J 
1 
l 
. ' 
leto ~ številka 2 
..JVIJ/J 1~~~ 
\ 
GLAS 
P.ODZEMLJ. 
• 
' 
• 
• 
• 
Društvo 
' 
' 
. 1 
9 
1 
o 
Ljubljana 
' 
• 
.... 
France Suater šič 
JA~RJI NA RAZPOTJU 
Sto let mineve , odkar je svet p1ič.eLnekotiko bolj ·množično zaha-
jati v jama . Podtalno iovarjenje , zs katero še oi bi l o jeeno,ali bo 
izš le iz oj"ege oov,e znanstvena panoga ,ali pa nov šport , je preži-
ve.l<r otrošlco dobo . -.!eprav je ostalo bolj ali manj ooma.na 12bren-
eev ,je takšno ali drugacno J:aziekovanje lue"6e dobilo svoje priz-
nano mesto pod sonc srn ( be:r: i : lcarbiokoJ ) in se zazšir ilo po 
vsem sv~tu • .Razvoj je prinesel 13voje , nporedno z -novo t·ahnilto in 
nov~ pridobljeni~ znanjem so se razvijali tudi pog ledi na razno-
vretpo dej a vnost,ki jo običajno imenujemo s}!eleologijo . t.:epzev se. , 
je nova kuga zazširil~ prav 1z nasin kraje~ in nam nihče ne iz-
poabija "klasike", sme po prvi svetovni vojni močno zaostali za 
svetovnim rezvoJem ter dolga leta .stagnirali na istem nivo.ju. ce-
le v prav za.on,'jih letih smo Slovenc i toliko "potegnili", da ima-
mo v svetu zopet ne~o težo - n§nadoma pa 13mo se znašli pzed čud­
nim vpraš anjem,ki ga bolj ali manj 'zazvn~to rešujejo tudi -Orugod . 
Namreč,zalcaj nodimo v jame in kaj naj tam počnemo? 
Odgovorov je pa·č tol-i.ko,.kolikor j_'3 navduš encev ,ki ae bolj ali 
manj ukv·a-rjajo z jamami, ali , če hočet.e, s krasom . V- splošnem pa 
moremo u~otoviti , da j e šlo jamos.iovja v svetu v dve smeri : 
znanstveno, ki je ohzenila ime ep~-leologlja in je postal~ .zale 
kompleksna veda o kr asu t ez ima samo š e malo opraviti z votlina-
mi, kt jim običajno l;!l'.av·imo jama, pa v športno,kl se predvsem 
txudi priti ve.aki luknji do konca . T~di ta, ki jo v svetu običaj­
no imenujejo epeleizem, pri nas pa jamarstvo ( v tem sestavku jo 
bom imenoval š"pičaštvo ) , se je močno odda l jila od izhodišča.Po­
kazalo se je namrač,da je mnogo jam tehoicno tako zahtevnih,da 
niti ni llll.BlJ.tl,de bi se jemal'. tem ·1ab"lco sploh ukvarjal se s čim 
drugim, kot golim ciljem - .p? iti do konca ter sokumentiiati avoj 
poav:ig . Pri naa pa se je, predvsem zaradi posebhih zazme:r,ki so v 
bis tvu. odxaz "klaaičnostL" našega krasa,razvila- in močno okrepila 
~e tretja smer,ki bi ji la~o rekli kiajavno -;jamaretvq ( jamarje 
te vrste bom imenoval tukaj "lokal:ce" ) .Za obe naštet i smeri je 
znači lno, da sta pravzaprav udeje~vovanje izzazito mestnega člo­
veka,ki ne zivi s k.l'.aao~ in 
pa žive v manj š ift krajih_ po krasu in 
2 
denjoeti .Venje ee ne podajajo , ker bi bile nekaj poaebnege,temveč 
ker eo peč tu,tako kot drevje,polja itd. Zato se "lokalci" le ma-
lo zanimajo za podzemlje izven svojega ožjega okoliše, ko pa pre-
gledajo "o omeče" jame, jih tudi mine veselje do jemazstve in ee 
kolektivno pz·eusmerijo v kako sorodno dejavnost . 
Ce vsak konj vleče v svojo emer,ee voz le ste.žita premika.To ču­
timo tudl v naši jamarski zvezi . Poeemezoe skupine jamarskih klu-
bov, k1 so teko ali drugače orieatireoe,eku~ajo vcaei.b po nepo -
trebnem vso slovensko jamar1jo preusmeriti v svojo Siner,ae de bi 
š~ed1le z dokazi oa Mazxe do .B1bl1je, tja do "tehtnosti" močnih 
fantov . 
Glavni razlog je , de ai te trotirnoet~ večinoma oe priznamo, tudi 
če ee je elucajoo zavemo. Drugi pe je v tem, de se premalo epre-
šujemo,kej sploh hočemo . Lane šnji položaj pa je tek,da bi te 
tri veje "podtalnega rovarjenje" mirno živela druge ob dti.;gi ter 
se uspešno podpirale . Kaj torej storiti? 
Vaekakox je odgovor ne to vprašanje odvisen od stališča, s katere-
ga gledamo našo jemaiijo. Mozua b1 bilo najbolje najprej ugoto-
viti , keko gledajo ne nae tuji jamarji . Pa ne zato, ker bi bilo 
njihovo mnenje kaj bolj tehtno ali ooločilno, pač pe zato , ker 
so revno prav oddaljeni od naših težav in težavic . Oe ee bom 
najprej skopal ne "lokelce" , naj m1 tega ne zamerijo. To bom sto· 
ril pzeovaam zsto,ker imajo najvec opravka s tujimi jamarji, ki 
nas potem merijo prav z "lokalnim" vatlom. 
Oopzimo katerokoli i e · t.uje poročilo o odpr avi v naše jame . .Prvo , 
ker nee zbode, je n.pr. takle naslov : Speleološke ekspedicija 
S~eleološkska društva kieljice ~unigunde v Jugoelavijo • .Potem pa 
v beaed1lu mrgoli izrazov, kot r aziskovanje, odlcritje , ;:>rvenetva 
in podobno . Na koncu je pridan še kak načrt,ki je v devetnajstih 
primerih od avajeetih k'pija načrta iz kakšne naše publikacije 
ali turističnega vodiče.Zgoai ee tudi, da sledi še zahvale Janezt 
Podvrboamrku, ki je tujim jamarjem Kazal naše jama . Najbrž ni tri 
ba posebej poudarjati , da so tuji ja.:narj1 doživeli pzsve karlma-
yevske aogoclivščine ne d1v.jem Balkanu in odkI ili in raziskali 
strašna brezna in orjaške nove jame .No, ko potem malo pogledamo , 
katere eo te. luknje , vidimo , de so juneki vecinome raziskovali 
le gostilne , mimogrede pa ao šli še v K!'.ižno jemo (do Kalvarije) 
v Pleoineko jamo (oo elape),zv1tlali pe so jih celo v Lvatisočo 
3 
jemo . (Da so v Najdeni jami· obtl.ca li že ·pri t.tirni, pa vedo sa-
mo domači jamarji, ki so junake s1uavi"li na svetlo) . Skratka , Slo-
venija je divjina , kjer so atzašne jame, jamarjev pa ni, ter kli-
ce kultlll'.nejši svet na pomoč . 
· Cemu toxaj ta, zesda karikiran intarmezzo? Natančno zato, ker nam 
pokaže , kam vodi naša znana goetoljubnoat, kadar je ne znamo ome-
jiti. Zadeva gre kot domina : tuje jamarska ozganizacija prebaze 
v neki publikaciji haslov neke organizacije ali ustanove na Slo-
'.{enakem, ki se ukva:rja tudi z jamami.Ta ima svoje izkušnje in 
preda došlo pošto špičakom . Vendar lmejo tudi ti sv oje izku.šnje ter 
oaetopij.o tujce lokalcem.Ti ·pa , srečni, da se jih kdo apolll.lli za 
devetimi.gorami , počastijo tujce, kot le morejo . Kakšne ao posle-
dice, že ,vemo . Zato pr,evµn : dragi jamerji , ne padceOjujte svojih 
sposobnosti, a ne precenjujte jam v svoji okolici . 
