Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje §T. 24 PTUJ, 17. junija 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD Letnik X!X »Tsdziik« irhaja pod tem imenom od 24. novembra 1961 dalje po Sidepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: ""tuj. He- roja La>cka 2. — Tel. 156. Stev. teknV^ga raihma: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska< Maribor. — Rokoipdsov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 NDi za inozemstvo 40 ND. Gradnja stanovani draga in komplicirana Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega svela Ptuj 11. ju- nija 1966 je bilo poudarjeno, da ni zn bodočo stanovanjsko gradnjo v Ptuju kritično samo vprašanje 1200 potrebnih stanovanj, večinoma za delavske družine, razdrobljenih sredstev v ta namen pri gospodarskih organizaci- jah, pa tudi prispevka za komunalno gradnjo v novih predelih Ptuja, pač pa piedvsem vprašanji), knko poceniti stanovanjsko gradnjo, ker je seda- nja ob danih pogojih predraga, dajanje manjših kreditov zasebnim gradi- teljem pa neučinkovito, ker ostanejo ti poleg zgrajenih hiš in vselitev za- radi neurejenih komunalnih naprav na pol poti, za občinsko skupnost pa ostane stalno nerešeno vprašanje, kako nove naselja v celoti urediti. Predsednica komisije za standard pri občinskem sindikal- nem svetu Marica 1'ajtova je zbrala za poročilo o stanovanjskih vprašanjih in o možnostih bodoče gradnje stanovanj dragocene podatke, ki potrjujejo, da se morajo gospodarske organizacije enako resno lotiti graditve stanovanj za svoje delavce, kot so sc lotevale graditve stanovanj za svoje v^odilne uslužbence in da morajo najti najučinkovitejšo obliko pomoči graditeljem eno- družinskih hiš, ki gradijo svoja stanovanja, da bo še letos vse- Ijivih čini vee novih stanovanj. Nerešeno ne bo smelo ostati ko- munalno vprašanje. Adaptirana bodo lahko tista stanovanja v že obstoječih zgradbah, ki jih je potrebno adaptirati, da bodo "udobnejša in spremenjeni v stanovanja tisti doslej še neizko- ,riščcni prostori v večjih zgradbah, ki so za stanovanjske pro- jStorc primerni, vendar za to še neizkoriščeni, ker ni bilo sred- tstcv. Mnogi go\'orniki so poudarili, d, i C potrebno najti najcenej- nežnost za gradnjo stano- i^kih hiš in tako porabo >rcd;5tev iz vseh skladov v sta- no\ anjske namenc< da ta ne bo- do neizkoriščena, kar bi porae- pk>, da ne bi služiia namenu kljub liudi stiski za stanovanja. [ Nekaj govornikov je zagovar- jalo graditev stanovanjskih na- Belij v Pluju skladno z določili Urbanističnega načrta, da bi bi- ^•j. /a dmžinske hiše določena > Q\sH\oeja pozidana in komunal- no urejena, drugi pa so zago- i2riali,'da je potrebno podpreti ailebne graditelje enodružin- skj'h hiš, da bodo čimprej do- : gladili začete stavbe in se bodo v nje \seliH, čeprav bo ostalo vprašanje komunalne ureditve odprto. Nekateri se navdušuje- jo za organizirano zasebno sia- no\anjsldavkov« prevladuje davek od maloproda- je, ki je bil prav tako dosežen le s 26,1 odst. Tudi pri tem priča- kujemo zboljšanje v drugi polo- vici leta, vendar ne v celoti, ker bo nedvomno na ta dohodek pro- računa vplivala omejitev potroš- niških kreditov za tekstilne in ostale potrošne predmete. Dohodki sklada za šolstvo so v veliki meri odvisni od združeva- nja sredstev gospodarskih orga- nizacij in prispevka drugih ob- čin za Il.-stop, šolstvo. Sedanji sistem financiranja osnovnega in strokovnega šolstva ima pre- cejšnje pomanjkljivosti. Zaradi tega je zvezna skupščina že spre- jela splošni zakon o financira- nju vzgojno izobraževalne de- javnosti, ki uveljavlja tri po- membne novosti: 1. stabilizira in določa enotne dohodke za financiranje šolstva; 2. poglablja in razširja samo- upravljanje po sistemu skupno- sti vzgojno izobraževalnih usta- nov in 3. omogoča prelivanje sredstev med občinami v okviru republi- ke in s tem ublažitev velikih razlik pri financiranju šolstva. K splošnemu zveznemu zakonu bodo morale republike še s svo- jimi zakoni konkretizirati nave- dena načela in natančneje do- ločiti način financiranja in upravljanja, ki bo uvedeno šele s 1. januarjem prihodnjega leta. Glede na nezadostne dohodke proračuna, ki razpolaga z manj sredstvi kot lansko leto, je skup- ščina sprejela priporočilo o za- časnem financiranju strokovnih šol v občini Ptuj za vse gospo- darske in druge delovne organi- zacije, po katerem naj bi name- nile te organizacije vsaj 1 odst. od bruto osebnih dohodkov za financiranje strokovnega šolstva in ta prispevek odvedle ^' sklad (Nadaljevdnje na. 3. strani) DELEGACIJA MADŽARSKEGA MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO V PTUJU Kmetijski kombinat Ptuj je obiskala v petek, 10. junija 1966, madžarska državna delegacija ministrstva za kmetijstvo, ki je bila na obisku pri zveznem se- Ifretarju .Tožciu Ingoliču. Mad- žarsko delegacijo je vodil prvi namestnik ministra za kmetij- !st\o Madžarske .lanos Hont, z njim pa sta bila šc pomočnik ministra dr, Kiriilvi Hrnb in Bcnc/e Karolv ter načelnik Ro- naszčki Tibor. Delegacijo je spremljal pomočnik zveznega SckrelHvja za kmetijstvo inž. Dehrecin. i'ii Kmetijskem kombinatu Piuj )e sprejel gt)ste iz Madžar- '""l^i-' in domačega spremljevalca |ja\in direktor" Janez Petrovič, pi^i /cliu spremlje\alca inž. De- •^fecina jih je odpeljal na ogled '^inie i:)rašičev na Turnišeu, ''ii-'! SI) si v spremstvu direk- .'močl. Cro za novo nacional- no politik« Francijo, ki naj spot brez kakršnega koli tujega vpli- va ali obveznosti prevzame svo- je nekdanje mesto v ]']vropi in na svetu. Zato predsednik de Canllo indi no bo zastopal v Moskvi zahodnega sveta, kot si nekateri mislijo, temveč fran- coske interese na temeljih, ki jih jo postavil in ki jili odobrava večji dol francoskega ljudstva. Misel »Evropa od Pirinejov do Urala«, ki jo jo razglasil fran- coski predsednik, jo. če že ne drniro. prvi poizkus, da bi od- siranili bariore mod vzhodno in zahodno Evropo s tcs-ncjšimi sli- ki in predvsem feineljitejšo in obsežnejšo gospodarsko izmenja- vo. Pri toni bodo seveda morali sleči suknjo starih blokovskih, tvorb in nezaupanja. 1-^rancoski predsednik kaže tu- di realen odnos do povojnjh sprememb, med drugim do no- vih ]x)ljsko-nemških meja. Pri njem ni A"eč opaziti kakršnega koli strahu pred Vzhodom. S.a drugi strani priznava, da je ne- varnost pred nemškim militariz- mom živa, četudi je skušal v Adenauerjevili časih zgladiti sto- leten spor mod ol>ema državama / in pričeti no\o obdobje. Prav tolikšna težnja večine nem.škili politikov, da bi ohranil tesne slike z ZDA. s tem pa tudi do- sedanji vodilni vpliv ameriških strategov in diplomacije uad deželami v zahodni zvezi, jo pričela de Gaulla odvračati od iiomško-francoskega zbližan j a. Tudi prizadevanja Bonna, da bi si s pomočjo atlantskega pakta odprl pot tlo jedrske olK>rožitTe in vcžjega soodločanja v allaut- skih zadevah, Parizu niso všeč. Slednjič se tudi Francozi dobro spominjajo trpljenja in pustoše- nja nemške soldaieske med dru- go svetovno vojno! Velikega pomena so ludi pri- zadevanja de Gaulla po evrop- ski varnosti, ki hi jo morali do- seči — brez Amerike. Prav/^a- prav imanio tu že mnogo pobud. Spomnimo se samo ^ovjelskc, ki je obenem tudi pobuda vseh vzhodnoevropskih držav: ukini- tev varšavskega in atlantskega pakta ali vsaj sklenitev nena- padalnega pakta med obema skupinama kot uvod v nadaljuje ukrepe. Tu je treba pokazati le dobro voljo na obeh straneh in še posebej težnjo po uresoičera- nju predlogov. Zahodna Nem- čija s svojim nasprotovanjem (prav zaradi militarističnih in revanšističnih lezenj) ne sme bi- ti ovira. To v Parizu tudi vedo in poudarjajo. PROSIMO BRALCE, da oprostijo našo eno- dnevno zamudo, do ka- tere je prišlo vsied tega, ker tiskarna dva popol- dneva v tem tednu ni imela električnega toka. Uredništvo Sfran 2 rEDMK petek, 17. junija 196^ Strnn • ZA NESREČE PRI DELU NAJVEČKRAT NIKDO NE ODGOVARJA V Sloveniji se poškoduje pri delu vsako leto okrog 60.000 ljudi in po- stane vsak osemnajsti zavarovanec delovni invalid. Ti dve štcuHfci do- volj zgovorno upravičujeta spre- jetje temeljnega zakona o varnosti pri delu, ki smo ga dobili že v za- četku lanskega leta — prav te dni sprejema republiška skupščina za- kon s tega področja —, katerega iz- vajanje pa nikakor ne more do prave veljave. To nam dokazuje podatek, da je ptujsko tožilstvo obravnavalo v letu 1.965 le 9 kaz- nivih dejanj s področja tega zako- na, še bolj pa drugi, in sicer dej- stvo, da je komunalni zavod za so- cialno zavarovanje v Ptuju v istem času, torej v letu 1965 obravnaval kar 1304 zavarovance zaradi po- škodb pri delu, aH na poti na delo. Prav ti dve številki, namreč šte- vilo poškodb in število primerov 17 obravnavi tožilstva nas spodbu- jata, da malo podrobneje osvetli- mo prakso v naših delovnih orga- nizacijah, ki je v tem pogledu več kakor porazna. Temeljni zakon o varstvu pri delu nalaga delovnim