J padov med japonskimi in korean- I skimi četami. Japonska je zame- i njaJa 60 civilnih telegrafistov z ?1 vojaškimi. Končno bo vendar m/F \ rala Japonska zasesti s svojimi vo- j Jaki Korejo, da vzdrži red. — Ja- i ponski odgovor Rusiji ni nikak til- ] timatum; marveč le opomin, raj Rusija še enkrat prevdari dobi^ | vse točke. Peti veliki... Maskeradni ples tfiniiro "Sloraiji" ii. ii C. S. C. P. J, J V SOBOTO DNE 30. JANUARJA, 1904, j t Popovičevi dvorani, \ 687 CENTRE AVE., NA VOGALU 18, Ulj i Najlepšim maskam bo raadeljeno 14 darila v aneaku $150. Vstannina n mpho ?5c ob $8 uri ive*«^ TMipUlIll IdUSCUU (JL K nnogobrojnl ndeleibi vabi OllBOK.' i Svobode" ; Mxiomiaelni list za slo- ; t narod v Ameriki. i in urednika: . TIN V. KONDA i |K M. MEDICA obode" izide vsaki pe- j ' < ja zu Ameriko: let*----$1.50 I leta---- 75c I i EVROPO; i let« - - - kron 10 ] cta - • - kron 5 tzni list po 5 contot. s Svobode" 'OIOE OP LIBEBTV] union labor paper in litcd & published overy ri< le olovenic languago by DA, & F. M. MEDICA, Si ulv 2,1903, at Chicago, L >nu-class matter, under , oj ?re68 of March :$. 1879" tion $ 1.50 per year, nnents on agreement. a dopise in pošiljatvo jo JS SVOBODE'* ,: wu St. Pilseu Sta. t' 1 ^jfijj^yjhicago, 111. am * i HI popisi. 7 »j P-^—— E^Myr *; L 1» Laramie City. Wyoming. • IV., iliiraiii sicer nič kaj po-HmS, toda oglasim naj se ven-^^ffimct vidi, da čitamo tudi ^^Hpv." — Kar sc tiče de-HHnun bmeniti, da delamo še j^^^Hto f»rcm, ii ur dan, za kar Delavcev se se-^^^^Hn manjka, ker so prene-^■■pa na železnicah. Največ ^Hramlo tukaj Ličanov, vse polne. Delati gredo za ' cenil i j in več ur na dan. JBTOw^tnepjt res to za nas vse, saj ^^^^^Hj^H'zaničevanjem pogledu-^K|||fi|cias imajo le psovke in ^^Ke Hfiu prav nič ne čudim; .IBmfi UbOojne' organizacije,'tirez w stoji večina tu. Trudil ^^Hp^Mianoviti-klub, ali podpor-gntatvo, a zalibog, s takimi ljud . ■S^je kaj praviti; za drugo J^Hjlimajo siiiisla, kakor edino za poši-flft&je ,Bfflv>0T0t'ova'1 tako da jc sedaj skoraj popolnoma slep. ^KMveliko pomanjkanje. Po, sem mu pri superin-^H^^HHHbvciular-le toliko izposlo-ttiintani kako malo de-HaOHHMRnhmore vsaj hrano plače-je prst odtrgalo, V*] tfuimhi ;>0tem tukaj 3 leta nastav-mlmhi m bos, dokler ni bil pred ne-HuMcci odslovljen, kar ga je sil-Hov) in provzročilo smrt celi ^^— Konccno vsitn rojakom fijPBSjjnpozdrav. vrlemu socialne-iBfilnr i'a rntloK° novih naroČ-Stcdplnčnikov. J. P. naročnik 1 a gitur. krasnega jesenskega po-InjIhcc je prijazno upiralo J^^^Hlnje žarke na !a božji sv-n. t« ffiffi^'' sc Je nagajivo po-t rumenimi k-ti tojolovih BlRritejt jr joro- I vanju. Prvotno sem mislil, da sc 1 vrši porotna obravnava proti svi- 1 njarju in defravdantu, katoliškemu < |x>pu Drozdu, toda kmalu sem bil I o drugem podučen. Bila jc seja : nekega podpornega društva. 1 Vsprcdaj, na vzvišenem prostoru 1 om- ] nil na "Peden j človeka Laketbrada" v narodni bajki. Oko mi je slednjič obstalo na do- 1 kaj pikantni figuri. Mož je sedel široko na stolu, kakor vinski bog Bahirs na sodu. Glava — skoraj mu je lezla na kolena ifi skoraj bi se bil zvalil na tla. V osodepolnem trenutku sc zave, vstane« razkorači sc na široko, pokaže svojih dvoje krvavih oči — kakor mrjasec — in videlo sc mu je, da hoče — mož — govoriti. "Kdo pa je ta mož?" vprašam že omenjenega starega možička. To je zastopnik, ali delegat našega društva pri ccntralncj zvezi V nazadnjaškem "Pekingu"; imenuje se: Paulnov Miha Edler von Pij-moga. Nas novi znanec sc parkrat za- ! guga na desno in levo, obstane sled 1 njič sredi dvorane in zakliče s hri-jpavim glasom: "Gospod predsed- | iitik, prosim za besedo!" Hm, vse zaman, gospod predsednik niso slišali, gotovo so bili "zamaknjeni"; | kam, to je težko uganiti, najbržc so lovili '"Jurmauovga kozla za rep | tam pri kuščarjih po "komajsu". , Gugajočega moža, gospoda delega- | ta pa ni to prav nič vznemirilo. ] Hrcz dovoljenja jc začel predavati , takole: "Vino je Bog ustvaril, | žganje in pivo smo si sami napravili — da ga pijeeemo. Tudi jaz , sem sc ga danes t navlekel, kakor 1 Ribničar lesnikovca, takrat ko se 1 je Marjeta Rožajla ženila. In za- j kaj bi sc ga ne? saj vinska trta nima grla, da bi ga sama žrla. Sedaj ga ^rem pa še na en frakelj, ker tukaj mc je todiko potrel« krt svinje v zelju. .\M right Mike, dear Mike, vou arc right, taki hi enaki klici so ga spremi je vali, ko se je opotekal po stopnicah navzdol. Na deaf strani prednedtiiliA snn zagledal nek"« tovo o*ebo. Bila je ta pravi tip orjaškega Ciidopa. Na debelo glavo, enako bohinjski go-lidi, iz kojc mu je štrlel dolg zakrivljen nos. Ptiždjiv.O je zrl tje na mizo, kjer je skupina "pajacov" preštevala Uncle Samovc "kcbrc" in po mačje zapraskovala v male knjižice. "Kdo jc zopet ta?" vprašam dalje. To je Valentin Metcr-nik, načelnik bolniškega odbora. Mož je izkušen v tej stroki, ker je svoječasno skledice polizoval v "marodencimru" pri "regimentu", odreže sc mi moj prijatelj. Ne smem [»zabiti še neke druge osebe, katera je sedela na desni strani predsednika. Mož v najboljših, letih