J sme je jama, te ima me lo V·SČ ka p11ik.ov , o.na manj • Ko OI j a kolikor 
toliko vanaral po svetu pač ve, da so tudi drugod lepe .1p ve l ike 
j.ame . Nismo Slovenci klasiki jamarstva zai:adi Postojnske ib bkoc-
janskib jam, temveč zaradi -Cače,Svetina , Urbaaa , Cerarja,&ebra , Vil­
harja,Ziberne, Cerkvenikov,Mariniča in dzugih . Vodimo tuje jamarje 
v take jame,da bodo lovili sapo in bodo erečlli , ko pridejo spet 
na površje . Ne pustimo jim iniciative . Tudi če se nam oglasijo v 
soboto zvečer, impro.v izirajmo v nedeljo našo 'akcijo in jib vklju-
čimo kot šerpe .Popolnoma nič vec . Ce pa ae boc~jo iti turizem, .naj 
ga tudi plačajo in se temu pxLuerbo obnes ejo. 
Akcija v Triglavsko brezno leta 1964 se mi zdi v osnovi odličen , 
čeprav v praksi ne povsem popolen korak v t~ smeri . \:s bodo n . pr . 
Kočevski jamarji (Naj mi ne zamerijo , če aem as vtaknil prav vanje 
ki še niso imeli nikakršnih stik,ov s tujci.Tako je vsaj gotovo, 
da se nihče ne bo eutil pxizadetega ) temeljito zdelali skupino 
Angležev ali Fxancozov v 'neki malo znani jami, aa bo kmalu po 
svetu zaslišal glas o silnih kočevskih jamah in odličnih domačih 
jamarjih . Cepa bodo tuje jamarje samo vodili.1po svojih najlepših 
jamah, bomo v najboljšem prime~u čitali o zanimivih kočevskih ja-
mah, ki jih je raziskoval ta i .n ta -tuji klub . 
No , vznimo se na realna tla.Kaj naj etotijo naši teko bridi.o kri-
tizirani lokalci? Nič posebnega . Prvo : samo pohvalno je, če sis-
tematično raziskujejo neko območje, po možnosti cim bliže doma in 
tako avtomatično v evo-;ji občinl.Iirugo : ne pozabimo, da bi rad 
4 
tudi kdo drug hodil v jame na "našem" območju in da mu tega oe 
moremo prepovedati .ve bomo n . pr . v Novicah objavili kolikor to-
1.Lko vljudno prošnjo , naj nam pošljejo dok~~entecijo (zepienike) 
o avojem aelu v naši obcini, nam jo bodo zago tovo poelali . Nikogal 
nič ne atan.e vtaknit! še eno kopijo več v pisalni stroj - prija -
teljstvo pa je tudi nekaj vredno . ~a pa kdo atoji a aekirico prec 
jamo in rzvenobčinskim jamarj~m prepoveduje vstop vanjo, samo kr-
ši osnovne ustavne načele, poleg t ega pa najtehtneje dokazuje, de 
aam ni sposoben obvladati doticna jame •. 
Ca emo sami dovolj dobri,bomo jamo teko obdeleli,de bodo drugi 
samo etrmeli,keko ~emeljlto smo jo preiskali . Nikoli še nismo ali· 
sall ,08 bi ljubljanska kluba pred GrUgimi zapirala 11avoje'1 jame, 
sej se pe.:l nis te bale konkurence . Tudi če ste se kdaj žr Le med ee-
boj ,je to že stvar preteklosti . Očitno ee je pokazalo , da ~e veli 
kih jem dovolj 14 preveč za obe in še ~stele zraven . Da je jam 
pr eveč?Seveda, če ne pr ed našimi plenkam1,pe za njimi .V Sloveni ji 
so še kako velike nepr eiekana 1>rostrenatva , ki jih ne pokriva no-
ben klub, če pa bi jih ravno pokrival , bi lahko tam intenzivno 
<!elel nekaj stoletij. 
Vzemimo samo kompleks Javoinika in Snežnika , ki je ne stičišču 
občin Cerknica , I l irske Bistrice ~n Postojne. ue ho število jem 
na kved.ratni kilometer vsaj približno tako , kot k.ažejo dosec.enje 
"štibprobe" , lahko ptičekujemo , de bo treba preiskati ne tem pod-
ročju okrog 2000 jam, ker je preko vseh zmogljivoet 1 treh kra-
jevnih klubov . In t~ jame niso samo majhne Štirne . Med njimi eo 
velike brezna z vertikalami od 150 do 200 m,ker daje mlel.iti tu-
di najhujšim špicakom. Zdi se mi , da bi morala ~iti tu nekje mej• 
zmožnosti normalne štiriclansk.e odprave "lokalcsv" . 
Pri tem pa mor em opozoriti , de booo morali žel pozabiti ne lesene 
lestvice, na vitle , na ročne karbid Ke ill pooobno , temveč ei omie· 
liti ne dražjo , temveč drugečno, predvsem eooobnejšo opremo. To 
pe je že etver tehnične komisije , ki je vsekakor na svetovni reve 
a je doma nekako ne upoštevamo teko, kot zasluži in kot bi kon-
čno .tudi morali . 
Ce povzamem : "lokelci" naj kar raziskujejo evoje ožje okoliše, 
ne smejo pa pozabiti, da obatajejo tudi večje jeme . Ce teh slučaj· 
no ni doma , pa hejd k sosedu! Slovenska lestvice stometrskih jam 
ima že okrog 150 objektov, od katerih je polovice še kako potrebe 
5 
ponovne obdelave . ln pa - tujim jemerj~m pošteno izprašimo hleče! 
Strašhi verski boji vladajo med "lokalci" in "Špičaki" . opičakom 
je najbolj zoprno siateme ti~no čase nje po hostah in "Štepanje" maj -
hnih lukenj , globokih pod 100 m.Sanjejo o orjaških vertikalah , o 
kilometrih novih rovov, o sil.hib kefllinl..b in najrazličnejših rekor -
Uib . 0e jl.h že privijemo, delajo dobre zapisnike, sicer pa se te-
mu raje izogibajo, ker ee boje, oe bi kak tconlcurenč~h špiček e 
pomočjo .njihovih podatkov pomcigal do novega x.ekorde . Ze špiček.e je 
še značilno , de so zelo odprti za tehnične novosti in de redi ho-
dijo v tuje jame. Za mejo kotirajo precej visoko, samo premalo jih 
je . Prav t i eo slovanski jamarij i v zadnjih letih epet izborili ne 
svetovnem odru nekoliko spodobnejše mesto . bpi~aki so športniki v 
pravem pomenu besede . 
In zakaj eo lokalci in špičeki v stalni v_ojni? Da Špičaki lokalcem 
pred nosom pos1;avljajo rekorde v ".njihovil:i" jamah, bi slednji še 
kako . potrpeli , sej je rekord le ostal dome . 0e pa jama )1i rekordne 
in j o špičeki posnamejo mimogrede,je ogenj v strehi . Spičaki so 
besni .na lokalce, ki eo jih speljali v -tell:o lisičino, slednji pa 
ao užaljeni , da se hekdo tako uničujoč~ izraža o najlepši cvetki 
občinekega šopka jem. Seveoa bi bile ~ake Utemeljitve le pxeveč 
smešne, zato jih običajno zavijamo v ustavne pravice, intexese JlB-
roune obrambe, zaščite pred onesnaženjem ln_podobno. La enega si 
ne priznamo - da ima Janez druga merila kot Pepe in kat je enemu 
zlato , je drugemu go.oj - ter aeveaa obratno . Vee ali .nič - to je 
geeLo , ki ga čeBtimo.Če ostanemo ker pri nič , že ni več vezno . 