organizaci- jam dolžnost, da prijavijo vsak primer nesreče pri delu pristojnim organom za nadzorstvo nad spo- Stotmnjem predpisov o varstvu pri delu. Iz števila po tožilstvu'obra^}- navanih primerov in ker sta tudi obe občinski sodišči za prekrške obravnavali le neznatno število teh primerov pa izhaja, da delov- ne organizacije nesreč pri delu enostavno ne prijavljajo in tako ostane velika večina delovnih ne- sreč verazKkanih. V delovnih or- ganizacijah nesrečo enostavno za- molčijo, ker hočejo zavarovati za nesrečo odgovorno osebo pred ka- zensko odgovornostjo. Vzroki de- lovnih nezgod se tako ne odprav- ljajo, nezavarovani stroji in na- prave pa dalje uničujejo zdravje in delovno spoosbnost naših delov- nih lJ7Uli. Ob nesreči pri delu gre največ- krat za izgovore, da je do nje pri- šlo zaradi nepazljivosti ponesre- čenca. To najbrž drži, tcda, ali so delavca, ko je prišel v podjetje ali pozneje, ko je začel delati na novem stroju, nli napravi, natanč- no poučili, kakšna nevarnost mu preti pri tem delu? Ali so nadzo- rovali delavca, ali uporablja za- ščitna sredstva in ali so mu jih sploh nudili? To so izredno važna vprašanja v pogledu zaščite na de- lovnem mestu. Cc je prišlo do de- lovne nesreče zaradi nepazhivosti delavca, še ni rečeno, da tudi v ta- kem primeru ni kazenske odgovor- nosti osebe, ki ji je poverjen nad- zor nad. delom v delovni organi- zaciji al^ osebe, ki vodiio in oranvi- ?irajo delovni proces. V tem pogle- du imajo s7?o.io vlogo tj delovni or- aanizaciji tudi drvžbeno-politirne organizacije, ki morajo opozarjati vodilno osebje na. et^entualno vo- mavjklihio zaščito, na pomanjka- nje zašritvih sredstev, na nepouče- nost ali malomarnost delavcev glede varnosti pri delu itd. Drugo, prav tako zelo pomem.bno vprašanje v tem pogledu pa je na- tančna raziskava delovne nesreče, njeni vzroki in krivci. Kakor je uvrava za notranje zadeve hitra in natančna pri raziskovanju pro- m,etnih nesreč, hi morala biti služ- ba za nadzorstvo nad varnostjo pri delu v primeru delovnih nesreč. Brez natančne analize vsake delov- ne nesreče, brez uaotovftve vzro- kov in krivcev zanJo. ne ho moao- čp odpra''^f^ nesreč pri delv. tivo- doma navedena številka, pc to ne- izprosno terja. Poškodba delavca pri delu ni boleča samo zanj ali za njegovo družino, temveč tudi za delovno organizacijo, v kateri se je pripe- tila. Zakonodaja s področja varstva pri delu daje dovolj široko jasnost o pravicah in dolžnostih, skratka o odgovornosti glede varnosti pri delu. Od natančnega izvajanja ob- stoječega zveznega in v bližnji pri- hodnosti sprejetega republiškega zakona o varstvu pri delu je odvi- sno, ali bomo še nadalje dopuščali, da bodo nezavarovani stroji in na- prave povzročali poškodbe nepo- učenim ali nezavarovanim našim delovnim ljudem. B. 26. junija bo referendum KZ ..Haloze" Ptuj v nedeljo. 26. junija 1966, bo referendum v Kmetijski zadrugi Haloze z namenom, da bi naj za- družniki-kooperanti odločili gle- de pripojitve h kmet. kombi- natu Ptuj v sestav Obrata za zadružno kooperacijo -Jože Lac- ko*. Ptuj. Prvi tozadevni refe- rendum je bil 19. decembra 1966, ki pa je končal z rezultatom 634 za združitev in 848 glasov proti združitvi. Kmetijska zadruga "Haloze* je še dalje samostojno obratovala in ugotavljala na te- renu novo stanje po gospodarski reformi in po nastanku Obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« v sestavu kmetijskega kombinata. Najznačilnejši pojav po prvem referendumu je bila občutna ne- lojalna konkurenca v odkupu kmetijskih pridelkov in živine, ki je silila tudi KZ »Haloze«, da je morala črpati prej prigospo- darjena sredstva, če je hotela nastopati kot kupec z istimi ce- nami, kot so jih ponujali drugi, in če je hotela izpolnjevati ob- veznosti do strank, s katerimi je imela dobavne pogodbe. Ker pa ni bilo nikakršnih znakov, da bi se tako stanje na terenu popra- vilo, sta novo stanje temeljito preučila partijska organizacija te zadruge in zadružni svet in sta sklenila storiti vse, da se pri- gospodarjeno premoženje zadru- ge koristneje porabi kot za črpa- nje v konkurenčnih cenah in da se spremeni organizacijska obli- ka nadaljnjega poslovanja s pri- pojitvijo h kmetijskemu kombi- natu. Referendum 26. junija 1966 bo najzgovorneje potrdil, kaj meni o nadaljnjem razvoju KZ »Haloze« večina radružnikov- kooperantov. Samoupravni organ in uprava sta se odločila za pri- pojitev, ker govorijo za to vsi gospodarski razlogi. V nedeljo, 19. junija 1966, bodo še zbori zadružnikov v obratih na poslovnem območju KZ »Ha- loze«. Ves čas po odločitvi o re- ferendumu seznanjajo zadružni- ke o namenu referenduma kme- tijski tehniki, poslovodje in ostali delavci zadruge. Prizadevajo si vsakega člana seznaniti z vsemi gospodarskimi razlogi, ki silijo k spremembi organizacijske obli- ke za nadaljnje poslovanje in k povečanju kmetijskega kombi- nata in Obrata za zadružno ko- operacijo »Jože Lacko«. KZ »Haloze« se bo poslužila te dni vseh sredstev za obveščanje zadružnikov o referendumu in o njegovem namenu. Tudi po Ra- diu Ptuj bo te dni več poveda- nega o pripravah na referendum v KZ »Haloze« in KZ »Ptujsko polje« Gorišnica. Ponovno bo vsa javnost in z njo tudi vsi, ki bodo z referendumu odločali o nadalj- njem razvoju obrata za zadružno kooperacijo pri kmetijskem kom- binatu, seznanjeni z vsebino osnutka pripojetvene pogodbe oziroma s pogodbo, ki jo že iz- vaja obrat za zadružno koopera- cijo »Jože Lacko« po pripojitvi h^ kmetijskemu kombinatu. S to pogodbo so zagotovljene vse možnosti za dobro organizirano zadružno kooperacijo na celot- nem območju ptujske občine. ZK »Haloze« Ptuj se ni samo pripravljala v tem polletju na drugI referendum, temveč je v tem času tudi prizadevno gospo- darila, vendar ni mogla doseči uspehov, ki bi sedaj govorili proti referendumu. V. J. PRIHRANJENO ČAKANJE IN STROŠKI Oddelek za upravno-pravne za- deve, referat za lokacijske in gradbene zadeve pri občinski skupščini Ptuj je tako približal svoje delo in reševanje raznih problemov s tega področja v in- teresu skupnosti in strank, da na- staja v teh zadevah čim manjša časovna potreba in čim manjši finančni stroški. Po razpisih o razpravah loka- cijskih dovoljenj obravnava stro- kovna komisija vloge interesen- tov za novogradnje in adaptacije pri katastrski upravi v Ptuju, kjer so jim na razpolago katastr- ske mape, posestni listi, avionski posnetki in drugo, kar v mnogih prim.erih več pokaže in pove kot ogled na licu mesta in razprav- ljanje z zainteresiranimi in so- sednimi strankami. S tako zbranimi podatki in z ugotovljeno situacijo potem se- znanjajo določene dneve po raz- pisu zainteresirane stranke in za- beležijo v zapisnikih o razpra- vah vse važnejše ugotovitve in sporazume, da je pozneje onemo- gočen vsak dvom o posameznih vprašanjih, s katerimi se pozne- je srečata obe stranki. V zapis- niku se naznačijo vse bistvene posebnosti zemljišča in njihove- ga okolja, pa tudi morebitne možnosti poznejše zasedbe ali po- rabe teh zemljišč. Enako važne so ugotovitve glede komunalne ureditve okolice, odnos do urba- nističnega načrta in drugo. V tem zapisniku tudi navedejo ob- veznosti stranke za dokončno ureditev vprašanja ter dela, ki so potrebna pred izstavitvijo lo- kacijskih odločb. V postopku je dana možnost strankam, da svoj zahtevek ute- meljijo. Večino teh utemeljitev upoštevajo, kar potrjuje nujno potrebo po gradbenih spremem- bah ali novogradnjah. Na en uradni dan se zvrsti v takšni razpravi do 15 ali 20 strank, ki so potem zado\'oljne, ker se prepričajo, da je bil nji- kov predlog dobro proučen in tudi upoštevan. V. J. ZAKLJUČKI V. PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V. plen um ObčinskegJi sindi- kalnega sveta Ptuj je u,?otovil, da OFfrani samoupravljanja ter izvršni odbori sindikalnih po- družnic zapostavljajo vprašanja varno.sti pri delu in zdravstvene preventive. Tak odnos ima za posledice Številne nesreče pri delu, ki po- vzročajo delaven, njegovi dru- žini in družbi veliko materialno škodo. V. plenum sprejema osnovna stališča in zaključke z name- nom, da se v vseh delovnih or- ganizacijah s polno mero od- govornosti pod vzamejo ukrepi za varno delo ter za zdravstve- no varstvo zaposlenih. 1. Sindiikalne podružnice se morajo boriti, da bodo organi samoupravljanja posvetili več- jo pozornost varstvu pri delu in da občasno analizirajo nesreče pri delu in tehnološki proces. 2. Gospodarske organizacije morajo tesneje sodelovati z zdravstveno službo in skupno reševati nastajajočo problemati- ko; potrebne so stalne analize vzrokov obolevanja in nesreč pri dolu. ". Posvetiti je treba večjo skrb delavcu pred nastopom na delo. Zdravs-tvena služba in vod- stvo podjetij morata skupno do- ločiti postopek ob sprejemanju delavca na delo. 4. Sindikalne podružnice mo- rajo prek organov samouprav- ljanja uveljavljati zagotavlja- nje dovoljnih finančnih sred- stev za preventivne zdravniške preglede delavcev: kot so stalni in občasni pregledi delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki škodil reio zdravju. 