je neprestano motril s paztiim očesom predsednika in vse, kar sc jc tu godilo. Po izpovedi mojega znanca, ni imel ta človek ni kakega "busmessa" v odboru; ikličejo ga za J. Palletich-a in je baje dične-imi predsedniku trn v peti. Zdaj mi se pa naj še kak Nemec predrzne trditi, da smo vsi Slovenci ple-bejskega rodu! Pričela so sc razna predavanja. Mali Jurmonček jc navajal, kake ude sc ima v društvo sjwejemati in kake izključevati iz društva, da bo prej "kasa" suha. Meternik: kako bi sc dalo Kristusa mesto enkrat za $30 prodati 30krat po $3, da bi prišlo tako malo več v njegovo nenasitno žrelo. Cucek Lebanu je povedal, kako se v Ameriki stanovanje m hrano s "tTcmpanjem" plačuje . . . Zdaj šele sc prebudi iz dolzega spanja Njihovo Veličanstvo, predsednik. Počasi vzdigne tisti del telesa, ki pri sedežu in tepežu baje največ trpi, ter se dol-ce ct decorum [»stavi na svoje burkljc. čelo nagrbanči v modre gul>e, enako kovaškemu nvehit, in prične nekako tako-lc: "Poslušajte! Zastaua mora imiat en kune, kotic mora finiat zastauo, zastaua mora uit crkouna. Midruj morvo bougat gaspuda, pa ne ' be-leralca" (lilx;ralca)." Cujejo sc medklici: "Irski far nas ne bo ko-mandiral." "Tiha uodte porka hu-dičava", začne predsednik zopet kričati, krrkor Cič-jesihar. Ali ob-strukcija se jc nadaljevala vzlic temu: "Naše društvo jc slovensko, mi hočemo slovensko zastavo s slovenskim napisom, ker smo in ostanemo tudi na tujem Slovenci", je vpilo vse vprek. "Zora puca bit če dana", sem si mislil ter odšel z zavestjo SC je pričela tudi tukaj probujati masa naroda iz dolgoletnega narodnega spanja. V srcu pa sem sklenil, da Solnograd me ne vidi več. Ahasi't'r. « Pamet in vera. (baje za Slovvnce v potrditev njihove vere) . , . sc imenuje knjiga, katero jc meti drugimi izdala družba sv. Mohorja. To knjigo je spisa! Seigerschmicd, duhovnik ljubljanske škofije. Imenovana družba je seveda Klerikalna in ima namen, sistematično zadržavati slove, iski narod v napredku in tlačiti ga nazaj v staroveško temo ter vsiljevati 11111 sramoten pečat nazadnjaštva na če-; lo. Družba razširja |k> največ spise, i katere so spisali neizkušeni "lcUie- i natarji". poznavajoči družabne in ' druge razmere ter delavske odnosa-1 je toliko, kohkor =e spozna zajec na , 1>o1kmi. Knjigo "Pamet in vera" je ; spisa! torej far, katerega delo se j zrcali v najnaivnejši seminarni hi-navščini. Vedoma ali nevedoma, za to ne vprašamo. Taki-le katoliški teoretiki, hočejo kar tako tje ven dan s svojo dvom- j Ijivo "definitivnostjo" dokazati svetu, da jc edina cerkev tisti neovrglji vi faktor, ki zamore ta družabni red preosnovati na |)odlagi milo dpnečih fraz . . . Ta "častiti" Seigcrschmied jc toliko naiven, da i<čc po svojem turna zanetil, kornpcijsketn dvorišču same lepe, krepfiMne cvetke. Nekaj vzvišenega, nekaj nadnaravnega — u baje opraviči" pri l!ogu tisto dopad-IjivOft, za katero si je sedaj tudi on stekel zaslug, saj sc je vendar začel pečati s pametjo in vero. Toda za vraga! Sama vera menda vendar ni tisto smlstvo, katero naj bi delalo človeka vzvišenega iti krepostnega, preje pamet, katere pa pri kranjskih farjih ni. še manj pa vere. prave Kristove ve^-Če bi se smatralo denar ali pa razkošno življenje, po katerem hrepeni nad vse drugo vsak 'lx)žji" nameftnik, za vero, ali morebiti pamet (to zadnje nedvomno še zdatnejše). noteui. *J&:g lct^k Mohor- jevih knjih spis - kakšna naj bo teorija, posebno pa PRAKSA slovenskih duhovnikov doma in v Ame riki. In to seve, brez kake sofistike. Najprvo naj sc torej spreobrnejo duhovniki — saj so vendar oni največji nasprotniki Kristovih naukov — potem še le naj se posvetijo spreobrnitvi naroda samega; dokler se pa to ne zgodi, ostanejo iz naše strani le švindferski zavijale! božjih, naravnih resnic in zatiralci ljudskega prava. Torej, kaj hočete s svojo pametjo in vero, ko vendar v praktičnem oziru eno kot drugo sami pobijate I Da, pamet priporočamo naj topleje vsiui kranjskim po- , poni. Da bi jih skoraj srečala, a ne kje za kakim plotom, ali celo direktno v spovednici 1 P—č. IZ POTA. (Zaostalo.) Marsikaj bi človek rad zamolčal, kar vidi in sliši na svojem potovanju po Ameriki, posebi», ako ga pelje pot v slovenske naselbine; toda, kar sc je pripetilo meni v Aspe-nu, Colo. — dasi ne očitno, marveč le za hrbtom — je vredno da zabeležim, četudi je drugače stvar sama na sebi malenkonstna in morebit; tudi brezpomembna. Ko sem obiskal zadnjo slovensko hišo brez kake opozicije in se pripravljal ravno na odhod, domenila sta se neki Anton Kastelcc, |» domaČe "ta dolgi" in P. E. — katerega popolno itne za sedaj še zamol-čim. to pa zato, ker jc, kakor sem slišal, ud Western Federation of Miners in torej tudi socialist, dasi morebiti tega sam ne ve (ali ne tako Kruže?) — da bi me naklcsti-la, ali kakor "Sokcc" pravi "na-teepla". Dospem v gostilno, kjer sta omenjena dva stanovala. Zagleda me, sta takoj stisnit«, svoj rep med nope, kakor garjevo "šče-ne", če tja s pominjami poliješ, ali poredni psiček, ki laje iza plota na mimogredočega, dokler se ta ne ozre in mu veleva