Seveda tudi med špičaki iedk.o yleda premirje . Ker neradi hodijo 
v jame, manjse od s~o metrov, jame brez prvih a~o metrov pa ni, 
samo čakajo~da bo kdo naš el solidno jemo, da se potem požo:ino van-
jo . Ker im&jo vsi dovolj masla na glavi,ee spori o prioriteti ne 
rešujejo za zeleno mizo, temveč predvsem za Šenkom , pa tudi tako , 
<le si v jamah plenijo b i valie sli pa eku5ajo nasprotno stranko 
zaplesti v spor z lokolci . Ko je jama dokončno pregledana, se voj-
ne nekoliko pomiti. Inteligentnej ša stranka jamo običajno še iz-
meri, ker ve, da bo situacija čez deset let tako zamotana, da bo 
za odkritelja veijal tiS<ti, ki je jamo prvi dokumentiral. 
• 
Kaj pa imajo ti špičaki sploh pozitivnega? l'radvaem voljo , pzi-
ti jami do konce . Vse ostalo je samo pot do tega cilja . ~er so 
teko aeved·a dobri tehničarji, nas uspeš.no zastopajo na mednerod-
6 
nem jamarskem odru . So tudi hudičevo iznajdljivi in vsako leto el. 
dve odkrijajo kek nov tehniuni pripomoček. Za prave špičeke je 4 
značilno t\lGci to , de so k~t skupine navzven ostri in brezobzirni , 
znotr·ej grupe pa vladate tovarištvo in eloge , ki se stalno obnav-
ljata v težkih situacijah, ki jih tako ljubijo špičeki . 
Zaredi svojih uspehov so eeveda špičaki predmet zavisti raznih po: 
lokelcev , včasih pe tudi pravih lokalcev . Oe se med njimi najde le 
en špicek po srcu, skuše vso druščino ošpičiti in tekmovati s pz~ 
nen1m1 špičeki . Razvije ee najbolj nezdrava oblike tekmovanja , ki 
je ne podžiga več želje po premagovanju narave, temv eč , ponižati 
nasprotnika . Ker je to gonilo preveč anoetLaneko, na srečo kma l u 
popusti, ali pa neszsče sli dve le OP-OZOiite , da zadeve le ni te -
ko enostavna in da špičaki ne hodijo v jame ,de bi tekmovali z dtu 
gi~i, temveč z nazavo in samo seboj . No,pe tudi med špičeki poz-
ne.n jamarje , k1 je dajal , de bo tisti .hip neiu!l hoditi v jame , ko 
bo "zegustilo" , njegov najboljši prijatelj pa je odvrnil, da mu 
je "jemeretvo viz težav, ki jih more premagovati , da sploh op:i;avi-
či svoje bivanje" .Pa si pomegej , če znaš! Rojenemu špičaku med lo 
kalci pa svetuje~, naj se čimprej piidruži kakemu bolj špičeetemu 
klubu, eaJ bo imel manj težav z opremo , z akcijami, in končno 
predvsem, z nazori klubskih sotrpinov . 
Najbolj apektakulsino mesto v podtalnem rovarjenju zavzemajo se-
veda špičaki 1 to pa jim btidko zavidajo speleologi , ki večk?at 
vzd.ihuje~o : "kaj pomaga pziti jami o.o dna, če pa ni znanstveno ob· 
delana . J:lolj je vežne znanstvene obdelava pzvih stotih metzov,kot 
dve kilometre novih Iovov . 01 Te ptlp'omba ni od muh . 1{do ima prav? 
0dgovoI je težak. Natančno teko,kot bi hotel odgovoriti ne vpra -
šanje : k.do se bolj spozna ne svinje : psiholog, ki pol življenja 
preiskuje inteligenco teh jemstjem teko podobnih bitij ali pa so-
sedov Tone,kl že od meldih nog najbolj ljubi rebrce in krače? 
Spet smo pri stari temi : vsak po svoje pesmi poje, vsak krojač 
ima svoj vatel . Naj se speleologi piiQeijejo meo seboj, špičski 
pa ~so saboj . Treba pe je le pripomniti , de mnogokrat prav spele-
ologi povedo, Kje bi bile lahko keks večje jame, ali pa nedelje-
vsnje že znane jame. Lape primete ste odk?ltjl novih delov Pološ-
ke in ~ečne jame . Sicez pa zehaje spe leologije v vode, ki so sa-
mo posredno še povezane z jamami ln lahko devet desetin svojih 
cijev doseže , ne as bi speleolog le enkist pokukal v jemo . Pog-
lejmo samo referente ne IV .mednarodnem speleološkem kongresu v 
Ljubljani , kjer je bilo med Ju~os loveui Le malo jamarjev , pa še 
ti so govozili večinoma o temah, ki nimajo nič op~eviti z jamami. 
Zanimivo je, de med apele?logi in lokalai večinoma ne pziheje do 
tzenj . Njihove interesna področja so tako različna , de se samo dopo 
njujejo . Pač pa rado zavre na etiku med speleologi in spiček.i .iz 
Iazlogov , ki sem jih že omenil . Zavre pa tudi tedaj , če si kdo do 
mišlje, da je že velaapeleolog, ce malo voha po jamah ln da je 
merjenje po jamsh in lov ne ž i veli po njih že znanost . Temu že 
zdavnaj oi več tako in koor teko misli, naj ker zvije svoje vrvi 
in oopekete v muzej . 
Ubogi slovanski jamar, kaj torej storiti, v tej grozni zmešnjevi 
navzkrižnega sov1eštve in prepira? Pustiti jamarstvo? Bog ne daj! 
Razmisli malo , kaj hočeš in kaj od tega zmoreš, potem pe si po-
išči svoj prostor pod kerbidko in tam mirno živi, obenem pa dej 
živeti tudi diugim . In predvsem, uči se pri sosedu in ne podcenjuj 
svojih sposobnosti! 
7 
P.1.•imož SDkopin 
1 ' O KRIŽNI JAMI 
Najbrž· 'je malo takih, ki nf;lše najlepše vodne jome vsaj prib-
ližno bb poznajo.Zanjo so ljudje vedeli že v starih časih, 
izredno pozornoEtt pa je vzbudila, ko so p.1.•cd kakimi &to loti 
odkrilr,da so si jo nekoč izbrali za prezimovališče tudi 
jemski ~medvedjo.Bilo tiib je veliko; bili so bolj šibkega zdrDvja, 
pa tudi: čnai so bili še hujši od današnjih.Mnogo )!:osmatincov 
ni doče"kalo pom1odi in rllziskovalci dunajskega ter še kate.ce- -
ga drugega muzeja so z njihovimi okostji napolnili svoje zbir-
ke. Zal ·še P~rcvoč dobro.Mod obell!Ll vojnamD so člani našo8a 
društva- jamo do konca i>Dzisk~li, dobrš.1.'n dol pa je bil ~udi 
zolo ru:te-nčno izmerjen.Tudi po osvoboditvi jo društvo posvo7 
tiio jami veliko pozoi•nost in dosti truda .Napravljenih jo bi • 
lo volilco meritev in odkritih nekaj novih nndelj-0venj.Tu naj 
omenimo pi.•cdvsom prekopavanje pasaže v Drugem taborišču, ki • 
jo bilo .kljub temu, da ni p.1.·inesJ.o cpohslnih odkJ.•i tij, p1't' vi 
podvig.Zelo pe.1.•spcktivnib VlH't-Šenj v j &mskom načrtu ni več, 
tako •na obeh zečetkih kot ne ko11cu vodnega toke so nepremag-
ljivi podori.Upanje je vzbudil J.c izredno živahen dihalnik, 
ki so ga pred nekaj leti odkrili naši čloni pri terenskem 
prcisk~anju.Vs~ kažo,da vodi za končni podor, k še neznanOJllU 
delu pOdz.omskoge to!Ca proti Co;-kniškcmu jezeru .Žal tudi tu 
ni bilo srečo - d'ihalnik je kijubov.al najbolj spcktakUlar-
nim pirotehničnim akcij&l!l nbšc mine.rake sekeije.Xdo ve, mor-
da je ~c vedel zakaj •• • 
Našo društvo je prod leti dobilo v URrovo tudi turizem jemo 
in ~ njim povezano nujno w·editev. Od jomske infrastrukturo 
je obstajala namreč le 1, 2 km dolgt; dovozna pot do vhode, 
precej uničc.n paviljon pri "n'jcm, vhod je bil. zaprt .z železno 
1•cšetko in vratci, za njim po je vodilo v jemo dotrajano im-
proviztreno stopnišl!o.Le-seni čolni za prevoz po notranjih 
delih jemo s~ bili iz razlogov,ki jih bomo še omonili,v zad-
njih vzdihljajih. Očitno jo bilo treba ze obisk jemo usposo-
8 
.·. 