5. Vodstva delovnih organiza- cij in zdravstvena služba bi v bodoče morali podvzeti skupne ukrepe za izboljšanje zdravstve- nega stanja delavcev in se bori- ti ;:a zmanjšanje škodljivih fak- torjev na delovnem mestu. 6. Sindikati in sindikalne po- družnice se morajo boriti in uve- ljavljati, da bi naj vse te pro- bleme reševal v sodelovanju z vodstvi delovnih organizacij di- spanzer za medicino dela. Nujno je. da se odnre dispan- zer za medicino dela. kolikor bi delovne organizacijo pokazale interes za takšno zdravstveno varstvo članov svojih delovnih kolektivov. 7. Pripr>ročamo cklicanje se- stanka predstavnikov delovnih organizacij iz gospodarstva in zdravstvene =lužbe o nr^raniza- ciji disnanzerja za merlicino de- la, da h\ čimprej prišlo do re- aliVacife. 8. Sindikalne podružnice naj se zavzamejo za to. da bodo v delovnih organizacijah poivetili več skrbi zdravstveni vztroji in seznanjanju z nevarnostmi pri delu. V ta namen saj se v d!.'lov. organizacijah organizirajo semi- narji, tečaji in podobno. Poseb- no skrb naj posvetijo delovne organizacije sestavam progra- mov tečajev za pridobivanje kvalifikacij, v katerih mora biti programirana tudi zdravstvena vzgoja in vzgoja pri uporabi higijensko tehničnih varnostnih ukrepov. 9. Sindikalne podružnice naj se zavzamejo za to, da bo var- nost pri delu v samoupravnih aktih delovnih organizacij čim bolje obdelana ter da bodo vsa nevarna in zdravju škodljiva delovna mesta opisana. Istočas- no naj sindikalne podružnice skrbijo tudi za to, da bodo od- govornosti za izvajanje varstva pri delu precizno določene v pravilnikih o varstvu pri delu in v statutih delo\Tiih organiza- cij. 10. Sindikalne podružnice naj obravnavajo =rtanje zaščitnih sredstev pri delu in svojo akcijo usmerijo k temu. da bodo zago- tovljena v delovnih organizaci- jah sredstva za nabavo vseh potrebnih zaščitnih sredstev. 11. Dolžnost članov sindikata je. da poostrijo moralno odgo- vornost oseb. ki bi morale skr- beti za varstvo pri delu. V ti- stih primerih, ko je pripisati nastalo nesrečo pri delu malo- marnosti odgovornih oseb. naj se člani sindikatov v večji meri zavzamejo za to, da se vzroki nesreč ne bodo prikrivali ter da bo inšpektor dela obveščen o vsaki delovni nesreči. 12. Komisija za varstvo pri delu pri Občinskem sindikal- nem svetu Ptuj ima nalogo, da spremlja uresničevanje spreje- tih stališč in zaključkov V. ple- numa, da stalno preučuje pro- bleme na področja varnosti pri delu in zdravstvene preventive. Komisija naj s svojim aktivnim delom pomaga delovnim organi- zacijam pri reševanju vseh pro- blemov, ki se pojavljajo na pod- ročju varnosti pri delu in zdrav- stvenem varstvu delavcev. Ko- misija ima nadalje nalogo, da o vseh negativnih pojavih in pro- blemih seznanja predsedstvo in plenum Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj, da bo mogoče pravočasno podvzeti učinkovite ukrepe za reševanje problemov na področju varnosti pri delu in v zdravstveni preventivi. V. PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ RAZSTAVA IZDELKOV VAJENCEV IZOBRAŽEVAL- NEGA CSNTRA TAP PTUJ 10. junija t. 1. so odprli v dvorani Magistrata na Trgu mladinskih brigad v Ptuju raz- stavo izdelkov vajencev kovin- ske in lesne stroke iz izobraže- valnega centra Tovarne avtomo- bilske opreme v Ptuju. Razstavljeni so bili izdelki po treh programih izobraževal- nega centra in je bil že iz raz- stavljenih predmetov razviden nivo izobraževanja v posamezni skupini. Razstavljene so bile tudi ris- be vajencev za posamezne iz- delke ter izdelki po načrtu. Razni razstavljeni modeli obde- lovalnih strojev so bili zelo na- tančno izdelani, prav tako pa tudi drugI izdelki. RazstaA'a je prikazala, da so vajenci v izobraževalnem cen- tru TAP kar se tiče stroke v dobrih rokah. Razstava je bila odprta do 17. t. m. Stiki predstavni- kov obdravskih elektrarn so potrebni in koristni v Mariboru je bilo v sredo, 15. junija posvetovanje predstav- nikov avstrijskih dravskih elek- trarn in slovenskih dravskih elektrarn kot nadaljevanje že prejšnjih posvetovanj, saj jih veže ista problematika Drave in večletne izkušnje. Tokratno posvetovanje se je nanašalo največ na gradnjo hi- drocentrale Zlatoličje (HC SD 1), zalo mu je sledil ogled gradbi- šča te centrale, od Maribora do konca odtočnega kanala. Obdravske elektrarne na av- strijski m jugoslovanski stram so se znašle v prejšnjih letih v raznih kritičnih situacijah, zla- sti pa ob visokih voda v 1965. le- tu, ko je bilo ravno po zaslugi obojestranskega razumevanja in pomoči preprečena mnogo več- ja škoda, ki je pretila obdrav- skim predelom na obeh straneh. Nadaljevanje skupnega reševa- nja problemov in strokovnih kontaktov ter srečanj predstav- nikov in stroko\'nih delavcev obojnih obdravskih elektrarn zagotavlja vedno večje skupne koristi stikov tudi na tem pod- ročju. Tokrat so prišli na posvetova- nje v Maribor in na ogled grad- bišča hidrocentrale Zlatoličje s PCoroške dipl. inž. Maks Hufna- gel, dipl. inž. Wolfgang Heschl in predsednik centralnega delav- skega sveta pri avstrijskih drav- skih elektrarnah Josef Plame- nigg, z naše strani pa dipl. inž. Anton Strgaršek. projektant hi- drocentrale Zlatoličje, inž. Ivo drocentrale Zlatoličje, inž. Ivo Senica m predsednik zbora de- lovne enote skupnih služb drav- skih elektrarn Franjo Holz. Po ogledu gradbišča hidrocen- trale Zlatoličje so se vsi skupaj za kratek čas zadržali še v Ptu- ju. Iz izjav avstrijskih gostov in naših strokovnjakov je bilo mo- goče povzeti, da so postali stiki med predstavniki obdravskih elektrarn na obeh straneh že tradicionalni, enako pa tudi po- svetovanja strokovnjakov. Tudi na tem področju se vedno bolj čutijo velike prednosti sosednih zbliževanj, izmenjavanj izkušenj ter medsebojne pomoči v pri- merih naraslih voda in ogrožanj s poplavami, kot so bile lansko leto v jeseni, ko so prevzele ob- dravske elektrarne nase vso breme nevarnosti za še hujše po- plavne nesreče kot so že itak bile. V. J. 65 LET TRSNIČARSTVA iN CEPLJARSTV V JURŠINCIH 5. junija t. L se je okrog pol- dne zbrala na Gomili v Sloven- skih goricah množica ljudi, ko je pričel predsednik organizacij- skega odbora inž. Milan Koren praznovanje ter pozdravil nav- zoče, zbrane goste in povabljen- ce. Referat o juršinskem cepljar- stvu in trsničarstvu je prebral trsničar Franc Holc. Leta 1906 so ustanovili v Juršincih {sedež je bil v Hlaponcih) trsničarsko zadrugo, ki je delovala vse do okupacije leta 1941. Po o.svobo- ditvi pa so se trsničarji in cep- Ijarji združili v samostojen od- sek tedanje kmetijske zadruge v Juršincih. Ta odsek je štel nad "50 članov, ki so cepili po- vprečno letno nad 700.000 tr^ov. Od leta 1900 do danes so cepili tudi eepljarji izven trsničarske organizacije letno po 500.000 trt. Zadruga je. kot privatni trsni- čarji. prodajala cepljenke sirom po Jugoslaviji, v Italijo, v Av- strijo in tudi v Francijo. Jur- šinski eepljarji so imeli sortne selekcijske trsne matičnjake, J dili selekcijo rodnih xtt ^ J mačih vinogradih na odmočj Juršinc ter dobavljali manjki joče cepiče od visokorodnih » iekcioniranih trsnih sort v vt nogradih družbenega sektOTJi; Skratka, v dobi f)5 let so jm šinski eepljarji cepili ca. milii jardo cepljenk ter vzgojili a prodajo ca. 22 milijonov cep Ijenk ter jih prodali interesen tom v raznih krajih Jugoslavi| je in izven nje. Trsničarstvo j bilo lep vir dohodkov za vsak danje potrebe na območju, kj« je obdelava zemlje povprečn precej težka. V referatu o stanju vinograd ništva pri nas je bilo poudai jeno, da je v vinogradniškel območju Juršmec izločena s( morodna vinska trta — šmarn ci —, ki jo je neki ormoški o< vetnik spravil po prvi svetov« vojni iz Francije. V tem por< čilu je bila zajeta tudi 25-le* niča NOB, v kateri so najbolje sinovi, možje in žene ter dek!