utihniti. Tako nekako sta se prestrašila tudi naša dva slovenska, farška junaka. Zbala sta se menda za svoja bronasta nosova in izbuljene, zabite oči, znamenje dobrega katoličanstva — znamenje, katero sta vjela tam, saj " znate, tam kamor se hodijo naši vzorkatoličani ženit kvaterne dneve, ženit za "špas". Ta špas ju še sc-ilaj nekoliko pači, tako, da sc deloma sramujeta med ljudi. Skoda časa in papirja za take oslarije Kr-žetovih butcev. Zapomnita pa si naj "junaka", da je mož, ki po svetu hodi vsestransko dobro zavarovan, -ieer ne, da bi smel komu kaj škodovati, ali ga telo na tla i»biti, marveč "to i^rotcct his own dear life". Za danes dovolj, morebiti sc še kdaj srečamo Spreglejta in prepričala sc bodeta, da soeijalisti nismo zverine, za kakoršne bi nas radi . jrazupili pobožni farški listi. Mi ne J pečemo in ne zremo svoje sobrate. M. V. KouJa B*žično darilo ubcgli prlncczinji. Te dni jc dobila grofica Monti-;: jgnoso, prejšnja prestolonaslednica j in saksonska princczinja, ki jc po- 1 begnila z učiteljem Gironom, zaboj ■ j božičnih daril. Potrebna svota se ' je nabrala večinoma v Draždanih i na Saksonskem, kjer se vrši še ve-j i dno obravnav a za razporeditev | jprincezinje Alice s princem F ride-j j rjkom Schocnberg-Waklcnburg- j join. • I Največja nesreča. * Voltaire, znani fracoski učenjak, je nekoč pisal lordu Chesterficldu: "Moj prijatelj lord Huntingdon mi piše. da imate izredno dober želodec, kar je gotovo boljše, kakor dvo-jica«dobrih ušes. \'e vem, kaj ie večja nesreča, biti slep, ali gluh, ali nezmožen uživati redno j>vliln raznovrstno uživanje tega sveta je ničevno za vsacega onega, kateri ne more jesti, on je slep in gluh za vsako veselje. Ker ne more jesti, postane nezmožen za dc'o, katero jc " ncobbodiio potrebno za življenje — postane: bled, rumen, suh, izgleda ; kot živa smrt. Trincrjcvo ameriško i zdravilno vino jc edino, ki da hitro < novo moč želodcu, da zamorc spre- ] jemati in prcbavljati redno in dobro I hrano. Ono provzroči izvrsten tek. j Napravi novo, zdravo kri, katera o-Življa korenito vse dele telesa, tako. ' da postane obličje dotičnika v naj- j krajšem času krasno, prerojeno, pravo ogledalo čvrstega zdravja ; To vino je čista naravna vinska na- \ prava, hrez vsih kemikalij: jedrni j naravni-čistilec krvi In želodca, katerega vsestransko ojači. I'M »i se „v vsih lekarnah in dobrih gostilnah ter pri izdelovalat Jos. Triner-ju, 799 South \shlaml Ave., Ch:cagr, Illinois. Zanesljivi fotograf —< ~ —r—............ .. 391 393 Blue Island Aye. cor 14th PL ■ 11»i < 2 01 e i n a skn i nja' r isdalovasju NAJBOIJjlB, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH in NAJXOdNEJ!II Fotografij. Zonitvanjske sliko posebnost. Nizke cene. Hitra in uljudna postrežba. Deli jamceniiii skrbno izgotavljeno. Tvrdka ustanovljena 1B83. TELEFON ST. 267 Slovenci, zahajajte tje, kjer he Vam v vnHi o/.irih t*čn* in nljudnu [postreže. POZOR SLOVENCI! Spodaj podpiHuna unzuanjiiva p. 11. olwiustvu dti bvh na I2Q S. Genesee St. WaukcRan, III., .xlprla veliko novo pri h lajali i ico, preskrbljeno ^različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, h|hnI-njo obleko, čevlje, rokavice, noguvioe, nrajee, ovratnike, ziiIHMtnike. "Overalla" in "•Fnnipers,\ t<-r vse vrst«-obleke, spadajoče v to stroko. , L v n i. EsToyA n j e m b®" KoSlCHK in STEFANIC ^cttl 129 South CJenescc Str.—---Waukeean, Illinois. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi- bo pretegujem z zlatom) Oold filed, jnmeeni za 20 Ut. Kol*--sovje na razpolagoEijin ali Waltham. Zdaj samo $12.50 .Mož. osreči svojo žepo in kupi ji uro za boilčno darilce. Jacob Stonich S!> E. Madison St. Chicago, ill. ^NARODNA DVORANA" STEFAN POPOVI!' lastnik, 6s7 CENTRE AVE. Ciheago, III. Izvrstna vina, rakiic in amodke. Velika dvorana za st-je, plese etc Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom |hj Zdr. (LrŽavah, onim v Ohioagi in drugim po okolici naznanjam, tla točim V svojem novoureje-liim "sJilooim" , vethio sveže najfinejše pijnčp-"atlas beer" in vsakovrstna vina. 1'nijske smotlkt' na razpolago. Vsaee-inu v zabavo Hluži dobro urejeno kegljisw in igralna miza ( |kki1 table). Solidna jKistrei,-l>a zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno pri poro«'a: MOHOR MLADIC (117 S. .(.'enter Ave. blizo ItlJ ulice Chm-aoo, III. I Anton JSukle Pi'EBLO, Colo t>04 S Santa Fe Priporočam svojo gostilno, kje točim Vedno sveže pivo in žganji TklepuH <)5i2 Hrd in S73 Black Ako hočeš inu'ti fine slike, idi fotografu LIEBICI1 u 80 80 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. - Na/.dar Slovencil Kadar se mudile v mestu, nop* j zabite poeetiti restavracijo B. Režabek -a. | [zvrstna jedilu po lOcentov. ' 283 Seneca' Ave. Cleveland, < _;_• : Zu Ameriko ]>atentiruni' Harmonike, izvrstno delo, «»> dol»e samo p Slovencu John Golob < 20:i Bkiimie ST. .IOLIET, ILL. 4 i tu i _ O) fSr f oi i C3-CU —■ m > ' O m rH 1 si ] S" J — /1 (i 1 V MFljH /JT 0 *Mj|| "3. fi \ T.' 1 B ^ 8 fr Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj®lepo are jen i "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fint smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset si' priporoča MAKTIN POTO^R, 564 S. Centre Ave. Ckicago, II Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starej prostora, John Košfltk«- —■ . ja Boži?. If ! Spisal J. t: s | Sneg naletava. Otfer severozahod sc igra s snežinkami. Člo-: vek, tudi v najtoplejši suknji, čuti do kbstij mrzel pili, ki prihaja od I tam. Le malo ljudi jfc videti na hjujorškili ulicah. Vse je doma v | krogu svoje dnižinc, ali pa v druž-bi znancev ter praznuje pri gorko zakurjeni peči sveti večer- Na Ttraadway-u koraka mlad mož, star karih 30 let. Skrbno zavija svoje prezeble ude v letno, nekoliko oguljeno suknjo. Pri vsa-cem močncjioni sunku severozahoda se strese po celem životu, ob eneni sc'pa ozira na vse strani, da bi našel zavetje, varno zavetje pred vedno bolj naraščajočim vihaT-jem . . . Pred šterimi, tedni jc prišel iz Evn>j>e v New York, iskati boljšega zaslužka za sebe in svojce. Zapustil jc doma ženo ini troje nedoraslih otrok. Imel jc še nekoliko dolarjev, ko jc stopil na suho z najboljšimi nadami, da dobi kmalu dobro plačano delo. A sedaj so I minuli štirje tedni, a dela še ni dobil, dasiravno se od jutra do večera po postranih lijujorških ulicah peha za njim. Denar mu je že pošel in danes mu je gospodar odpovedal | 6tanovamjc in hrano, ker jc teden , dni j ostal dolžan. Sedaj je sam na , ulici,sredi viharja, ki mu bije, ka- < Icor igle ostre, snežinke v obraz . . . Spominja sc svojcev v stari do- , raovini. Saj je svoji ženi obljubil, j da ji bode, kakor hitro dobi delo, j poslal denar. Še pred tednom ji jc pisal, da mu je za prihodnji tedon zagotovljcito dobro plačano delo, , [ da bi vsaj nekoliko potolažil svojo j ; ženo, ki je radi njega gotovo v skr- ] j beli . . . ! Vihar narašča in narašča. Mra- | ! zi sc čimdalje bolj, a zavetja niko-! dcr. Kar zapazi pod verando glav- , ! ne pošte prostor, ki je prost sne- j ; žink. Nekoliko plaho se ozre na ; okoli, da ne bi era vklel kak policaj, j ! potem se pa stisne v kot, da bi sc , ubranil viharju in mrazu ... , \ Kmalu ga objame sladki sen. 1 Doma jc sredi svojcev. Nedolžni 1, " otročiči skačejo okoli njega ter ka- , žejo drug drugemu, kaj jim je pri- | nese! Jezuščck za Božič, ker so bili pridni. 2ena pa pripravlja običaj-1 ni čaj . . . * * ♦ Drugi dan so prinesli meščanski j S listi vest, da je pod verando glavne pošte zmrznil pijanec. Naš atneri- 1 kriški filister sc je prekrižal ter 1 hvalil Boga, da on ni toki slabosti 1 podvržen, da bi sc napil na sveti 1 večer ... „, | < Premogar Ivan. j; Napisal P—l. Pozno bliščeče zvezde >0 umirale j1 11a sinjem oboku. Nagibala se je ^ jutranja zarja. Tam za ravnino, 1 zl poljem michiganskih nasadov 1< se je bliskal temnordeč žarek ju- j tranjega solnca. .Veličastno se je vzdigoval nad nedoglednb ravnino, v sveže jutro ..." • Lahna, prijetna sapica je pihljala človeku v obraz in polnila dihe s 1 svežim duhtečim jutranjim zrakom,i prinasaje ga iz cvetljičnih vrtov. . Napo! rumeno listje je tiho trepe- j talo in šumelo nad deblino raznih 1 Badnih in družili dreves. Septern-1 berski čas je, narava se potaplja k počitku. Ta čas sc v naravi marši- ! k^spremeni; nebo jc često prepre- i ženo s sivimi oblački, kateri jadra- \ jo, podeč se, iz kraja v kraj ... Ptice selivke sc tedaj priprav- s Ijalo, da odlete v tuje gorkeje kraje, 1?-' meljski rov in si 1 j'užil svoj v<9fiflanji kruh s svojim i jelom t toda ne nnsHnytu fv >. u> riruibe — v to^mtnkn, v kr- Vroče mu je postalo; mrzel pot mu jc objemal čelo. Spomnil sc je I svojih starišev, bratov in sester da-J leč tam v stari domovini, — bogve, I bo jih li š^kdaj videl! Hritko sc I mu je storilo in svetla solza se mu je pojavila v očeh. Z Bogom,sta-j riši, bratje m sestre, mene ne' vidite več. Ostal bodetn tukaj kot j tujec, in v tuji zemlji mi iščite go-i mile, kadar se spomnite name .. I V sobico so padali jutranji žarki, ki so sc pravkar priplazili nad I streho,. Zunaj po travi sc jc biserno svetlikala rosa ter spreminjala svoje kapljice' v tisoč bojev. Ivan je zadremal ... Kq sc jc zopet prebudil, čutil sc jc še sla-bejšiga. Ležal je v enomer tiho z glavo obrnjeno navzgor in težko dihaje. V tem stanju sem ga zadnjikrat obiskal. Spoznal sem, da so mu dnevi šteti. Tih je bil, le pogled je zdajpazdaj uprl vine. Ko sem se poslavljal, podal mi je svojo bledo roko ter sc na to takoj obrnil v stran. Solza mi jc zaigrala v očeh ob spoznanju, da jc postalo tako mlado bitje žrtev beli ženi. Prekoračil sem prag. Z Bogom Ivan. sem še zaklical in — vklel ga nisem nikdar več . . . Nekaj fini pozneje jc bilo. Tam zunaj je bil Še mino isti jasni, lepi jesenski dan. Drevje je štrlelo deloma že golo proti nebu. Odpadlo listje sc jc zgubljalo v vesoljno-sti . . . Po strniščih požete pšenice so se dvigale jate škorcev ter letale ob gozdnem robu. V gozdu je bilo tiho; le žolna in podobni kljunači so potrkavali na gola debla. Na njivah so stali setntertje postrani postavljeni drogovi — kakor pijani ljudje — i*> katerih sc jc še pred kratkim