bi ti vsaj vhodno stopnišč o in 118.t·edi ti nove čolne, dol&oročnejc 
pa.uspos~biti dovozno pot ze promot z avtobusi . Pri društvu ec 
jo naloge lotil Tomllž Planina.tri se ustuišil napo1·ov in ni od -
nohol,doklcr nom občinski možje v Cerknici niso dodelili no-
ka j sr edstev . Z njimi jo organiziral g1•adnjo bo tonskega atop-
ni§ča tor izdelavo novih čolnov.Obe akciji je izpeljal do kon-
ca , potom pa so ga druge obveznosti žal odtegnilo od toga tako 
dobro zastavljonoga dela.Po njegovem odhodu so staro težave 
udarile spot OEI plen, pa §o novo so se pojavilo . 
Vhod v jamo namreč nikoli ni bil popolnomo zsprt , ycdno jo ob-
stajal v križih poleg vrat kak•poscbni vhod•.Ko s~o zaprli ~ 
enega, so bolj ali monj nozncno roko hitro polomilo ali ukri- . 
vilo žolozne palico na drugem mostu . Vedno jo bilo dovolj teh 
obiskovalcev,ki so jim iz takšnih ali drugačnih razlogov ni 
ljubilo po ključ od jamo v Stari trg pri Ložu. Najbrž jo mod 
njimi iskati t udi tisto, k] so puščali čolne kar na bregu pr-
vega jozcra,odkodor jih jo visoka voda navadno pospremila malo 
napro j, včasih pa tudi k zadnjemu počitku na skalah ponornih ' • 
brozen . Ds naraščajočega pustošenja kapniškega in drugega ok-
rasja sp~oh ne omonjamo.Vočkratne prošnjo za novo dotacije so 
bile brez uspeha,za namočok pa jo je zagodla še mati narava. 
To pomlad jo na pot do vhoda nagrmadile nekaj deset kubičnih 
motrov skalovja . 
Skratko :gordijski vozol,ki go bo trebO presekati . Za učinkovito 
in t.t•a jno rešitev bi bilo treba poiskati goapodoi·sko organiza-
cijo, ki bi jamo s talno oskrbovala. No bona vrata nam.i•ol:I no mo.ro-
jo zavarov@ti zelo zanimive jruno, ki jo lahko dostopno in ima ~ 
vhod na samom.Pojovlja so tudi vprašanjo,ali bi bilo smiselno 
planirati dolgoročni razvoj turizma v jami šo n.oproj glede na 
sedanji vhod in investirati v njegovo int'rastrlikturo .Scdanji 
vhod je namreč , kot žo rečono,povezan z asfaltirano cesto Lož-
-Bloška polica z 1,2 km dolgim malo bo1jšim kolovozom,ki no 
zmore avtobusov;poleg tega je najslikovitejši dol jamo,Kalvs-
rija, od sedanjega vhoda močno oddaJ.jena.Običajni turisti ei 
teko lahko og1.odajo lo manj zanimivi suhi dol jamo od vhoda 
do prvega jozera , pot naprej pa je zaradi vodnega tokD mogoča 
1 
I 
• 
= 
lo boljo opr.cml,jenim_j _enfQrJem. 
Točne mori tvo, opravljeno v jami· prod vojno, so pokazalo, da jo· 
konec stransko-ga Suhega rovs,ld pol.je nElravnoat proti Kalva -, 
riji,lo ~krog 40 m oddaljen od roba udorne dolino pri opuš-
' čonom kali1nolomu ob omenjeni cesti Bl.oška polica - Lo~.V kam-
nolomu j~ večja J>lo.ščad~ "ki j ,o tudi za avtobuse prav primerno 
parkirišče . 
Kazalo bi" torej ·olllenjono jama.ko meritve dopolni-ti s točno 
.meritvijo terena od vhoda v jamo do kamnoloma in tam na naj-
ugodnojš~m mostu i;vrtati nov,mnogo uporabnojši-vht>d v jamo. 
Obenem bi bilo pametno poiskati 13strozno gospodarsko organi-
zacijo, ki bi t a vbod primerno zavarovala (da ao no ponovi ~a­
lostna podoba iz Z1llških jam) in usposobila. zanimivejši dol. 
jamo za turistični obisk ·v skladu z zahtevami po varstvu okolja 
v jami. 
Liplomir&la sta na~a stara član~ Pirnat Joeko - J-0zl in Verbov-
šek Renato - .Rene . Ceetitamo! 
Poročol &e je t>ušteršič Fra.oee.Ker -je žena 'doma iz Laz p.ri Pla-
.nini,kjer se je i.otenziv.oo jalllarsko udejptvoval ,lahko pričskuja­
mo. oživitev dejavnosti ha tem področ"j.u, -kamor · že niče ni več ho-
tel .oa ekslturzijp_.Iakte.n-o eeetitamo!· „ „ 
Krivic Primožu ee je rodil ein, k.ex. smo d-0godku primerno pzoele -
vlli z ustreznim popivanjem. 
----------
Izšla je l . številka III. letnik.s Bi.ltena Zveze speleologov Jugos-
lavije { v Postojni) . Zanimivo bi bi.lo vedet'i , zakaj je izšla v 
(zelo čud.oi) srbohrvaščini . 
., 
T 
10 
Mod·rijan Janez 
POROCILO Z Ol3CNEGA ZBORA DZRJLJ>NS 28 , J . 1975 
Zbora,na katerem amo ktitično pregled~li naše delo v preteklem 
delovnem letu se je udeležilo 25 članov DZRiL in nekaj go·etov . 
Zaradi omejenega prostora bom navedel le nekaj najzanimivejših 
in najpomembnejših izvleč kov iz poročil . 
C1:anatvo : Stanje členstva se Je v zadnJem desetletju le malo 
epreminjalo,pri cemer pa je značilna flu:k:tuacije,ki je nejmoč­
nej·ša .v aekcijeh , ki so se nem občasno pridruževale in se kas-
neje osamosvajale: 
leto 1965 112 členov 
1966 128 
1967 128 -
1968 127 
1969 129 
1970 128 
1971 126 + 20 
1972 1}7 
1973 133 
1974 141 
1975 
Da imamo zastopane vee generac1Je slovenskih jemerjev , je dokaz, 
de je med nemi pro~ .Pavel Kunaver,clan našega društva od us-
tanovitve leta 1910,eedaj star 85 let in tudi mladi s komaj 
dopolnjenim 7.letom. , 
Delovanje ne terenu - ekskurzije: Po podatkih "gospodarje op-
reme" je bilo 97 aamostoj~ih ekcij,od katetih naj navedem le 
nejuspešnejše:Kanin 1974,Pološ~e jeme,Medvedjek,Jema pod Bab-
jim zobom,Jema Peke l., potapljanja v Divjem jezetu,Poetojneki 
jemi,Pajeerici,izvirih Ljubljanice,Tkelci j.ami • •• 
Omeniti je treba še "Vetezaneko" akcijo,ki smo jo leta 1974 
izvedli v Lipiško jemo pri Sežani,ki se jo je udeležilo cca 
45 članov DZRJL in ostalih jamerjev,ps tudi nejamaxjev. 