< ta žrtvovali svoja življenja i osvoboditev. Nato sta spregovorila prei stavnika skupščine občine Pt« Vladimir Vrečko ter predsednj sveta za kmetijstvo in gospoda stvo pri skupščini občine Jo Knžančič, ki je razdeli! trsU carjem diplome in priznanja ' 50-letno vztrajno Helo v trsil čarstvu in cepljarstvu. Cepljarji so nato prikaz« svoje delo. cepljarske nava< ter škropljenje vinske trte m koč in danes. Diplome in priznanja so pi^ jeli najstarejši trsničarji. po«* hej pa še Franc Korenjak ^ Gera Rižnar iz Senčaka. Po programu je zaživela ^ mila v živahnem rajanju FH Vlaganje cepljenk v trsnico Po Šestem kongresu SZDl v petek, 10. junija t. 1., je končal v Beogradu z delom VI. h gres SZDL Jugoslavije, potem ko je na zadnji plenarni seji spp novi statut organizacije ter resolurije o dru/beno ekonomskem ložaju, izobraževanju in vzgoji ter sodelovanju mladine v saj upravljanju, o razvoju in demokratizaciji družbenih odborov v muni in družbenih dejavnostih, o mednarodnih odnosih in boj| utrditev miru na svetu, o nalogah SZDL pri razvijanju samoupt^ Ijanja in neposredne socialistične demokracije, o nalogah pri nadaljnji krepitvi enakopravnosti, bratstva in enotnosti nj dov in narodnosti Jugoslavije v okoliščinah razvijanja samoupn Ijanja ter resolucijo o nalogah SZDL v razvoju kmetijstva. Resolucija o položaju mladine v samoupravljanju uvodo ugotavlja položaj mladine v naši družbeni stvarnosti ter na osu nadaljnjega razvoja ustvarja zaključke za nahtge, ki jih je poth no rešiti, da bi zagotovili mladini mesto v družbi, ki ji gre na osi vi višjega nivoja izobraženosti in sposobnosti za udejstvovanji družbenem proizvodnem procesu in drugih dejavnosti. V resoluciji o razvoju in demokratizaciji družbenih odno^ v komuni je poudarjen položaj materialne samostojnosti obfi kot temeljne družbeno politične skupnosti občanov v zadovoj vanju njihovih naraščajočih potreb. Resolucija o mednarodnih odnosih in boju za mir na sv( izraža znane poglede jugoslovanske skupnosti na mednrodne ( nose ter poudarja, da je miroljubna aktivna koeksistenca resna pot miru. Naloge SZDL pri razvijanju samoupravljanja obravnava \ sebna resolucija, ki nalaga organizacijam in članom Socialisti! zveze, da se morajo boriti za takšne ekonomske in družbeno ] litične odnose, ki bodo onemogočili birokratsko etatistične sili njihovem prizadevanju po zadržanju privilegijev, da se mori zavzemati za razvoj samoupravljanja, da morajo analizirati g jve s stališča samoupravljanja, delitve po delu in neposredne i mokracije, da se zavzemajo za učinkovito seznanjanje občan ter da se zavzemajo za razvoj sredstev za obveščanje občanov. Resolucija o nalogah SZDL pri krepitvi enakopravnosti, bri stva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije pndrrti vlogo naše zvezne ustave, ki je osnova za stabilno zboljševai socialističnih medsebojnih nacionalnih odnosov ter načel progj ma Zveze komunistov Jugoslavije. V resoluciji je prišla do izrj potreba po polnem spoštovanju enakopravnosti jezikov in za| tavljanju pogojev za razcvet nacionalnih kultur ter pogojev zbliževanje in medsebojno spoznavanje in približevanje kulturt pridobitev naših narodov. V resoluciji o nalogah SZDL v razvoju kmetijstva je podčrj na potreba akcije SZDL za ustvarjanje pogojev za vztrajno pov čanje kmetijske proizvodnje ter za vztrajno urejevanje živl.jen skih pogojev dela prebivalstva, ki živi na deželi, ali ki se poklici ukvarja s kmetijsko proizvodnjo. Glede na določbe novega statuta SZDL, ki je bil sprejet na š( stem kongresu, je v bodoče najvišji organ SZDL z\'ezna knnf( renca. Na prvi .«vezni konferenci, ki je bila takoj po kongresu, i izvolili za prvega predsednika Lazarja Koliševskega, za genera nega sekretarja pa MiletnH.^ Popovira. Fndpreds-^dniki Lidi Sentjurc, Vakov Blaževič, Šefket Maglajič in Puniša Perovič. Stoik — Pri nas doma nihče ne le- nuhari. 2ena se uči violino, hči klavir in sin kitaro. — In kai ti delaš? — Jaz? Molče trpim. Zakaj tokrat Mladi režiser se je upiral: Za- kaj predvajajo moje filme samo takrat, ko je dvorana popolnoma prazna? Ljubitelj živali — Zvestoba tega psa je nena- vadna. Trikrat sem ga prodal, pa se je vsakikrat vrnil k meni. TEDNIK - petek, 17. junija 1%6 Stran 3 23 ZLATIH IN 38 SREBRNIH ZNAČK ZA ORMOŠKE KRVODAJALCE ŠTEVILO KRVODAJALCEV SE V OBCINI ORMOŽ POVECU.TEkri že po 21-krat. največ pa je ta- [2; LETA V LETO. VEC SKRBI ZA DELO KO RK NAJ POSVE- 1 kih, ki so jo darovali nad 10- TIJO TUDI DRLŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE krat. . Kot vsako leto, tako so tudi prebivalci občine Ormož •vcčano proslavili praznik krvo- dajalcev. Ta praznik ima svoj globlji pomen. Pomeni človeško ^lidarnost, humanost, skratka pomagati človeku v stiski in s r^ojo krvjo rešiti dragoceno živ- ljenje. V zadnjih letih se je zbra- lo nad 100 tisoč litrov krvi v Slo- jreniji. ki je številnim cestno pro- j^etnim ponesrečencem, bolni- j(om i" poškodovancem ohranila Življenje. Samo letos bomo v dr- žavi potrebovali okrog 18.000 li- jrov krvi. Ta številka kaže obsež- jje naloge RK. Socialistični humanizem pre- jvzema vso našo družbo in je naj- iveč pripomogel k uspešnim krvo- [jlajalskim akcijam. Število pro- stovoljnih krvodajalcev se ne ipovečuje tako hitro, kot potrebe po človeški krvi. Pod geslom: „Tvoja kri vrača zdravje pone- srečenim« so oddajali krvodajal- ci svojo kri. Letos se bomo pri- |bližali po' potrošnji krvi najbolj razvitim državam v svetu m bo 'zbiranje krvodajalcev vedno bolj zahtevna naloga. Ne smemo dopustiti, da darujejo nekateri požrtvovalni krvodajalci svojo kri tudi večkrat v enem letu, del zdravih in za oddajanje krvi sposobnih ljudi, pa za te akci.ie nima nobenega razumevanja. Vsi problemi pri zbiranju prostovolj- nih krvodajalcev bodo odpadli, če bo vsak državljan daroval kri od 18. do 55. leta starosti vsaj petkrat. Ko so odkrili medicinski stro- 'kovnjaki v minulem stoletju lastnosti in sestavine krvi, se je medicinska znanost zmagoslavno povzpela na nivo v^elikega na- predka. Z odkritjem krvnih sku- pin je bil odstranjen zelo važen problem v medicinski vedi. Republiški zavod za transfuzi- jo krvi je pričel poslovati v SRS leta 1945, pozneje pa so bile ustanovljene transfuzijske posta- je pri vseh pomembnejših bolniš- nicah v Sloveniji. Prve transfuzijske postaje so bile ustanovljene v Mariboru in v Celju. Zatem so bile ustanov- ljene tudi v Slovenjem Gradcu, v Ptuju in v Murski Soboti. Ma- riborska splošna bolnišnica je po Številu posteljnega fonda naj- večja v državi in ima tudi najpo- membnejšo transfuzijsko postajo \Tvta bolnišnica je tudi največji ^rabnik krvi. Do leta 1&53 pl-i nibila povsem organizirana kr- v^iajalska služba, bolnišnice ni- M imele rednih krvodajalcev. Obstoj krvodajalskih postaj je odvisen od darovalcev krvi. Mi- slim, da se mora vsak zdrav člo- vek zavedati, Tvakšno dragocenost nosi v svojem telesu. Kri. ki hra- ni in vzdržuje človeško telo, predstavlja zanje veliko boga- stvo. Na eni strani so bolniki, ki si želijo zdravja, na drugi strani pa smo zdravi ljudje, ki mu ga lahko z malo dobre volje povr- nemo. Ostane še vedno odprto vpra- šanje, kako povečati število kr- vodajalcev. Vsestransko bo tre- bo utrditi in podpreti delo kra- jevnih organizacij RK, za krvo- dajalske akcije napraviti več re- klair.e, prirejati predavanja in na ta način prebivalstvo sezna- niti s pomenom in važnostjo kr- vodajalskih akcij. Pri takih ak- cijah je treba prebivalcem prika- zati pomembnost te akcije, vsak krvodajalec prejme brezplačen zajtrk in zdravniško je pregle- dan. Zdravstvena kontrola je po- trebna, saj je odkritih mnogo obolenj prav v času krvodajal- skih akcij. V bivšem maribor- skem okraju je registriranih 37.485 darovalcev krvi, kar po- meni, da je vsak 9 prebivalec — darovalec. Na tem območju je nad 75.000 članov RK in je vsak drugi član tudi darovalec krvi. Transfuzijska postaja Ljubljana je odvzela kri v zadnjem času na ormoškem območju od 2618 kr- vodajalcev, brez krvodajalcev iz Središča in Koga, ki darujejo svojo kri ptujski bolnišnici. Ne- kateri krvodajalci so dali svojo Zlate značke so prejeli nasled- nji krvodajalci: Ivan Kelemina, Franc Rajh, Franjo Lovrenčič, Rudolf Habjanič, Ivan Stuhec, Ivan Vencelberger, Drago Fras, Marica Brazda, Jože Meško, Pje- rina Znidarič, Marija Vuk. Slav- ko Erhatič, Ivan Ozmec, Franjo Rupnik, Slavko Kralj, Tončka Kozlevčar, Stanka Sumenjak, Katica Vogrinec, Marta Petek, Alojz Trunk, Konrad Zunec, Fran Dolinšek in Ignac Borko. Srebrne značke so prejeli: Ma- rija Kovačec, Kristina Krajnc Marija Vajda, Marija Hodžar, Janez Krajnc, Neža Težak, Franc Težak, Alojz Težak, Jožefa Hod- žar, Stanko Cizrl. Alojz Medik. Franc Zabota, Milan Siviloti, Pavla Puntigan, Terezija Slana, Marija Kuharic, Jožica Vaupo- tič, Marija Rihtarič, Marija Hab- janič, Marija Kosi, Neža Filipič, Angela Meško, Slavko Munda, Ivanka Belovič, Franc Jaušovec, Frančiška Kukovec, Marija Po- lak, Alojz Skuhala, Kristina Go- lob, Marija Lukačič, Vinko No- vak, Elizabeta Rajh, Marija Ma- rin, Štefka Vesenjak, Marija Eric, Marija Leban, Stanko Pšak in Ivana Fištravec. Priznanje je prejelo 9 krvoda- jalcev. D. R. CESTE SKOZI SLOVENSKE GORICE Vsako nedeljo obiskujem z mo- tornim vozilom razne kraje v na- ših lepih Slovenskih goricah. V nedeljo, 5. junija, sem se napotil na Gomilo. Peljal sem se po pes- niški dolmi ter si ogledal zreguli- rano strugo Pesnice in njenih pri- tokov. Pogovarjal sem se s kme- tovalci o regulaciji. Vsi so izražali zadovoljstvo, da je sedaj odstra- njena nevarnost poplav. Sedaj manjkajo tej dolini, kot vsem Slovenskim goricam, le še lepe, dobre ceste. Posebno bi bilo po- trebno asfaltirati cesto proti Le- nartu ter jo tako povezati s se- verno cesto (Maribor—Murska So- bota) ter cesto proti Radencem. S tema dvema cestama bi odprli prelepe kraje in naravo Sloven- skih