naslanjal fižol in grah. Na trnovem grmičevju sc je tiščal I prav ob deblu črn jagodičast sad. Pota pa so bila postlana s suhim rine.nini listjem, . da je zašumelo pod nogami pri vsaki stopinji . . . V sobi jc pojemalo mlado življenje in konečno ugasnilo. Bila je to zadnja jesen — zadnji september. Tri dni pozneje so nosili (štirje možje po ozki poti črno kr-j sto, v katerej so počivali ostanki mladega premogar j a Ivana . . . Lahka mu gruda! j RAZNO. ^Povoden]na ljubljanskem barji. Vsled deževja poslednjih dni narastla jc Ljubljanica 7. t. m. tako, da ni mogla več požirati svojih pritokov. Ma|i in veliki Galjcvec, Preproščica, Iška, JFarjevec, Capu-Idrovec in Curnovec napolnili so so 1 zvrhoma ter je voda iz njih popla-! vila vsa bližje ležeča zemljišča. * Stvar -c jo obrnila za barjane še jna slabše. Ljubljanica narastla je čez noč tako zelo, da jc začelo po [strugah imenovanih pritokov razli-I vati sc |x> barji, katero je vsled tega r večine že pod vodo. V ljubljanskih predkrajih Havptmanica I in Lipe je že v več hiš udrla voda; I drugim pa preti ta usoda vsak trenutek, ako voda ne aačne upadati. Tudi okrajna cesta na Ig je delo-jma preplavljena; čez 0110 s^ozi Črno vas pa teče na več krajih do kolen segajoča voda. Po tej cesti [jc vozni promet sploh 'le do Lip mogoč. — Poplavljene predkraje si jc ogledal župan Hribar v družbi mestnega nadkomisarja Tomca ter jc odredil, da sc jioplavljencem pošljejo čolni, ki bodo vzdrževali zvezo med posameznimi hišami. — Na Viču sega voda do oketvj. 2i: vino so komaj rešili iz hlevov. Po sta na Dobrovo in y Polhov gradeč ni mogla odpeljati iz Ljubljane. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani' Obravnava v ponedeljek sc je vršita tajng zoper Ivana Pavška iz Zvarcelj pri Litiji zaradi hudodet-stva posilstva. Zagovarja g. dr. Fran Novak. Predmet kaznjivega dejanja jc bilo Alojzije T. 37-lctno devištvo, katero ji je glasom obtožbe šiloma oropal sicer zali 22-letni mladenič Ivan Pavšek. Pav-šek pravi, da se ne spominja, ker je bil takrat vsled pijače že orno-ten; sicer pa da se mu ne zdi mogoče, da bi se on polotil te ženske, ker ima že svoje dekle, dočim trdi Lojza T., ki je po izreku prič mak) "avšasta", s čimer se strinja tudi mnenje izvedencev, — da je storilec obtoženec, da ga dobro pozna, le da je bil . takrat navzdol počesan in da je imel vočjo brado. Njeni trditvi, da [je storilec rabil silo, pa dt Una iwaprotttje ves položaj in dogtpkfc v jceloti. Pozno v noči, po ; "g* ; 7% ifcšavauju prič in izve- dencev so porotniki,zaslišavši držav nega pravilnika in zagovornika, od stavljenih jih dveh vprašanj, kar prvo glavno zanikali z 8 proti 4 glasovi, nakar jc sodni dvor izrekel oprostilno sodbo, zasebni udeleženki pa z njenimi odškodninskimi zahtevki za Izgubljeno devištvo, za katero zahteva 600 K, zavrnili na pravno ]>ot. Iz Selške doline se'piše "SI. N.": Vsled dvodnevnega neprestanega deževja so vode silno narasle tor provzročile mnogo sk'>lc. Hudourniki so izstopili ^er zasuli njive in travnike. V Selcih so se 11a štirih mestih naredili veliki usadi (Efdabrutschungen) ter provzročili mnogo škode. Nekemu malemu posestniku sc je nad hišo odtrgala zemlja ter jc usad l>odrl iu zasul en del hiše, oziroma gospodarskega poslopja — zasulo jc testni posestniku dve govedi in enega prašiča. V nekaterih hišah je vdrla voda v kleti in hleve. Na cesti proti Železnikom se jc vdrl velik usad na cesto ter je vsled tega promet za nekaj čas?, zaprt. Ako dež kmalu ne poneha, se jc bati večjih nesreč. LJubavna—veseloigra. 17. I'»grške sc jc preselil v srlisko mesto K. vclctržcc s slivami, David B,, ki inia nenavadno lepo ženo Rozo. Roztka pa jc zelo lahko-mišljona in nezvesta žena. Zalju -bila se jc v novem mestu kmalu v majorja M. Posredovalec med zaljubljencema je bil trgovčev koči-jaž. Toda tudi on sc jc v Roziko zaljubil, a iz ljubosumnosti jc i»o-vedal svojemu gospodarju o pregrešnih sestankih njegove žene in majorja. Mož je drugI dan roko! ženi. da sc mora ob 11. ponoči odpeljati zaradi nujno kupčije v Budimpešto. Seveda jo Rozika brž poslala majorju pisemce, da bo celo noč sama. Mož pa sc je |>cljal le na kolodvor, poslal voz domov ter čakal v gostilni pravega časa. Po polnoči si jc najel pet krepkih kmetov, ki so ga spremljali z vrvmi domov. In res so našli majorja v postelji pri njegovi ženi. Oba sta trdno spala. Previdno so možje priskočili ter ju skupaj povezali, še preden sta se do dobra prebudila. Mož. je sklical celo soseščino in vpričo mnogo ljudi jc majorja in ženo popolnoma slekcl ter jih namazal s kuhanimi in zmečkanimi češpljami (češpljevec). Potem je poslal |*i policijo, ki je šele zaljubljenca razvczala. Ob enem jc vložil tožbo na ločitev zakona. Major pa si šc premišljuje, kaj naj stori za svojo namazano čast. . > Tudi papeževe vezi ne drže. Dne 26. aprila 1807 je poročil v Benetkah patriarh Sarto, sedanji papež, princa Friderika Knicsta Schoenbufg- WaMcnburga z lepo hčerko dem Karlosa, princezinjo Alice. Princ sc jc bil namreč v očarujočo Benecairko tako zaljubil, da jc pretrgal vse vezi -) >dke kaditi in se yf »N KRIZI*,/ Društveno vesti, j Društva rt. Petra in ParlaPozi- i vliu vse svoje ude, da se zanesljivo ! udolože zborovanja vsakega lil. v j mesecu v dvorani na S. Santa F« ! Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO | Bratske društvo: "SOKOL" spadajoče k .T. S. K. J. ima svoje -mine sojo vsako tretjo nedeljo v J mesecu v društveni dvorani na 502 j S". Santa Fe Avo. Društveni zdrav. | nik Je Dr. Chr. Arjjyr na 1210 j Berwind Ave. ■ K mnogobrojnem pristopu v Čil« društv« vabi vljudn* ODBOR. PIJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevclandu, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo v ineBeou v "union dvorani'( nu St Clair St. Društveni zdravnik jo dr. j Kehn's. Kdor lioos pristopiti k društvu nuj se zglusi pri Jacob Hočevarju 35 Diemor Street, ali pa pri Lous Recher'ju St Clnir St. 122il. Bratje agi tirajte v prid d ruš tvn! ODBOR. Cikaško slovensko podporno društv* "Slovenija" št. 44, spad. v č. S. B. P. J., imelo jo v nedeljo 20. decembra svoje obletno zltoro-vanje in volitev novega odboru. V odlx>r so bili voljeni Blodeči bratje; John Stcnio, prodsed., Jos. VotMaj, podpredfldd.; Frank Klobučar, I. tajnikom; dohn Verščaj, finnnč. tajnikom; Mohor Mladič, blagajni-kom; Fred Zndniknr, \nton Trum-puš, in .los. Voršouj v gospodarski odsek; John Stonlč, zastopnikom; Frank Klobučar, delegatom, Frank Zaloknr, voditeljem in Frank I Movie, zastavonošem. Društvo stoji nu podlagi svobodomiselnosti in vspeva prav dobro. Novi olani, ko nam vedno dobro došli. Odbor. Posebni izleti za kupovaice sc prirede v nove pokrajine tireer okolice v Oklahomi in tudi v druge kraje velikega jugozapada v novembru a decembru po "Frisco" pregi. Ali želiš imeti bogato in rodovitno kmetijo (farmo) na jugoza-padu, katero kupiš lahko od \\ do 1110. ceno kmetije lia vzhodu in sc- j veru ? Donaša ravno toliko dobička, i Tu se ti nudi prilika, da si zboljšaš I svoje stanje ter spraviš poljubno | množino v svoj žep. Natančna pojasnila in posebne { cene zveš od R. S. Lemon, Secrcla- | rv Frisco System Immigration Bli- ( rcau, St. I-ouis, Mo. --- \ Pozor! Rojakom' in rojakinjam no h | tem naznanja,da v češkem listu \ '<8vorn«Kt" z dne <*L novembra jj t. L v 24. št. glede tatvine v tj BoNton prodiijaliilolMlol/enu Kn- j' tarina Koenig, NI sapopadena, kakor hp je med občinstvom ra 'j ziimelo, naša rojakinja, gospa ,{ Katarina Koentg, rojena Stola- |{ nič, bivajoča xi'duj \ Summit, Jj Illinois. Tatvine obdolžena Katarina j" Kot* 11 i g s spremstvom, je popol- . noma drug«, N'K slovenske na-rodnoHtl.— Vsak, ki bi se predrznll še nadalje obrekorati 'skoz in skoz pošteno rojakinjo in trositi o nji tako laž okoli, zapade po zu-1 konu mu prisojeni globi. B. 1. SKI BK pravnik zu liutarino Koenig. KJG JE? i Frank Kutnar, domu iz Velikih . Dul pri (lembiščeh, {ara St. Vid pri Zutičini. V Amori^o je prišel ' pred 1H. loti; biva nekje okoli Chi- ^ cage. Zu njegov naslov bi ruda zve- j dela njegova hčer, Ana Koniin, , Box 262, Forest City, Pa. SLUŽBO DOBI i Slovenka ali Hrvatica, deklu ali ^ vdova, samo da zna kuhati in prati, j Plača dobra. Lepu prilika Za omo- j zitov. Več i*jvt* pismenem potom , J. Joe P. 167 Fremont St., l.ara- ' mle, Wyo. 1 IšCIS SE Maks Smiljanich, sedaj bivajo« nekje v Chicagi ali So. Chicagi. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova soproga Marija Smiljanich JOl E. Northern Ave., Pueblo, 1 Colo. KJE JE? Josef Novaak. Od tu jo je odro-mai pred B. m. v Sheboygan, Wis. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti. Louis Breznikar, Frontenac, Kans. _ IŠČE SE Marko Filter, doma iz Št. Janža. r JEted dvema meeecama je bival še tHrrontehacn, Kans. Za njegov l I V)v bi rail zvedel moj finančni . aster. Frank Bartol. Fronto- jj 3?£§F, BI. & €, |j Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki: ^/g" J^s. Hvali se ga od dne do dne, pov- ^^^f^j^^rS. sodi sC ga čisla in spoštuje oln'ti. \ dujc. njegove znanje (zmotnost) tije- ;'i flBffljPffifr V gova stroga vestnost, iu dobrosrCje. K,'ž!*? Njemu ni potreba ptiporodila, ko *" \ tisoč slučajev ozdravljenja pd.veli- ^BJ v1,, čujejo njegovo ime. ^ ' ri »jemu °8'a3a pismeno d osobn6 v etiem dnevu več bolni- 'j ' ■ kov. ko pri istih, kater: njegov s;- {j ^BfcL steni posnemajo v enemu letu. .. -'' • Skušnja naredi mojstra. Nje- {j g"va neizmerno razširjena zdrav nt- {I ^v^STv' '"o ftka skuSnja napravla ga je moj Ti x ^Bk strom zdravnikov vestno izpolni- ' s^t'i >ev svojega poklica utidila jc- ugled niegov pri /uravni?kemu ruanstvu sveta m pri svojih zdravniških so- j Zanemarjunjo prehla]enjn je posledica da vefji fiB^ 1 del t»i)linkov umerje. ij Od prehlajenja nastane unetje prsmh mrei, [ reumatizem, neuralg in. ki'ar, bedičnih bo'ezen, , ž med tem najliuSje jetika. r Da Va5e pretilajenje ne bi imela hii^e posle- F;JMT^4,^^^ j dice, obernite se takoj na tega slavnega zdrav- Oil ozdravi ledične bo'ezn' e posebno skuSi^o, ^ ^ ^»k zanemarjenje te bo'ezm ie prosto rečeno samomor. ? ipM^ Ledena holezen oku?i urin (vodo) in ima grožnje Xl^^'S. (»osledic. njegov