Udeležili smo se tudi ekekurziJe v Bolgarijo in vodili tuje 
jamarje po nššem Krasu. 
11 
Ne tetenu deluje društvo še z delovanjem minerske in biološke 
eekoije,iehniene komieije,r sševalne ekupine,e pxikazovanjem 
diapozitivov ,ne poaročju aodelov.enja pri organiziranj.u sploš-
nega lj ud skesa od pora i td • 
Ostalo delovanje: Redni torkovi ee~tanki z mnogimi predavanji 
in rednimi poroeili o tekočih atccijah , vodenje Zve.znege katas-
tra in knjižnice,izdajenje "Glasu podzemlje" ••• . 
Finance : V letu 1974 smo imeli 12 . 774 din.pxejemk.ov in 15 , 500 
din izdatkov . Stanje bla·gajne na dan 28 . J , 1975 ;Je 6 . J23_ di n , 
V tem času smo nakupili le malo raziskovalne opreme,perspektive 
za izdatnejšo finančno in drugo pomoč pa eo majhne . 
Na podlagi podanih poročil je stari Upr avni odbor dobil r az -
z ešnico . Izvoljen je bil novi Upravni odbor v sledeč i sestavi: 
Franca Oeole 
Matjaži Puc 
Janez Mod:tijan 
.Bogdan Kovač 
Jojko Jurečič 
Renato Verbovšek 
Jernej Lindič 
Tomaž .E'J.anina 
Ju:rij Kunaver 
Primož. Kri vic 
Joško Pixnat 
Boris Pivk 
Peter Dular 
Primož Jakopin 
LanijeI Rojšek 
. . 
i>reaaednik 
podp:tedeednik.vodja kataEl tta 
podpredeadnik , urednik Glasu podzemlja 
tej.nik 
blagajnik 
gospodar 
referent za člaJ:lStvo 
tehll:ična komisije 
strokovna komisija 
knjilničar 
~eševalna skup ine 
sekcija Wilhelm Putick v Lazah 
-aekc ij e Straže 
referent za Ktižno jemo 
l>red·eed.nik društv~ se je zahvalil vsem za izkaz.eno zaupanje 111 
za uspešno delo v minulem letu ter za.že l.eT nadalj.llj o uspe'Šllo 
r ast našega druš-tva ob ldealizmu,ki smo ga kot amaterji vlo-
žili v svoJe delo. 
12 
Ju.rečič Jožko 
.PRVOMAJSKA SJ{SKURZIJA V RAKITOVEC 
P.rvič em~ e.rišli na mi~al,da bi a:rganizirali ekaku.rzijo v Raki-
tovec, ki; leži v .Čiča.riji t.ilc slovensko - hxvaške maja -letos 
febxua.zja , ko sva z Matj'E!Žem čakala na vlak v "Kozini in ee 
pogova.rjela s sjojavodjo,ki je v . Rakitovcu doma . , 
Ko s va .pob.rs)q1l_a po. kataatrU:,ae je -J.zkazalo , da ni na obmocjU' 
Rakitovca. raziskane nobene j'ame . Dve · ste bili samo r egistJ: irebl 
po h.rvaških podatkih,nieta pa .raziskani, nitl ni znana točna 
lega . Italijani eo raziskali 7_ jam,za katere pe večinoma ni bilo 
podatkov . 
Ker j e Rakitovec od Lj ubljane precej oddaljen, nima emis~a ho-
diti dol za en den , zato smo aklenili,da o.rganizi.ramo t ridnevno 
r aziskovanje za prvomajske pr aznike . 
Akcija je trajala od l.do 4 . maja . Iz Ljubljene smo odšli ob . . 
5 . 40 in isti dan r aziskali tri jame,naalednji dan smo poeve-
tili Pe~ini v Radotah,3 . maje smo v dveh eki~ah raziskali 4 
jame,zadnji dan !)S do 11 . u.re , ko smo odšll,dve jami . 
Na akciji ni bilo težav,v glavnem za.radi tega,Ker smo imeli 
vse razpoložljive podatke o jamah;ki so jih raziskali Itali-
jani ter smo približno vedeli,kaj bomo delali .Naš li pa emo 
tudi 6 jam,ki Italijanom .lliao bile poznane . Se vedno pa je os-
talo vsaj 6 jam,ki jih bo potrebno najti in .raziskati . 
Raziskave so se udeležili : Ju.rečič Jožko,Ju.rečič Mazko , 
Otorepec Staško,Otorepec Helene , J~kofčič Jure,Pirnat Joško , 
ter .l:!u.rger F.rance in Terlep Alenk.s (dva dni) . 
Raziskali smo naslednje jam.s : 
13 
.. 
P e č i n a v 
N.v.590 m L. : 402 
Red o ta h (VG 298) K. :5420 89 / 5035 13 
m, G. : 168 lll.Bkekurzija 2 . 5. 1975 ,DZRJL. Odgovorna 
Pirnat Jožko , Jurečič Jožko 
Vhod v jamo se odpira na položnem pobočju hr iba Radote . Jeme 
ima dva vhoda , e ledi strm rov,ki pripelje ·v veliko dvorano,nato 
pa s ledi 300 m dolg,strm rov,v oeloti zssigsn,proti B. Nejmanjše 
dimenzije rove so 6 x 6 m.Jema je lepo zakepena , tle glavnega 
rove so od začetka do konoe en sem sigast slep ,v katerem ti- · 
čijo v glavnem preoej slabo pritrjeni kapniki . Rov ee zaključi 
z dvorano,pretežno pokrito z ilovioo .Jema je izredno akustična . 
Raziskal jo je Comioi(AXXX:O)J0. 12 . 1923 . 
P e č i na P la e a K. : 5420 22 / 5037 12 N. v . 760 m 
D. ll m,G .:+3 m. Bkekurzija 3.5 . 1975, DZRJL. Odgovor en JUl'ečič J . 
~hod se odpira v man1ši eteni ned Pleeo . Pr ecej nizek rov (0, 5 
dol m) se po 10 m zaključi v manjši, Lepo zasigani dvozenic i . 
Jemo eo upor abljali pestirj"i,.da so vanjo v slabem vzemenu 
sprav ljsli ovce . 
Ledenice na r evnem Zresu 
~ . : 54 18 JO/ 5036 62 N. v . 482 m t .: 12,5 m,G. : 7, 5 m . B~skurzije 
4. 5. 1975 ,DZRJL .Odgovoren Jurečič Jožko 
Žepee ta jama,nedaleč od ž . p . Rakitoveo . Uporablj~li so jo, ko 
so pod Avstrijo vanjo začasno spravljali led , odtod tudi ime . 
J e m s NB o d b o z i ž o v e j e m e lVG 2560) 
K.: 5420 61 / 5037 , 63 N. v.840 m.v.:13 m, G. :10 m.Bkakurzlja 
1.5 . 1975,DZRJL. Odg.ovoren Jurečič Jožko ' 
10 m globoko bzezno,naatelo ob lepo vidni razpoki . Ne dnu je 
lep etelektit v majhni sobici i n me!1jši kamin. 
Rup a ~ .: 5419 97 / 5036 53 N. v. 540 m D. :15 m, G. :10 m. 
Bkekurzija l . 5. 1975, DZRJL. Odgovoren Jurečič Jožko 
10 m globoko brezno,dimentij 
ze odmetavanje smet i , ker leži 
smeti . 