goric turizmu. Tod so pre- lepi kraji in bi jih, če bi uredili ceste, obiskovalo ogromno turi- stov. Sedaj se zaradi slabih cest tega območja vsi izogibajo. To je razumljivo, ker hoče tisti, ki se odpravi v naravo, imeti čim več svežega zraka, da bi se okrepil za nadaljnje delo. S cest v Sloven- skih goricah pa se valijo sedaj za vsakim motornim vozilom oblaki prahu. Turistično društvo na Gomili se je na proslavo 5. junija temeljito pripravilo in nudilo gostom vse mogoče. Igrala je domača godba in užitek je bilo se zavrteti na plesišču. Postrežba je bila solidna, cene pa celo nižje kot v gostiščih. Razgled s stolpa je edinstven, ne samo na zeleno Pohorje, temveč tudi na prekmursko ravan in na hrvaške hribe. V bližini, pod stol- pom pa. kamor se ozrež, lepe go- rice, zeleni gozdovi, travniki z vonjem po svežem senu in lepo obdelana polja. V dobrem razpoloženju čas hi- tro mine. Težko je bilo, ko se je bilo treba posloviti. Vsekakor bom še prišel na Gomilo. Razočaranje pa sem doživel na povratku proti domu. Poln lepih vtisov z Gomile sem doživel na križišču pod Gomilo nekaj, kar ne prispeva k razvoju turizma. Tam je ustavljal prometni miličnik ko- lesarje in voznike motornih vozil ter zbiral mandatne kazni. Nikdar še nisem videl miličnika na tem križišču. Zakaj si je ravno to ne- deljo izbral ta kraj za kontrolo vozil? MF, Kidričevo POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC Po sklepu VI. plenuma občin- skega smdikalnega sveta Ptuj se bodo v ponedeljek, 20. junija 1966, ob 17. uri sestali v Delav- skem klubu »Franc Kramber- ger« v Ptu]u na posvetovanje predsedniki sindikalnih podruž- nic in sindikalnih odborov. Na po.^vetovanju se bodo predstavniki občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj pogovarjali s predsedniki sindikalnih po- družnic o tem, kako se v vsako- dnevni praksi uresničujejo skle- pi in stališča plenumov občin- skega sindikalnega sveta Ptuj m ostalih višjih sindikalnih foru- mov. VI plenum občinskega sindi- kalnega sveta Ptu.i je razprav- ljal o stanovanjskih problemih delavske družine in o bodoči stanovanjski politiki v občini Ptu.i. Sprejeta stališča in za- ^liučk: bodo lahko realizirani Is. če bodo vse sindikalne po- družnice odločno postavile pred delavrke svete in vodstva d^lov- •^ih organizacij zahtevo, da je fiuina enotnost vseh delovnih ^fganizacij v združevanju sred- stev zft stanovanjsko gradnjo, če ^slimo čim hitreje reševati pe- ^^če stanovanjske probleme na- ^'^ delavske družine. Na V. ple- •^umu občinskega sindikalnega Sveta Ptui. ki jih danes obiav- l^amo v listu TEDNIK, so ptuj- ^^i sindikati postavili zelo revo- 'Urionarno vprašanje od^ovor- ']'^sti za zagotovitev varnosti pri delu in vprašanje ustanovitve !j,-s^pan2erja za medicino dela. ^^di ta stališča bodo lahko ^i^esnicena le ob podpori vseh ^'''^'dikalnih podružnic. Nahaja- sp v času lf>tnih dopu.?tnv. |^'etov m drugih oblik oddiha ^ J^kreaciie delovnega človeka. ^ teh vpra^an-iih je sprejel kon- l^ftne zaključke IV. plenuma H^S Ptu.i. Skratka, sklepi in za- ^'^iučki zadnjih plenumov OSS i ?o zelo pomembni :n prav teg, razloea bo posvetovanje Predsedniki sindikalnih orga- nizacij zelo pomembno. Na po- svetovanju pa se bodo tudi do- govorili o akciji sindikalnih po- družnic za povečanje števila na- ročnikov na Delavsko enotnost. FB LOKALNI LESENI MOST V MHZGOVCIH BO NA NOVO ZGRAJEN v nedeljo, 19. junija 1966, bo začela tehnična enota JLA gra- diti lokalni leseni most v Mez- govcih, kjer je bil že doslej lo- kalni most, pa je dotrajal in je bilo že nujno potrebno zgradi- ti novega. Na seji 14. 6. 1966 v zvezi z graditvijo tega mostu, ki jo je vodil podpredsednik občinske skupščine Ptuj Vladimir Vreč- ko, je bilo do podrobnosti dogo- vorjeno in sklenjeno o začetku graditve, o nabavi materiala in sredstev za zgraditev tega mo- stu in ostalo, kar je potrebno za nemoteno izvršitev del. Denarna sredstva in gradbeni m.aterial, predvsem les, bodo prispevale gospodarske organi- zacije, in sicer Kmetijski kom- binat Ptuj, KS Dornava, Polen- sak in Gorisnica, komunalni sklad, Gozdno gospodarstvo Ma- ribor, Vodna skupnost Pesnica in Vodna skupnost Drava-Mu- ra. Kot mvest;tor bo nastopala KS Dornava. Most v Mezgovcih bo gotov v enem tednu, če bo pravočasno "pripravilen material in oprav- ljena na ptujski žagi vsa po- trebna dela. " V. J. I Razkužilo iz močvirja v Nemčiji so patentirali način pridobivan.ia zdravilnih sredstev iz močvirnega blata. Tenko zdrobljivo močvirsko blato me- šajo z vodo, nato zmes filtrirajo in centrifugirajo. Kakor so poka- zali poskusi, ubijata usedlina in filtrat stafilokoke in streptokoke v črevesju. Dosedanja letošnja proračunska poraba (rfADAL]EVANlE S 1. STRANI) za šolstvo. Odziv gospodarskih organizacij na to priporočilo ni zadovoljiv, saj je od 92 do sedaj podpisalo pogodbo le 22, medtem ko znaša dejansko vplačilo v sklad za šolstvo do 30. 4. le 74.377 N din od predvidenih 1,200.000 N din. Tako stanje je precej za- I skrbljujoče, zato bo potrebno s pomočjo vseh zainteresiranih či- niteljev v občini izboljšati in po- praviti odnos do sofinanciranja šolstva. Cestno-komunalni sklad izka- zuje po zaključnem računu 71 milijonov S din obveznosti, ki jih je moral poravnati v tem letu, ker je imel od meseca novembra 19G5 do februarja letos blokiran račun po nalogu finančne inšpek- cije zaradi dozdevne neupravi- čene porabe posebne rezerve za odpravo posledic poplav. Po od- loku o proračunu ie bil ta sklad udeležen na dohodkih proračuna v odstotku. Višina te udeležbe se je znižala z rebalansom pro- računa, vendar ni bilo mogoče izravnati že preveč odvedenih dohodkov proračuna v ta sklad zaradi tega, ker je bil račun blo- kiran. Zato izkazuje zaključni račun presežek 41 milijonov din, ki je bil takoj po deblokiranju računa odveden v proračun kot vračilo dohodkov iz prejšnjih let. Predvidena sredstva tega skla- da so zelo skrčena ter komaj za- dostujejo za nainujneiše tekoče vzdrževanje komunalnih naprav in cest. Zato je upravni odbor sklada zaprosil kreditno banko za srednjeročno posojilo za re- konstrukcijo ceste proti železni- ški postaji. Zdravstveni investicijski sklad predvideva iz združevanja sred- stev zdravstvenih zavodov 1 mi- li ion N din dohodka, ki je v ce- loti namenjen za gradnjo zdrav- stvenega doma in rekonstrukcijo splošne bolnišnice. Pri tem pa so se že pojavile določene težave in nasprotja. Pred pripojitvijo Komunalne skupnosti soc. zavarovanja Ptuj k Mariboru je izvršni odbor skupščine sklenil priznati zviša- nje cen zdravstvenim ustanovam v letu 1965 v breme rezervnega sklada soc. zavarovanja pod po- gojem, da se ta sredstva združijo v občinskem zdravstvenem inve- sticijskem skladu. Razlike, ki bi jih naj dobili zdravstveni zavo- di, znašajo 166 milijonov S din. Zavodi so se s sklepom Komu- nalne skupnosti soc. zavarovanja strinjali in podpisali ustrezno po- godbo, ki v 5. členu določa, da bodo celotna sredstva, realizirana na tej osnovi, odstopili občinske- mu zdravstvenemu investicijske- mu skladu za potrebe razširje- nja reprodukcije v zdravstvu. Ustrezne pogodbe o vložitvi sredstev v sklad sta podpisala le Zdravstveni dom Kidričevo in Majšperk, medtem ko Zdrav- stveni dom Ptuj in bolnica od- klanjata podpis pogodbe o vlo- žitvi pridobljenih sredstev in že- lita spremeniti namen uporabe. Poraba razpoložljivih sredstev proračunu Realizirani dohodki proračuna v višini 6,289.880 N din so bili razporejeni po posameznih na- menih v okviru proračuna. Za dejavnost šolstva so bila v tem obdobju razporejena manjša sredstva, kot je znašala povpreč- na proračunska poraba. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je pred sprejetjem proraču- na za to leto, t. j. do 30. marca, b^a udeležba sklada za šolstvo na proračunskih dohodkih še v odstotku, po odloku o začasnem financiranju. S sprejetjem letoš- njega proračuna pa je udeležba vseh skladov določena v fiksnih zneskih. Dohodki v prvem tro- mesečju niso bili realizirani v predvideni višini in v tem tudi sklad za šolstvo ni dosegel ene četrtine dotacije. V aprilu je bila realizacija nekoliko boljša, ven- dar ni bilo mogoče izravnati ce- lotnega izpada dohodkov sklada iz I. tromesečja. Zato je sklad za izravnavo najel kratkoročne posojilo v znesku 50 milijonov S din. Poraba socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva je neko- liko nad povprečjem porabe v proračunu, ker zajemata oba na- mena tudi neporavnane obvez- nosti iz preteklega leta. V tem v skladu z občinskim odlokom o družbeni materialni pomoči ob- razlike raznih socialnih pomoči obdobju so bile izplačane tudi čanov v občini Ptuj. Za financiranje komunalne de- javnosti iz proračuna izkazuje indeks porabe na letni plan 59 in to zaradi tega, ker je cestno- komunalni sklad, ki dobiva ta sredstva, prejemal dotacijo v I. tromesečju v odstotku. Ta ne- skladnost bo izravnana v dru- gem tromesečju. Za delo državnih organov je bilo razporejeno v prvih štirih mesecih 36,1 odst. letne kvote, ker je bila že ob koncu aprila nakazana dotacija za maj. Na splošno je ugotovljeno, da ustvarjeni dohodki ne dotekajo v sorazmerju z nastajajočimi po- trebami, ki jih delno izravnava posojilo iz rezervnega sklada in sredstev kreditne banke. Ta raz- lika v porabi, ki jo je bilo po- trebno pokriti v proračunu s po- sojilom, je znašala v obravnava- nem obdobju 0,7 odst. ali 152.737 i dm. DELO DRUŠTVA KNJIGOVODIJ V soboto, dne 11. junija 1966, sta poročala upravni in nadzor- ni odbor Društva knjigovodij v Ptuju zbranemu članstvu o delu društva v svojem mandatnem času. Društvo si je prizadevalo pri- dobiti med članstvo čimveč lju- di iz knjigovodske stroke, ki de- lajo v gospodarskih organizaci- jah, v zavodih in ustanovah v občinah Ptuj in Ormož, kjer je ustanovljena podružnica 1959. leta. to je leto dni po ustanovitvi društva, že štela 120 aktivnih članov. 