sistem ozdravljenja pomaga o boumnost, glavo>«ol. Somer.ie u?e3 kakor na izglo- j H» dala kakor nova. Vse po 1 zmerno nizkih cenah. j| Na prodaj so »r kanarčki St Andresberg -V. Novak u 1821 Ur. ' "DELAVSKI' t PHIL.M11ST LA 5S5 Blue Inland CHICAGO, ILL Tu najde vsak posameznik \ bo, kakoršno narekuje bratsk lizem. Veliki posebni pro* ■k'ipscine in '^"'^^Jf^tel m7p* ROJAKOM i Potujočim in tukuj bivujočiin, pri? , i porooum svoj novi, lepo urejeni 1 "SHODN" ' Kjer točim v<"lno sve?e pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba toč* na, samo z linijskimi smotkami^ Bil jar v hiši. Potniki dobe čedno , prenočišče. Za,.obilen jMiset se e^ rojakom, r prijKiroča 1 Leonard Puh lastnik • 9950 Avenue N S. CHICAOO, ILL. URBAN ItItO S pogrebniki. 80» W. 18th. St.Chicago, IU. CENA IN DOItilA POSTREŽBA Pozor! i g Kaj pustiš nevi-dnih zoj zdravnikom izdirati svoje, mog«1. ac jKijiolnoma zdrave zobe? Pw si jih zaliti s zlatom ali srebra . kar ti za vselej dobro in po i I ceni napravi B. K.SIM0NM ZOBOZDRAVNIK Mi BLI E ISLAND ATE. \ CHICAGO, ILL. \ Tel ; Morgan 433. Tf ■ & OB V ESTILOI /i finimi Bi usojam naznanjati p. u. občinstvu, da Bom prevzel ^»400nM rojaka Jak. M&rtinoiea v Sumit, III, Moje načelo je »irbocle vselej sprejemati rojako nujuljiulnejše, vsled česar u-pam, da se lnxle tudi meni izkazovala tista naklonjeno«!, kar G kor mojemu predniku Pooetnike prijatelje in c« rojake v ob-in zagotavljani, da bodo v«(ik čas postrožoni ločno z izvrstnimi, amoftkami, sVežo pivo, raznimi likorji, "Portvini , Tritierjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-. jatelj obiskujte me v prostih urah, vživali bodete vsaj čisti zrak/ ; Ma zdarl o • FRANK KOENIG, o o Summit, III. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland /Ive. Telefon Canal 47G t Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od 10-12 dopoldne in •d I. d« 2. in od 2-4 popoldne ®-«d 5.-6. popoldne Telefon 157 Canal. 'i i ... i— - .... . - DR. WEISSKOPF je Čeh, in tKlličeri*zdravnik, obiskujte |. torej Slovana v svojo korist. \, JOHN FEIIBEZAR ••»29 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. priporočam rojakom svojo novo, jPfcpo nrejono gostilno, kjer točim vedu<) svole Waltorjovo pivo. Iz-^^rstito žganje in fine smodke na razlago "(i IIA I) ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. Postrežbi izvrstna; fino pivo, liker, smodke in biljanl na razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, 314 \\\ 18th St. Chicago, III. • Zanesljivi trgovci z oblekami S65 -867 Blue Island Ave. ror. 14th St. I Velika zaloga vsakovrstne jesenske in Inimskenioske^blekepo iiavmlniliceiiiih 1MOŠKE OHLEKH različne mode ln vrste po 810, $12 in $15. mi mm i i kersey ueltok in osford blaga, po smo 310 M is sis. \ * if bbleke In povriniki za dečke in otrake po $2.50, $3.50 in $5.00 A . Koika srajca, klobuki in spodile hlaCe. pi o o i o -o a -o o----o——o-o--o h vsacega enaka cena. Vsa roba je zaznamovana v gotovih cenah, 365-38? Blue Island Ave. cor. 14th St. I _\__ PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI. Vsak pondeljek sveže klobaso (jeternice). Na zahtevo pošiljam tudi izven mesta. Pišite slovansko, n&ft , i Josef Homolka 571) So. Centre, Ave. CHICAGO, ILLINOIS. FRANK BERNIK GOSTILNIČAR NA: 9178 Harbor Ave. & 9002 Strand South Chicago, :^--—Illinois .AMERI> KI ODVETNIK IN IZ. TIRJALEC. Zastopnik pri vsihsodnijah. Iztir-> plače in dolgove. Urednje: dopoldne od 9. do 10. ure ■ zvečer od 8. do 9. ure 3t9 W. I3thSt. & 166 W. 19th St. HTKLBFOX 1714 Loomir ja^ n ;u konfltabler in okrajni notar. Tako tukajšnjim, kakor tudi sko-zi ali v Omabo potujočim rojakom ! priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lepe sobe za prenočišče;postrežba točna in cena. Do meno najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI i MENI JE. Anton Sclnveiger, 1002 S, 13thSt. OMAHA, NE. »riiite se zaupno na nas' > > > V r^. kadar h odete odpreti saloon B Vu i^R ali M zmeniti za pivo. 4- lak« govorite s nami * slovenskem jezika, a naše Ixborno pivo je u|| Mopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dabro kupčijo. uaflEadar nimata časa priti oaebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, Sfktfbodeta dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodčkih in izvrstno jjjTeL Caaal MI R iLfld BREW J NG CO & Bloc Ave. Obrambna sredstva! proti klerikalizmn. ' "Od včlovečciija Gospodovega! ' Dobro, da je papež, vsaj s tem otne-ml'Kristusa, kajti v njegovi bulfi ni ne sonce' Kristusovih' naukov, ta bulla je na vdana samo duha n jniž-jega j)Ogaristva. Bulla papeža Inoccncija \1-stala kompendij najblaznejšega kri-ivo.vrstva-hr navodilo za'najgrozo-vitejše preganjanje nedolžnih ljudi in ker sc v njej zrcali, kaj je cerkev mislila o čarovništvu,.motamo vsaj na kratko omeniti vsebino tega spisa. V i. delu razpravlja knjiga o tem, če je sploh čaranjc mogoče in če to L5og dopušča ter pravi: "Katoliški in resnični nauk je, da so čarovniki, ki s pomočjo hudiča, s , katerim so sklenili zvezo z božjim privoljenjem, provzročajo čarov