2 x 5 m .Domačini ga uporabljajo 
skoraj Y vesi .Dno je velik kup 
• 
1 
• 
14 
J e m e 
N. v . 488 111 
p od G e b r k o m (VG 1691) ~.:5418 77 / 5035 
D. :220 m,G . : 114 m.Ekskurzije 3 . 5':. 1975,DZRJL. Odgo-
_ vorna Jurečič Ma.rko ,dakorči.č Jure 
36 m globoko biezno se pxeko stxmege xovčke prevesi v naaletlnj 
54 m globoko· brezno s polico ne 26 m. Sledi xov ,Id vodi v ·velik 
dvorano,oakod~i: se rov,ki se ce1>1.,nadeljuje še 50 m.V jami je 
velika [{()tla z vodo . 
J e m a v B o r i ž o v i d o 1 i n i (VG 2561) 
K. :5420 19 / 5037 37 N.v . 790 m D . ~56 m., G. :40 m. Bkekurzije 
1.5.1975,DZRJL. Odgovoren Jurečič Jožko 
.Vhod leži na uravnavi med .Kavč~čami ih Lipnikom in je od da-
leč podoben·v r tači .30 m globoko brezno p.ripelje v strmo ,26 m 
dolgo dvoxeno s podotnim dnom,ki pada proti W. Ns B etxani ~e 
6 mod tal vhod v iov,ki ni ~reiekan , ker je potrebno preple-
zati pxevie . 
Jama nad ·" Gobt· o: ;do.lino· K. :54181'2/ 
/ 5036 60 N. v . 479· m D. :22 ,5 m,-G ,:14 m. Ekskurz'ija 4.5.1975, 
~ DZIRJI. . Odgov·oren Jureeič Jožko 
10 m globoko bxe2no,k.1 leži na poboeju,privede skozi paaa~o 
v dyorenico e poaoxnim dnom , ki jo veže z vhodnim bxeznom še 
okllo 6 m od tal . Dvorah.ica privede v naalednj.o, lepo zasigano, 
k.jer se jama zaključi. 
Pečina v Kavčiča li -K. : 5421 0.9 / 5036 76 
N. v.830 m D.:45 m, G..: 7 m~ kak.urzlja J . 5 . 1975,DZRJL. Odgo-
vorn~ Pirnat Jožko , JtUečič Jožko 
V'hod v sten~ _pod Kavčičami prilJelje v }O m dolg rov 5 x 7 m, ~ 
se odael{eno nadaljuje z 15 m dolgim , zelo ozkim rovom v meše-
h1c1 ilovica -10 sige .Stede ·1n strop jame so večinoma .iz jam~ 
akega mleka . Domačini ao prepričani,da je jama dolga veaJ ~km 
(!),de "BB ae js podrla· etena in prepreella obis.IC nadaljevanja1 
v katerem je vod1:1 in ogromne dvorane. 
Pečine nad . . . -
K.:5419 37 / 5035 20 
M o h o x i 6 e v o d o l i n o 
N. v . 488 m •. D.:1'2 m„G . :l~ m. Eks.kU;Izije 
J . 5 . 1975,DZRJL.OdgovQr~n Otorepec Staško 
t 
1 
J 
1 
~ . . 
l 
! 
• • 
{ 
~ 
e 
... 
m 
nr 
z 
)> 
< 
„ 
)> 
Q 
o ... 
)> 
:z: 
-O> 
co 
15 
5 m globoko bzezno , za katazega ne potzabujemo opzeme ee neda-
ljuJe v 8 m dolgem rovu,ki ee konča z dvozanico 2 x 3 m,delno 
zasigano . 
NSKAJ CVBTK IZ NA~IH ZAPISNIKOV 
V jami sta delovali morilska in fotogzafeka eki pa •• • 
Po kataatzu v Postojni je tov .Hebe ugotovil ,da je jama popol -
001118 ll0I8 •• • 
Ne ekaku:cziji so sodelovali Rena ,Ile , Mozolc ,~eet in še tzi 
druge pi_de . 
Za kakeatez 
dz . Fzance Habe 
Jame je vodoektivna . 
Nednoraka višina vhoda ja ••• 
Jame je "bp" . 
JK Lule ~ač v Postojni 
( •• • • • mu kvot ezne I) 
Nejetazejši blok Snežnika obdajajo z vseh str ani zadioliti ••• 
Za jemo je nejbolje , <ia popzešamo v gostilni_ •• • 
Vhod v jamo je majhen l~ za manj dimenzionirane jemez je ••• 
Pod zubziko Biološki podatki : 
Po stenah smo opazili izredno veliko zudistov •• • 
Pod rubriko Tip jame: 
pobočne j~me • .• 
Pod zubriko Geološki podatki : 
3iga v zgornjem d5"1.U civozane odmira •.• 
Pod rubriko Gospodar ski podatki: 
V jamo mečejo kadavra ..• 
Pod zubriko hiološki podatki: 
lovski pes (po njem je dobila jama ime) •• • 
Kapniki so sferične oblike • . • 
• 
16 
Ter lep A len.ka 
• 
PRVIC V JAMI 
Ko nae je oaxečeval glas Matjaže e pesmicami o jemerčkih in 
Putioku,ko je Mere vlekel cigareto je Bogdan obračal volan 
proti Divači . Medva z Nado ave komaj čakali,da zajadrava v skr 
nosti teme .Ležak je čistil izmučeno Skodo,ko smo priropoteli 
v Divačo .Poučili ao neju , da se zaveden jamar najpr ej ustavi 
v goatilni,medve z Na~o pa hočeva postati dobri jamarki .Am-
pak ni bilo nič močnega - samo kofi in osvežitev . Nekateri peč 
pxeplešejo celo noč,drugi študil'ejo , t.retji pa eq (na pol) [JO· 
roč eni . 
Neto smo se odpeljali proti jami.Matjaž naju je poučil,da ae 
3daj jamar preobleče . Ce dežuje , ae preobleče peč v avtu . Z Nado 
sva ae vljudno zagledali ekozi okna vr at , ki se odpirajo samo 
od zunaj .Potem ste Mexe in Bogdan odšla~ Kačno jamo,Metjaž 
pa nema.je ne~orno pokezel,ksx naju je naučil Jozl o karbi-
dovki . Izkazalo se je ,de je ~etjež odličen inštruktor . Med iz-
čxpnimi pojasnili, kako ee zvije lestvice,keko ·ae dele te ali 
ooi vozel in še kaj,neju je pxivezel ne vrv.Začelo ee je naj-
težavnejše ~ spuščanje po lestvicah. Roke eo e~ mi tresle,ko 
sem z nogami iskala pxvo prečko .J.1etjež me je hrebxil: "Postevl 
dobro nogv , ko trdno atojiš , pxemakni ~rugo . R~ke naj ti bodo 
samo za ravnoveeje."kalior· cle bi opezil~ds sem poškilile nevz· 
dol , m~ je opozoril:"Ne &lej dol . "Sprve je šlo xehlo težko ,po 
vnetih krikih od zgoraj : "Dej. noge narazen, lojtxe naj bo med 
nogami • •• " 11em našle tev novesj e in km1:1 lu stopile ne rdečo 
ilovico .Kmalu_ ee je leto ponovilo z Nado,Metjež pe je bil tH 
-tek pri ·~Potem smo se akozi ozko luknjo spustili naprej. 
Naj~rej izkušen maček,potem še medve . Ko sem z glavo (ki je 
bile ne e~ečo zeverovena),clobro prLtagnils v ekelo , sem spoz-
nale praktično uporabo Celecle .Pred mano se je pričel odpirati 
.~pman evet,ki eem ga do sedaj poznala v druga6ni luči.Z Nado 
sva prevzeto blodili od kapnike do kapnike in opazovali svet· 
leče gmote,kr so se pojavljali pzed nema . Vsak kamen je dobivt 
17 
svojo feoteetičao podobo . Tam je bil starec z bxado , tam koaj , za 
oviakom obris iepe žene . Kamnite stene Qf) ee svetile kakor bi 
bile eestavlj ene iz samih dr obnih kJ:ietelčkov.ln spet same fan-
tastične oblike, ki jih je ustYsxils osrsva skozi stoletje . 