1962. leta se je število povečalo na 323 članov, 1964. le- ta že na 546 članov in je doseglo isto število kot Ljubljana, Mari- bor, Celje in Kranj. Prvotno je bilo članstvo le iz gospodarskih organizacij, sedaj pa je tudi iz zavodov in ustanov. Največ je članic (428) in le 118 članov, od tega 48 na vodilnih položajih. Glavno aktivnost društva je predstavljalo izobraževalno delo na 12 seminarjih s tolmačenjem vsebine gospodarskih predpisov in praktičnih izkušenj za delo. Na te seminarje so poslale gospo- darske organizacije, zavodi in ustanove 611 svojih zaposlenih iz finančne stroke. Na ta način je imelo društvo namen pomagati gospodarskim organizacijam, zavodom in usta- novam, da jim ne bi bilo potreb- no pošiljati svojih zaposlenih na razne seminarje drugam, tudi iz- ven Slovenije. Z nabavo skripta v vrednosti 1,021.600 starih din je želelo društvo pomagati obi- skovalcem seminarjev in zapo- slenim v finančni stroki do pri- merne literature, ki jo stalno po- trebujejo. Društvo si je pridobilo s svojo aktivnostjo nekaj sredstev, ne pa zadostnih, da bi izpolnilo vse svoje naloge. Se vedno si priza- deva dobiti svoj poslovni prostor, ker bi rado olajšalo organiz^ciji^ sko in ostalo delo društva. Za potrebno smatra društvo tudi srečanje s članstvom iz bližnjih društev v Sloveniji in v sosedni Hrvatski, zlasti z Varaždina in Cakovca, zaradi izmenjavanja praktičnih izkušenj in spoznava- nja bližnjih krajev. Nalog v zve- zi z rekreacijo ni bilo mogoče iz- vršiti ravno zaradi pomanjkanja sredstev. Tudi v bodoče bo ostala glav- na naloga društva pridobivanje članov, zlasti delavcev iz finanč- ne stroke in izpopolnitev dela društva v duhu nalog, ki jih je društvo sprejelo ob ustanovitvi in ob občnih zborih. Novoizvoljen upravni odbor bo štel 17, nadzorni pa 3 člane in častno razsodišče 3 člane. Nove- ga predsednika še niso izvolili. V. J. ŠC spomenik - makaronu v Italiji so sklenili postaviti spomenik — makaronu. Ob 750- letnici začetka izdelovanja tega priljubljenega italijanskega ži- vilskega artikla bodo iznajditelju postavili spomenik. Ntijclaljsa vojna stoletna vojna ni brla najdalj- ša vojna v zgodovini človeštva. Mnogo dalje časa so se vojsko- vali Spanci z južnoameriškimi Indijanci po vpadu španskih konkvistadorjev v Južno Ameri- ko. Vojna je trajala od 1535. do 1722. leta, ko so Indijanci morali kapitulirati. Zopet prometna nesreča v Spuhlji v sredo, 15. junija 1966. do- F>oldne je prišlo v Spuhlji na križišču pri gostilni Samperl do prometne nesreče med voz- nikom Branislavom Milovanovi- čem iz Beograda in Francem Horvatom iz Sobetinc pri Ptu- lu. Po cesti z Borla je pripe- ljal Milovanovič z mercedesom št. BG SR 54, ki m upošteval prometnega znaka, da nima prednosti in se je zaletel v na- sproti vozeči VVV št. MB 101-33, ki je pripeljal iz Ptuja proti Or- možu. Udarec je bil tako mo- čan, da so bile tri osebe v obeh avtomobilih precej poškodova- ne, da so jih odpeljali v ptujsko bolnišnico. Škode na obeh vo- zilih je za nad 800.000 starih di- narjev. Vozili nista bili sposobni za nadaljevanie vožnje m so ju spravili s ceste na bližnje dvo- rišče. Naša vina radi pijejo v Nemčiji pod starim imenom Kmetijski kombinat Ptuj, kle- tarski obrat »Slovenske gorice«, je odpremil 14. junija 1966 v Za- hodiio Nemčijo 2 cistemfi s 5 vagoni visokokvalitetnega halo- škega vina, ki ga tam razprodajo potrošnikom na veliko ali na ma- lo v buteljkah in v drugi embala- laži kot sloveče m kvalitetno vi- no iz Jugoslavije. Eno izmed večjih kletarskih podjetij v Miicimu je »SUD- DEUTSCHE KURFORSTEN- KELLEREI GMBH. MUN- CHEN«, ki slovi v Nemčiji kot dobavitelj najkvalitetnejših ju- goslovanskih, zlasti pa sloven- skih — haloških in drugih vin. To podjetje kupuje v Jugoslavi- ji večva.gonske količine vina, ki lih v&tekleniči v buteiil&e, in opremi s svojimi etiketami. Pogled na 12 strani obsega- joč, grafično in bar.mo okusno opremljen prospekt in cenit: te firme preseneča, še bolj pa pre- seneti kupce buteljk, ko za- gledajo na njih poleg lepih barvnih vinogradniških motivov tudi v kratkem tekstu izražene posebnosti vsebine. Tako najde- mo v tem prospektu etiketo za rizling 2 Majskega vrha, nada- lje etiketo za haloški renski riz- ling in traminec, kakor tudi za silvanec. Cene za buteljke so od 1,75 DM do 3,95 DM. Naše rojake v Nem.eiji prav gotovo prijetno preseneti, ko jim pride v roko buteljka s haloškim viTiom, vznemiri pa jih napis »JUGOSLAWIEN • UNTER - STEIERMARK«. Komentar k te- mu je potreben ob pogledu na drugo etiketo, kjer je lepo na- pisano »JUGOSLAWIEN - SLO- VENIEN«. V. J. Zanimivosti Pod copato Izraz »pod copato* simbolizira despotično oblast žene nad mo- žem. Njegov izvor najdemo v ze- lo oddaljenih časih. Poglejmo, kaj piše o tem kronika srednjih stoletij. V znak poravnave med pape- žem in nemškim cesarjem, ki sta bila trajna sovražnika, je bilo sklenjeno, da se priredi velik vi- teški turnir. Vsak udeleženec turnirja je moral imeti na prsih kakšen originalni emblem. Mno- go vitezov se je prijavilo za tur- nir, le vitez Polonij je kategorič- no odklonil svoje sodelovanje kljub temu, da so ga šteli za ne- premagljivega. Na dan začetka turnirja je mlada Polonijeva žena še enkrai skušala nagovoriti svojega trmo- glavega moža k sodelovanju. Vendar jo je ta energično zavr- nil. Vsa iz sebe je mlada ženska zgrabila svojo copato ter jo vrgla v moža. Razjarjen zaradi takšnega ob- našanja svoje žene se je Polonij odločil sodelovati na turnirju, se hitro oblekel v viteško opravo in pričvTstil na prsi ženino zlato vezeno copato. Ko so ga vprašali, pod kakšnim emblemom se bo boril, je Polonij odgovoril: pod copato! Iz tega časa izvira torej ta še vedno sodoben (ali vedno bolj sodoben?) izraz. Statistika Svoječasno sta Ilija Ilf in Ev- genij Petrov napisala delo >»Sta- tistika zna vse ...« in navedla, koliko in kakšne hrane poje po- vprečen državljan, koliko popije žganja. Iz statistike je razvidno, koliko je v državi loncev, bale- rin, psov vseh vrst, koles, spome- nikov, deklet in šivalnih stro- jev ... Pred statistiko se ni mogoče skriti. Vsekakor pa si je težko zamisliti katerokoli državo brez solidne statistike. Pred kratkim je britansko društvo izdelovalcev piva objavilo podatke o porabi piva v različnih deželah sveta. V letu 1963 smo spili na svetu celo morje piva — 2 milijardi 120 mi- lijonov litrov. To je skoraj za 55 milijonov litrov več kakor leto prej. Ce bi vse to pivo nalili v steklenice in opasali z njimi ze- meljsko kroglo, bi stalo v vsaki vrsti 480 steklenic. Agencija Reuter je sporočila, da je na čelo držav, največjih potrošnic piva stopila — ne Nem- čija, temveč mala Belgija, katere povprečen prebivalec popije let- no 115 litrov piva. Nemčija za- ostaja za 3 1 na prebivalca, tretje mesto zavzema Avstralija, ki ji sledita Nova Zelandija in Angli- ja. Razvoj turizma skozi stoletja Raziskovalci zgodovine turiz- ma so dognali, da segajo zamet- ki tovrstnega udejstvovanja v 8. stoletje. V tem času je namreč francoski kralj Kari Veliki (742—814) vzpostavil zveze 7. bagdadskim kalifom Hamn nI Rašidom in začela so se prva, sicer redka potovanja francoskih dvorskih Ijnrli Palestino m v druge dežele bližnjega vzhoda. V tem času so se pojavili že tu- di prvi prospekti za turiste s kratkimi podatki o poti in o razdaljah med posameznimi me- sti, pozneje pa so začeli vnaša- ti v ie prospekte tndi bolj po- drobne podatke o prenočiščih, o carinskih predpisih, o podneb- nih razmerah in o znamenitostih raznih predelov. • Prvi organizatorji mednarod- nih turističnih potovanj so bili trgoTci iz Cf-^novp. Piše, Augs- burga in Niimberga. Sinn i TEDNIK — petek. ir. juiiija 1966 Stran 4 Problem šolstva, kulture in pro- svete na ormoškem območju Teža\e, ki so v zadnjili ča^sih negativno \plivale na gospo- darsko dejavnost, imajo isto časno \T5liv na kultumopro- bvetno dejaAnost in stanje v naših občinah. Kultura in pro- s\eta, ki sta, gledani s trenut- nega