ni- 1 škc učinke " "Katoliška resnica je, da pri ča-rovniških učinkih vedno hudič ča- , rovniktt pomaga." Trditev, da morejo moški hudiči ' z ženskimi hudiči stvarjati ljudi, jc , tako -katoliška, da nasprotuje nje itajenje izrekom svetnikov, tradicij? < !in sv. pismu." ( "Katoliška je trditev, da gotova nečista dejanja izvršujejo najnižji j med hudiči; porabljajo sc zato ti- ' sti hudiči, ki so sjxadah prej k najnižjim angeljcm. Najvišji hudičev, j ki uganjajo taka nenravna dejanja, se zovc Asmodej". V. II. delu te znamenite knjige m; 1 med drugim razpravlja tudi o tem, zakaj čarovnice nekaterim osebam ne morejo škodovati. Knjiga |>ravi, j da izgube čarovnice svojo Ifioč. če jih prime javna oblast. Zavarovati pa s6 more proti čarovniji v^aktk) in sicer z zlagoslovljeno vodo, z bla- 1 ' goslovljenimi svečami in z blagoslovljenimi zelišči. V tem d|lu je meti drugim čitati: "t'arovnic je troje vrst: jedne 1 provzročajo nevihte, točo in viharje; druge provzročajo neplodnost pri ljudeh in živalih; tretje jedo ( otroke, lete |x> zraku in more s samim pogledom. Vse pa se s hudičem spolsko združujejo . , . Vjc čarovnice v Kostnici in v Ravensbur- 1 1 gu so s hmličem spolsko občevale; i v petih letih smo tam takih 4H čarovnic dali sežgati." MESTO CHICAGO. '•Pošljem Vas na eno letov prisilno delavnico." Tako je rekel v pondeljek ;odnfl< i Gary, dosedanjemu mestnemu od- 1 I bomiku Brctinan-u, ker je pri zad- 1 njih volitvah podkupaval glasove , po 50c. in bil tudi izyoljen. Sle- ! pariji je prišel na sled dnevnik | 'Chicago American". Ljudstvo je : bilo tako ogorčeno, da je na ulici : napadlo Brctmana in ga preteplo. ' Sedaj zdihujc v ječi, kjer ima čas ! premišljevati , o minljivpsti tega : sveta. — Le tako naprej, ne bo tlol- j go in poslali bomo še druge socia- j liste vmestni odbor. Kosilo ubožcem. Po vsem mestu Chicago in po j I deželi se delajo velike priprave, tla se pogoste na dan, ko se je Zveli- j čar narodil za vse ljudi — revne in J bogate, male in velike, farje in te- i žake — vsi reveži in napravi jim I s tem malo veselje. Takoj pri pr- 2 vem nabiranju v ta namen, se je 3 nabralo $2^1.48. Darovali so ve- 1 činoma delavci, kajti le ti imajo | srce za svojega bližnjega. Tudi ^ nekatere unije v IUinoisu so se od- | rvale po svojih tajnikih in darova- I le do sedaj $34140. — Med daro- 1 valci nismo našli še nobenega far. ' škega korenjaka in farjev samih,£ la Maslar, Polna hma, Curikf' m kranjska šleva-leadvillika Plel 'J.c Paprika in Pavlihatov "balun". (°tlJt lio (i Velika zaloga krasne robe za Bozic. Dolgo premišljevanje, kftko boiičnO darilo »i izbrati, si prihranite lahko s tem, ttko obišfe. te našo prodajalno. Imamo krasno izbt>ro raznih predmetov, ki bo zn vsakogar pripravni. Z oziroui na našo izkušnjo, vnmsvatu- ^S^jK ien,°' l)rL>l! 2flSpm iwkuPiti P°trol)" nih stvari, ker proti kom:u bo prodi:- /T^^^/k jalna prenapolnjena b kupovalo!, postrežba bo bolj počaacA-tn izbera me ^^Jm več tako lepa. Izberite si božična darila zdaj, oddamo vnm jih lahko pozue- -■ Jsjtf jo, ako to želiste. Cene so skrajno niz-ke. Naši izywlui nsluzWi vnm bodo Jffa šli pri izberi gotovo dobro na roke. ker sedaj imajo več iua«. f\\ ' Skatlj*' za rokavice in roben od 25c do $1.98, Železni ognjegasni stroji 25e in več. Skatlje, •/. vho pripravo za čišeen je nohtov 98c in več. Priprava za razininje .r>()c in več. Glasovi rji m1 25c do $0.00 j škatljc za šivalno pripravo 25e. I Siituljo, s toaletno pripravo 98c in več. nHyjuHnjll Raznovrstni albumi za slike, mtuikalije, razglednice itd. I $1.49 do $7.50. ^uS^^K^^^SI^Kf Oblečene pun6ike z-naravnimi lasmi, v lepi obleki ud 19c naprej. Krasne sestave za kadilce: za smodke, uligalice iu pepel; odrezalec za cigare otl 49c naprej. In ogromno števMo raznih druzih predmetov. Vse po najnižjih cenah. » Albert Lurie Co. 567-569-571 Blue Island Avenue. POSTREŽE VAM V TASEM JEZIKU: Z1 a t k o K e r h i n, podat. 2:1. Besede so po ceni. Mnogo se čita o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar resno ojKizoriti, da imamo tu samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triner's American Elixir of Hitter Wine) Vsak ve, da je velika razlika v rasnih viuih.* Trinerjevo je delano iz uaboljšoK«, iabra-nega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih iu iniportimuih zelišč iu koreninic. ' bolehate li na želodcu? Čutite bolezen na orerih in jetrih)* Vus boli v križu, ali imata glavobol? Imate slabo slust? Ne morete dobro spati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo. Dobi se v vsih lekarnah in dobrih gostilnah. ^.-r-r-%*---• P»jte samo Trinerjevo grenko vino in n« bojte sepotem bolezni, kar napravilo ▼as ko močne, vaše iene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. , JOSIP TRINER, I1S H Ashland k Pila Station PCH. HC" Ne dovoli nobenemu buaiaeasmaau, da bi ti usilil kako nevredno ponarejeno*viu«; ako ti da kaj dragega kot izfiraofTrinerjaTo vino, delale tojiijdobičkarije, kar pri pooaiaje-um skupi več denarja. Triuarjevo vino ma|da malo dobička, a ma piidabijdobre prijatelje.