~udežne solzice so kapljale in sredile te svet nepxej .Pozodila 
se je misel - ner ave,ki je človek še ni umazal e s voj o roko . 
Po t em pa sem se DsQl3doma spotakllile ob xazbito eteklenioo,opa-
zile odlomljene kapnike • •• 
Ve.o je sl? laže , Matjaž naju je dobro učil in kmalu smo vsi sku-
paj sedeli v soet i lo1 . 0b pršutu in kozar čku vine , ki je imel 
okus po k~rbidu smo sklenili ,da gr ~mo še v Planinsko jemo,Šli 
emo , nič po jemaxeko. š e naj te že je bilo splezat i oaz ogxejo , Luč 
mi je osvetljevala pot i n ko sem se prv ič ozrle , je po vodi pri-
plavala medla megl i ca , akele pa je osvetljevala mod rika s ta svet-
lobe .Prikazal se je mogočen duh , ki lile je pripeljal v Haml e tove 
čase . Ta jama je popolnoma drusečna od Drvsške . Pod ekelemi je 
buč"ele vod'8 in vzbujala razne seociaoije'. Kmelu je bilo konec 
vaxne tuxietične poti in pr ed nemi se je pojavila akala,na ka-
teri je bilo s sajastimi črkami napieeno:Yeti,Mišs ,Dene • •• 
Kjer se osel valj a ,dlako pust! • • • 
Potem smo ee vračali .Bogdan je ugesnil luč in nezoxno pokazal, 
kaj se zgodi , če jamar pozebi vžigalice . Z Nado s va se oprijemali 
Bogdane 111 lezle ven,kakor eva vedele in zna l e ,dokler se ni izza 
ovinka prikraale svetloba,ki je postajala vse močnejše. 
Tik - tak smo se složno spet odpeljali v Lj ubljano ~n prispe li 
skoraj čisto srečno domov. 
Z Nado pe s va napravili zakljuoek : če so vsi jamarji DZRJL poleg 
tage,de so dobri jemarji , še teko iznajaljivi šoferji kot Bog-
dan, teko dobri pevci in pivci kot Matjaž ill če teko dobr o ~uhe­
jo čaj kot tila~e . potem so to eemi O. K. fantje . 
' . . . 
t 18 
t 
Ljubo Podpac,Lindič Jernej 
• 
SBZNAM CLANOV DRUSTVA ZA RAZISKOVANJB JAM WU.BWANA - . 1974 
• 
št . Eziimek., ime roj . naslov član 
1 Ajdič I goz 1950 Kr istenova 6 1969 
2 Andree Jani 1950 Igz iška )/III 1966 
) Andelič Jurij 1953 Zvezda 1 - ~antvio 1967 
4 Azam Tatjana Gornja Straža 10 1974 
5 Avčin Andrej 1944 Valvazorjeva 5/II d 1959 
6 .Sar Franci 1901 Ceste na Rožnik 8 1927 
7 Earaga dr . Andrej 1939 Novo Mesto 1955 
8 narbič Marjan Gornja Straža 41 1974 
9 .Badič Anica 194 1 Jesanice , St . Bokala 14 1973 
10 .dedič Jože 1923 Jesenica,St • .Bokala 14 1973 
11 Blatnik Janez 1950 .Jene Huse 94 1966 
12 Bobič Zivko 1951 Kolezij aka 25 1967 
13 ~obinec dr . Valtez 1898 Titove 2J/a 1925 
14 .Bole dr . Joža 1929 Pod Turnom 5 1956 
15 .Brezigar Andrej 194.7 Mar ibozska 18 1965 
16 .Brodar dr . !litje 192 1 Jamova 69 1952 
17 .Brodar dr . Srečko 189) . Tabor 1924 
~. 18 Bučar Jelka Gornji H.Iušovec 16 1974 
19 llučaz Niko Gornji lirušovec 16 1974 
20 .f!udkov ič Tomaž 13'19 ~tudenteko na s elja 1968 
21 .Bulog .Bor le Povšetova 45 1973 
22 Cvetko I gor 1949 Gre&orčičeve lJ 1968 
23 Darovec Nevenka Gornje Straža 111 1374 
24 Lev eta k liuše.n 1953 Rožna dolina - C.XI/5 1974 ... 
25 Di Eetiate Anica. 1948 .Bohinjčeve 20 1969 
26 Di Batiste Metod 1948 .dohinj ceve 20 1962 
27 Dolšek .Frenek 1950· Celovška 1)8/III 1969 
28 Draš ler Kazimir 1341 Jesen.kova 2 1956 
29 Drovenik .Božo 1940 Celovška 399 1970 
JO Dular Peter Vavta vas 1 1974 
Jl Erjavec Anica 1952 Jurcave 18 1973 
32 Fr at'lcelj Anton Ižanska c . 90a 1975 
3J Gams dr • Iv en ·1923 Ut.Pohorskega batel.185 1949 
.. 
19 
34 Germek Za rko V'ožarski pot 10 1975 
)5 Godek Mojca 1947 Teslova 8 1971 
36 Golob Mliko 1949 iizuštvene 19 1968 
37 Gorenc Janez 1948 Celjske 2 1964 
38 Gregorač Vid 1949 bišensks lfb 1965 
39 l:lebič dr . Peter 1934 Postojoa,Titov trg 2 1948 
40 Hočevar Andrej Reber 15 1975 
41 Hoenlgefeld ~erjens Pot ilegalcev 17 1975 
42 Horvat Marjetica 1950 Reeljeve 28 1966 
43 Ileršič Janez 1949 Jena Huse )4 1964 
44 Jakofčič .r ure 1958 Triglavska 19 1970 
45 Jakopin Pr imož 1949 Galjavice 246/e 1966 
46 Jakopin Slava 1948 Galjevioa ?46/e 1969 
47 Jeglič Gorab 1959 UL M.Mlinar ll 1971 
48 J ekler !.far ko 1958 Svetoaavska 16 1970 
49 Jereb Aleš 1947 ~idričeva 15/III 1963 
50 Jurečič Jože 1949 Gollueovo nabrežje 39 1970 
51 Jurečič Marko 1951 Gallusovo nabrežje 39 1972 
52 Jurkošek .Bogdan 1952 Gornji Rudnik III/5 1969 
53 Juvan Merjen 1949 Povšetova 59 1963 
54 Juva.o,čič Vojko 1951J Igriške J 1969 
55 Kačič Lavid 1949 Gregoxčičeva 19 1967 
56 iUlnoni vr tomlr 1951 Igriška 3/ III 1967 
57 Kanoni Janez 1949 lgr iška 3/III 1966 
58 Kermavner Dušan 1946 Spodnje Gameljne l 1961 
59 Klauta Boštj an 1931 Mur nikova 14 1960 
60 Klemen Primož Na peči 33 1975 
61 Kopitar Jasna Dolenjska c . 45 b 1975 
62 Korenčan Zvone 1948 Kranj 1964 
63 Kos Darko 1952 Idrija , Rožna 1972 
64 Koeelj Viktor 19~1 Lev:>va 5 1959 
65 Košir Igor 1946 Aljaževa 16 1962 
66 Kovač Bogdan 1953 Jerška B/ 4 1969 
67 Krakar Boža 1950 Stroeameyerjeve 12 1974 
68 Kralj Petet 1954 Lj .-Polje,C .XXII/19 1973 
69 Krmpotic Igor 1943 Ravbarjeva 10 1973 
70 Krašovec Mar ko 1949 lir snov e 14 1972 
71 Ktivlc Primož 1950 Večne pot 35 1963 
20 
72 KI ižsj Miom.ir 1943 Txg MDB 3 1959 
73 Kulovec .6oxut fuuševec 16 1974 
74 Kulov ec Derko Gornja Straža 51 1974 
75 Kulovec Jakob Goxnjs Stra ža 51 1974 
76 Kulovec Mir jan Vavta vee 79 1974 
77 KWlav er Janez 1949 !Cam.bogoriške 29 1962 
78 i<unaver dr . Jurij 1933 Hubadove 16 1949 
79 Kunaver Pavel 1889 Domžalska 16 1910 
80 Kušč13:r dr . Dušen 1920 Gotske 9 1937 
81 Kuščer d:r . Ivan 1918 Koblarjeva 15 1.937 
82 Kuščer Martine 1.928 Kobl.a:r;Jeve 15 1970 
8 3 Kvaternik Stane 
: 
1941 Tržaška 65 1968 
84 Leben dr .:F.ranoe 1928 ~ko~ja Loka,Vincarje 4 1972 
85 Lindič Jernej 1934 Podutiške ,C-4 1964 
86 Lunder Dragica Rimska 7 1974 
87 l!ahorčič Vanek 1950 Vojkove 22 1974 
88 Mahorčič Vojko 1949 Vojkove 22 1974 
89 Merueeig Mizen 1932 Mencingerjeve 31. 1948 
90 Matjašič dx . Janez 1921 Filozofska fakulteta 1959 
91 Merčun Maje 1954 Linhartove 102 1971 
92 lllikuž Vasja 1946 Grego:rčičeva 9 1969 
93 r.iišič Mihe 1949 Na Janu. 3 1969 
94 Modrijan Janez 1945 Domžale, Ljubljanska 103 1964 
95 Nikolič Andrej Gornja Straže lU 1974 
96 !Hkolič ..Bogdell Gornja Straže 1.0 1974 
97 Orožen Milsll 1946 Staretove 16 1962 
98 Osole a r . Fr ance 1920 i.Jo lenj ske 64 1948 
99 Otorepec St aško 1954 Gallusovo nabrežje 39 1972 
roo Pavšič Jernej 1944 Cesta v Mestni Log 8 
101 PečarGr . JaDez 1946 Graden 2 1962 
102 Pečar Kr iatofer 1968 Gallusovo nabrežje 39 1975 
10) Pernek Andrej 1952 Vegova 8 1967 
104 Petkovšek dr . ~dravko 1931 Janežičeve 3 1962 
105 Pixc Vlado 1959 Binapielarjeva 13 1972 
106 Pirnat Jože l950 Celovške 151 1963 
107 Pirnat Stane 1.942 Celje 1358 
1.08 Planilla Tomaž 1934 Vižmarje , Kozlarjave 10 1948 
103 J:lodpac Ljubo 1901 Gestrinova 6/Ill 1928 
llv .Poglajen llia:rije Vrhovci c . \Tl/6 1975 
21 
lll Praprotnik dr . Aaton 1940 .Poe. to poli 38 1962 
112 "'raprotllik Nada 1951 Moste 7 , i1rovhica 1971 
113 Preisinger Davo 1939 Kranj , Jelančeva 9 1961 
114 Pxetnex Sgon 1896 Poetojna,Jameka 17 1933 
115 Puc Andrej 1944 Ploščad .dratuž France 4 1959 
116 i.>uc Me tja ž' 1946 Ašketčeva 15 1959 
117 lleaeščak Raao 1946 J{osovelova 41 1962 
118 Remor .Anarej 1944 Grohaxjeva 2 c 1959 
119 Ramor Jasna 1945 Grohaxjeva 2 o 
120 Ravnikar Dušan 1946 Preiakova 10/I 1964 
121 Rebek Rado 1943 llove Gvineja 1958 
122 Richter 'Marjan 19)5 Janežičev a 12 1948 
123 Rojšek Da aij e l 1956 cCrži ceva 4 197 1 
124 Rozman Marijan 1944 Ka1 lovška 32 1962 
125 Rudolf Vesna 1945 Ruska 7 1962 
126 Rus Allgelika 1951 Gx egotčičeva 9 1971 
127 Sivec Ignac 1947 l.>vot akova 12 1969 
128 Sket d.t • .B~x le 1936 Cesnikova 6 1952 
129 Sme.rdu Rado 1949 Aškerčeva 26 1969 
130 Sojar Aleš 1947 Vošnjakova 10 1971 
131 bkedelj Ivan Hrušovec 9 1974 
1)2 bkul j Nade Viška 69 A 1975 
133 ;,paca pan Igor 1947 i<oseška terase C- 2 1971 
1J4 :;,tangelj Mojmir 1.949 Sta.r etova 23 1971 
1.35 Stefančič dt . Martin 1.94 3 Poklukatj eva B 16/III 1356 
1J6 :;,tirn dr . Jože 1934 Po.rtorož , Fizine 8 
137 .:>trukel.j Mitja 1948 Argentina 1.965 
1J8 ~uštetšič Fr ance 1945 Laze pi:i .Planini 1.96J 
1)9 bušteršič ~s.tička 1947 Ploščad Bratuž Fr ance 2 1964 
1.40 Tarman ar . ~azimir 1930 Prijateteljeve 1.1 1962 
141 Ter lep Alenka Matjanova pot 21 1975 
142 Toman Martin 1.952 Tzg revolucije 1973 
14J Traven Matjaž 1944 Fabianijeva 1963 
144 Trenz Jute 1949 Lermotove 2J 1964 
145 Tršek Matjan r944 Nove Jarše,Kvadrova 3 1964 
146 Turk Ivan 1.946 Nove Jazša,Lunačkova 4 1969 
147 Vadnal dr . Alojz 1910 Ažbetove 4 1964 
148 Vakselj Anton l..ask.ovec 35 (!Ušk:o) 1975 
149 Velikanje Vladimix 1950 Povšetova 66 1965 
22 
150 Velikonja fililao Titova 26 1974 
151 Velk:>vrh France 1934 Hubado"Va 16 1953 
152 Verbič Miren 1954 Celovške 18 1 1972 
153 Verbovšek Rensto 1951 i\:olarjeva 24 1966 
154 Vogx ič Llex ko 1950 Celovške 143 1968 
155 Vovk Darje Gor nja Straža 78 1974 
156 Vukovič Sašo Portorož , Kampolin 88 c 1974 
157 Wa bx e \7r egox 1950 Jena Huse 33 1968 
158 Wilkins G. Adrian 1949 Brietol,Vslika Br itanije 1973 
159 Wreber Tomaž 1950 Pohorskega bataljona 181 1974 
160 Zadr av ac Miha Gornje Straža 10 1974 
161 leciravec Milan Gornja Straže 10 1974 
162 Zrnec Janez 1946 lJolenjsks 176 1962 
--------
Vse bralce "Pošast i brezna llandloch" obveščamo,da bomo nadalje-
vanje in konec t e enkratne s rhljivka objavili v naslednj 1 šte-
vilki zaradi pomanjkanja inspiracije (novega) avtorja . 
Po zelo dolgem času emo končno izmerili notranje dele Matjaževih 
kamer , o katezih je pisal že Proteus leta 1956 . Notranji deli 
jame so dolgi 240 m, potzebno pa bo splezati še en kamin. 
--------
GLAS .POuZ3MWA izdaja Društvo za raziskovanje jam Ljubljene, 
Ljubljena,Stezi tig 21.Izheje,kadar je dovolj msteziale . 
Urednik : Modtljan Janez. 
Glas poazemljs,leto 5 ,6tevilks 2 . Junij 1975 . Interne publikacija 
!Jruštva za taziskovanje jam Ljubljana . o:>tevilko uredil Jurečič 
Jožko .