stališča, neproduktivni pa- nogi, sta v odvisnosti od gospo- darske in finančne zmogljivosti občine. V tem so tudi problemi in teža\e, ki se pojavljajo zla- sti v občinah, ki so v pretežnem oziru kmetijske in kjer indu- strije skoraj ni. Da bi lažje ra- zumeli probleme, ki iz tega iz- hajajo, nekaj osnovnih podat- kov: Osnovno izobraževalno dejav- nost vrši v ormoški občini 10 šol, izmed katerih je 5 popolnih osemletnih šol, 5 pa je podruž- ničnih šol, ki imajo le prvih 5 razredov. Iz območij podružnič- nih šol se učenci vsakodnevno vozijo v višje razrede v matično šolo. Prevoz učencev je zago- tovljen z avtobusi in je za njih brezplačen, plača ga namreč ob- činska skupščina z zagotovitvi- jo sredstev v skladu za šolstvo. Pred uvedbo tega načina so vse šole bile popolne osemletne šo- le. S to organizacijsko mrežo se je pojavila vrsta problemov, ki so primarnega pomena za učni uspeh učencev, predvsem \ ozačev, ki pa jih zaradi skro- mnih finančnih sredstev ne mo- remo reše\ati. Napačno bi bilo trditi, da v občini za to ni ra- zumevanja, toda spričo stanja vsega ostalega si ne moremo do\x>liti marsičesa, kar bi bilo nujno potrebno. Nekaj nad 100 učiteljev in nekaj nad 3000 učencev se tmdi, da bi bili uspehi osnovne izobrazbe čim boljši in da bi imela mladina končano vsaj osnovno šolo, kar naj bo start za nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in \ ključevanje v delo. Ker na našem območju ni srednjih šol, odhaja mladina na srednje šole v glavnem v Ptuj in Maribor, nekaj pa tudi drugam. Kulturno-prosvetna dejavnost v naši občini ni tako razgibana, kot je bila pred leti. Sicer so prosvetna društva še aktivna, vendar je število sodelavcev padlo in se to pozna ne samo na kvantiteti temveč tudi na kvaliteti dela. Res je, da pro- svetna društva delajo pod tež- kimi pogoji, ponekod so ti po- goji celo taki, da redno pro- svetno delo onemogočajo, npr. v Središču, vendar bo potrebno to delo okrepiti. Mogoče je krivda tudi na nekaterih zasta- relih oblikah prosvetnega dela, ki danes v celoti več ne zado- \ olju jejo predvsem mlajših lju- di. Poiskati bo torej potrebno nove oblike in nove metode de- la in angažirati širok krog so- delavcev. V kulturno-prosvetno dejavnost se vključujejo tudi telovadna društva Partizan, ga- silska društva. Rdeči križ, v ve- liki meri pa ljudske knjižnice. Rdeči križ je v letošnji sezo- ni priredil nekaj uspelih kuhar- skih tečajev s predavanji iz raz- nih področij, gasilska društva pa so pričela prirejati dramske predstave, kar je sicer pozitiv- no v smislu prosvetnega dela, nepravilno pa, ker to ni delo- krog gasilskih društev in ker je to žai samo lov za denarjem. Vsaka organizacija bi se naj ukvarjala z dejavnostjo, za ka- tero je ustanovljena. V strokovntMn in družbenem izobraževanju se čuti dejavnost Delavske univerze. Zlasti večer- na politična šola je dala precej pozitivnih rezultatov, kar se zlasti kaže v odnosu članov de- lovnih kolektivov do vprašanj delavskega upravljanja. Oddel- ki večernih osnovnih šol dajejo možnost vsem, ki udso v red- nem času končali šolanja v osnovni šoli, da to nadomesti- jo. Poljudnoznanstvena preda- vanja so na našem podeželju izredno priljubljena in za neka- tere odročnejše kraje sploh edi- no kulturno prosvetno delo. Z registracijo dejavnosti v kulturno-prosvetnem smislu bo- mo lahko uvideli probleme, ki jih ta dejavnost ima in ki nje- no delo otežujejo. Res je, da so finančna sredstva eden izmed glavnih činiteljev, ki negativno vplivajo na to dejavnost, ven- dar so ključni problem v vsej kulturno-prosvctni dejavnosti, če izvzamemo redne šole, ka- dri. Opažati je namreč, da je vedno manj požrtvovalnih posa- meznikov, ki hočejo pri tem de- lu sodelovati, jasno pa je, da brez angažiranja, brez velike požrtvovalnosti, brez volje do tega dela in pa seveda brez po- trebne sposobnosti ne more bi- li želenih uspehov. Marsikaj bo potrebno v občinskem meri- lu ukreniti, da bo ljudska kul- tura in prosveta zopet takšna in še boljša, kot je bila, in da se bo njen vpliv odražal v hu- manosti naših medsebojnih od- nosov. PE PRIPRAVE NA 4. JULIJ Za letošnjo proslavo dneva borca — 4. julija — pripravlja program Združenje borcev mesta Ptuja, ki bo ob tej priložnosti tudi proslavljalo 25-letnico vsta- je jugoslovanskih narodov. V zvezi s tem praznovanjem je sklenilo Združenje zveze borcev mesta Ptuj, da bo v soboto, 2. ju- lija 1966, zvečer ob 20. uri, v ptujskem gledališču akademija s primernim programom, pripra- vila pa bi jo naj »Svoboda« Ptuj, garnizija JLA Ptuj in pevski zbor železničarjev. Na pobudo krajevne organiza- cije ZB Stoperce naj bi bil v ne- deljo, 3. julija, pohod partizan- ske patrole po Halozah. Eno pa- trolo bi naj dal Ptuj, drugo pa Kozjansko. Sodelovala bi tudi mladina in šolski otroci, ki bi naj šli organizirano po poteh Lacko- ve čete. V Stopercah bi bilo sre- čanje vseh borcev, ki so delali na tem terenu. Za mladino in šo- larje bi naj končal pohod pred Lackovo hišo v Novi vasi pri Ptujo, kjer bi naj bila za nje tudi slovesnost. Iz Ptuja v Stoperce bi se odpeljali udeleženci z avtobu- som. V spomin na težje dni interni- rancev 1941. leta bi naj bilo na Borlu tudi srečanje interniran- cev, vendar še v tej smeri ni na- tančnega dogovora. Aktivne organizacije ZB v ptujski občini so vsako leto pri- pravile za svojo okolico prijetno praznovanje, zato bodo to stori- le tudi letos za 25, letnico vsta- je in sicer povsod, kjer so se že resno lotili priprav. V. J. Oictet izpod Uršlje bo pel na Borlu Gostje gostinskega podjetja grad Bori, ki radi obiskujejo to letovišče ob sobotnih večerih, bodo v soboto, 18. junnija 1966, zvečer slišali ubrano petje okte- ta izpod Uršlje — kulturno pro- svetnega društva Prevalje, ki bo pel koroške in narodne pesmi pod vodstvom Viktorja Krivcau V dogovoru 7 upravo gostin- skega podjetja grad Bori costje za ta koncert ne bodo plačali vstopnic, ker je namenjen za razvedrilo vseh takrat na Borlu zbranih gostov. Vj. Pozdrav z morja Učenci šole Gruškovje smo v nedeljo. 5. junija t. 1., že zgodaj odšli na šolski izlet. Potovali smo skozi Zagreb in Plitvice ter pri Seaiju zagledali morje. Zve- čer smo utrujeni prispeli v Bio- grad. V ponedeljek smo si ogledali to mesto, v torek pa smo se od- peljali v Split. Ogledali smo si akvarij, pristanišče in ostale za- nimivosti. V sredo smo bili na PaŠmanu, v četrtek pa smo se vrnili proti domu ter s! spotoma ogledali še Postojnsko jamo. Smo z revnega območja in si iz lastnih sredstev ne bi mogli privoščiti takšnega izleta. Ker so nam ga omogočile Strojne delav- nice iz Ptuja, se jim iskreno za- hvaljujemo ter vsem v njih za- poslenim pošiljamo prisrčne po- zdrave. Zdenka Ovčar z Maclja in Lidija Verk iz Gruškovja. Obiskal nas bo slovenski izšeli«j niški pevski zbor Glasbene matice Iz Clevelanda v IB\ v nedeljo, 19. junija 1966, bo nastopil ob 18. uri v dvorani TGA Kidričevo pevski zbor ame- riških Slovencev. V sedanji kon- certni turneji na Slovenskem je že pel v Trbovljah, na Jesenicah. Novi Gorici, Trstu in Kopru ter v vseh teh krajih vzbudil veli- ko zanimanje in privabil števil- ne poslušalce. Prav zaradi tega, ker tudi pri nas pričakujemo velik obisk, je morala občinska zveza kulturno- prosvetnih organizacij kot gosti- teljica usmeriti koncert v Kidri- čevo, kjer je večja dvorana in je tudi na razpolago ustrezna gar- deroba. Na koncertu v Kidričevem se nam bo zbor predstavil z reper- toarjem, ki obsega slovenske na- rodne in umetne pesmi, črnske duhovne pesmi ter odlomke iz oper. Da se bodo lahko koncerta udeležili tudi Ptujčani in bližnji okoličani, bo ob primernem šte- vilu priglašencev mogoč prevoz z avtobusom; je pa tudi ugodna zveza z vlalcom, saj odhaja vlak iz Ptuja proti Kidričevemu ob' 17,10 in se vrača iz Kidričevega | proti Ptuju ob 20,24. Za prevoz z avtobusom naj se reflektanti pri- glasijo v pisarni ptujskega mest- nega gledališča v dopoldanskem času. Obiskovalci, ki se bodo pe- ljali v Kidričevo z avtobusom, bodo morali ob odhodu iz Ptuja kupiti povratno vozovnico. Vstopnice bodo v predprodaji v Ptuju pri blagajni mestnega gledališča v petek (17. VI.) in so- boto (18. VI.) od 15. do 17. ure, v Kidričevem pa v soboto (18. VI.) od 18. ure dalje pri blagajni v kinu ter v nedeljo (19. VI.) od 15. ure dalje pred vhodom v kon- certno dvorano. Vabimo Ptujča- ne in okoličane, da se udeleže te pomembne pevske prirccJ Kidričevem in počaste pi naših slovenskih izseljeni kljub oddaljenosti od svoi tične zemlje ohranjajo sio\cii pesem. Ameriške rojake bomo spr^ U na dan koncerta, 19. junija, njihovem prihodu iz Muiske bote ob U. uri pred magist tom na Trgu mladinskih brig Vabimo Ptujčane, da so tudi ga sprejema v kar naj\eOj številu udeleže. Drago H SMEH ZA ZDRAVJE Nepredviden rezultat — Veš, da jc Henrik poklonil svoji prijateljici toliko dragoce- nih stvari, da je na koncu bil prisiljen se poročiti s njo (zaradi denarja). Neprevidnost — Pomisli, ko sem igral kla- rinet, je sosed razbil s kamnom moje okno. — Norec, sedaj te še bolje sliši. Zahteva Uslužbenec snažilki: Kje prah z mize? Tam sem imel ; pisane važne telefonske števil Oefikatesn^i aritmetiki Učitelj: Ce bi imel ti d\'a jaz dva sendviča, kaj bi imt oba skupaj? Učenec: Lahek zajtrk. Posrečen primer Učitelj: Ivančekj ali veš, kaj to prozorno telo? Ivanček: To je telo, skozi \ terega lahko vidimo. Učitelj: Navedi kakšen p mer! Ivanček: Ključavnica. Ganljiva skrb — Prišel sem zai-adi klavirj Sem uglaševalec. — Toda moj klavir je v red jaz vas sploh ni^em klical. — Že mogoče, toda vaši sose je so me prosili, naj pridem.. VEDNO VEČ CESTNIH PRaMETNIH NESREČ NA ORMOŠKEM OBMOČJU v zadnjem času sta bili dve cestni prometni nesreči na liri- žišču Ljutomerske in Kolodvor- ske ceste v Ormožu. Ljutomerska cesta je cesta I. reda, Kolodvor- ska cesta pa je stranska. Skoraj pri vseh nesrečah je vzrok izsi- ljevanje prednosti, česar pa ni- so krivi samo vozniki. Res je, da je na Kolodvorski cesti znale, ki odvzema prednost voznikom na tem cestišču. Ta znak je zarasel s koprivami in visoko travo, zato ga nekateri vozniki morda pre- zrejo. To pa je lahko usodno. Bi- lo bi najbolje, očistiti koprive in travo okrog znaka ali pa ga po- staviti na vidnejše mesto. Po- manjkljivo je storilo Cestno podjetje Maribor, da jo na to mesto postavilo znak o odvzemu prednosti in je najbolje, da ga zamenja z znakom "Stop«, Pred tem znakom so vozniki po cestno prometnih predpisih dolžni vozi- lo ustaviti, se prepričati, če je cesta prosta in šele takrat na- daljevati vožnjo skozi križišče. Po Ljutomersld cesti je tranzitni promet, precej prometa pa je tudi po Kolodvorski ulici, kjer je ob grajskem parku bencinska čr- palka. Nedavno sta v tem križišču Irr- čila dva avtomobila, pred nekaj dnevi pa je mopedist zadel v avtobus. Sreča Je le bila, da se i mopedist ni težje poškodoval. D. R. Razmah turizma v Islandiji Islandija doživlja pravi raz- mah turizma. Tjakaj se ne usmerjajo samo turisti iz bliž- nje Norveške, Švedske. Danske in Anglije, temveč tudi iz juž- nih dežel Evrope, iz Amerike iu celo iz Avstralije. Leta 1961 je obiskalo to deželo H.OOO tujih iuristov. leta 1962 uad 17.000 in naslednjega leta že nad 20.000, kar je prineslo v islandsko dr- žavno blagajno 170 milj. kron. Čudovita svojevrslnost narave tega otoka in navad njegovih prebivalcev izzivata veliko za- nimanje turistov. Malokdo ve, da je promet na cestah otoka po levi strani, da otočani sploh nimajo vojske in vojne obvez- nosti, da na otoku ni tramvaja niti železnice. Islandski parla- ment — Allting — je najstarci- ši na svetu, islandski predsed- nik pa vidi iz svoje rezidence območje, na katerem /ivitii dve Ireiiinr prebivalcev njegove dr- žave. V tej državi gostje ne da- jejo napitnine, državljani pa so brez priimkov: sinovi dobivajo očetovo ime s prisfavkom — son (sin) in dotir (hči): po po- roki obdrži /ena svoj priimek: na otoku ni dovoljeno imeti psa zaradi čistoče, v resfavrae?jali pa ne dnjeio vina mostom, ki so ntlajši od 21 let. Tod ie ninojo bazenov s toplo vodo. ki jo do- bivalo iz gej/irov. Na v^ake.iM nrebivalfri Islanda odpade pri- bližno 4." ovac. JUDO REPUBLIŠKA LIGA V zadnjem, 6. kolu slovenski ga prvenstva v judu so se v Sli venski Bistrici srečale ekij Impola iz Slovenske Bistric Branika iz Maribora ter Dra\ iz Ptuja. Judoisti Drave so 1 borili dobro ter premagali Ir pol, kakor tudi Branik z rez; tatom 20:10. Iz ekipe Drave treba pohvaliti novinca v ekj Satlerja ter izvrstnega Bvezt ka. Tako se po končanem pr venstvu nahaja Drava na 6. me stu med trinajstimi slovenskin judo klubi. To je lep uspeh ptujskih ju doistov, ki so se po treh letil zopet vključili v tekmovanje Zaradi finančnih težav niso ime li možnosti za treniranje, ke; ni bilo potrebnih blazin in ki mbn. Vendar so s požrtvoval nostjo in voljo prebrodili teža^ ve in nabavili potrebne i^ekvizi te, tako da so ljubitelji judj p dolgem času zopet p:'isostvoval zanimivim srečanjem v inehi umetnosti. H. Cvetko Odlomki iz živlienfa heroja XII Prebivalci v Potavju so pre- življali hnde dneve po prihodu okupatorja. ?.e aprila 1941 je pregfial na Vlrva^ko 22fy ljudi, od julija do konca septembra jc prek zbirnega taborišča za izseljence v Rajhenhurgu poslal v Sriiijo in na HrvaŠko 418 pre- bivalcev iz vrst izobražencev in obrtnikor. Junija 1941 so Nem- ci sklenili izseliti še 61.000 kmeč- kih prebivalcev iz Posavja, da bi tam naselili nemške Kočcvar- Na konferenci v Zagrebu me- seca >M?pteinI)ra so ta načrt spre- menili, izseliti selitvi upiral, ne bo sprejel oflškodnine /a imetje, ki ga l>o zapu-ti). Mnoiri so verjeli obljubi o odškodnini in se vda- li selitvam, čeprav jih je Osvo- IvKlilna fronta pozivala, naj se se^'t vam uprn. Prvi kamioni 7 izseljenci so vozili kmete v zbirno taborišče, v irrad Piajhenburjr. 2"^. oktobra. Od tu so vo/ili transntMte v ^^le- /ijo. Saško. Brandenburško, Po- rnanisko Wirtenburško in Ba- dfn«.ko. Do 22. novembra so iz- »^Oiili 24.000 domačinov, do kon- ea U>ta 1941 pa še nekaj nad Dušan ir prišel v Pofavje pet dni za tem. ko so morali prvi Pors:avc) zapustiti svoje domove ^■•n ne^sti « soboT le imovino, •^ir- peco v kovč-ek aLi zavoj. Vse drugo je ostalo doma v rokah okupatorja. Koliko vašega so pu- stili doma v hišab, koliko živi- ne po hlevih! Hudo je bilo pri srcu, zapuščati domačije in po- vrhu še pred zimo. Pri Tominčevih v Malem vr- hu pri Globokem, kamor je Du- šan prišel, kakor sam pravi, 28. oktobra, se je sešel z borci Bre- žiške čete in s tovarišem lludi- jem Janhubo. s katerim je bil v Španiji in ju je re\<^lucionar- na pot peljala leta 1939 v tabo- rišča v južni Franciji, v Nem- čijo in poleti 1941 v domovino. Rudi je prevzel v četi delo po- litičnega komisarja, Dušan pa komandirja. Kakor piše Stanko Skaler v brošuri; Posavje v le- tu t941. je prišel Dušan v Po- savje, oblečen v lovsko obleko, z lovskim klobukom, kakršne so radi nosili Nemci. Obleka ga je tako varovala pred budnimi očmi sovražnnika. Rudi Janhuba in Dušan Kve- dor sta se z borci Se večkrat oglasila pri Tominčevih. Dušan pa je obiskal tudi skupino upor- nikov v Krški vasi, kjer je pre- nočeval pri Kovačičevih, ki so imeli v drvarnici skrilo orožje in munjcijo. Dušan je z Mila- nom Kovačičem in Emanuelom Kolarjem odpeljal orožje in mu- nicijo v Brežice, skrito v vin- skem sodu. Vse jc šlo pn s-reči z nevarnim tovorom. S svojim vozom "^o se uvrstili v dolsro vr- sto vinskih tovornjakov. Na mo- stu je straža večkrat nre:rledo- vala tovore na vozovih, a sod na vozu. ki '-o ga peljali naši znanci, ni bil sumlji'^- Stražar jih je pustil mimo. Pripeljali so se z niim d^ Mila-vca. kjer 50 ga zvalili v klet železniške ču- vajnice. Orožje in municija je koristno služila brežiški četi. Dušan je zvedel, da Nemci niso zavarovali imovine, ki je ostala po hišah in hlevih izse- ljencev in da ponoči imovino kradejo neznani tatovi. Pri zlo- rabi te imovine je imel vmes prste tudi okupator, dokler se do konca leta 1941 ni tmselilo na ozemlju izseljencev 2980 ko- čevskih družin. Po Dušanovem prihodu v če- to — v Doči na 29. oktober, je Prvi štajerski bataljon krenil proti Posavju, ker je tako odre- dilo Glavno povelj^^tvo sloven- skili parlizan.skih čet. Bataljon bi moral preprečiti izseljevanje. Okoli 70 partizanov, kolikor jih je štel bataljon, ki ga je vodil španski borec l*ranc Rozman- Stane je po globokem, zgodaj za padlem snegu korakalo proti Bohorju, kamor bi morala tudi Br(>žiška četa. Tudi z Dolenjske bi morala pri i i pomoč. Žal, ie okupator preprečil partizanske načrte. Dolenjski partizani niso prišli, ker so se spopadli z Ita- lijani, f, štajerski bataljon je prišel najprej na Spičnk pri Sromljah. Ko je krenil naprej, je kmalu naletel na močne nem- ške enote. Po prvih spopadih z njimi se je moral umakniti. Ko- mandant Stane se je vračal s svojimi izruučenimi partizani z zasavskih hribov prek Savinje proti Gri/am in Dobrovljam. Tedaj «0 se vrnili tudi nemški policijski in orožniški oddelki na^aj v svoje izhodiščne posto- ianke. misleč, da bo sedaj v Zasavju mir. Bilo pa je druga- če. Ko je knmaaidant Stane s svo- jimi borci počival v Hudi jami. je dne 4. notvembra zopet zado- nelo na železniški progi blizu Blance. Nemci so bili spet vznemirjeni in planili so pokon- ci. Spet so oboroženi nemški od- delki preiskovali po okolici. Ko- mandir brežiške čete Dušau Kveder-Tomaž in politični ko- misar Rudi janhuba sta si pre- vidno izbirala postojanke za brežiško četo. V Savinjski dolini pa so se borci prvega štajerskega bata- ljona pripravljali na razhod. Razdelili so se v tri skupine, ki bi šle prezimovat. Sam Stane jo je ubral na Dolenjsko. Med pni- jo je obiskal 9. novembra breži- ško četo. I^orci so se ravno te- daj preselili iz hrama kmeta Martina Zidanica iz Globokega, kjer so bili nekaj dni. v hram prešel jenca !\laks-a Novaka i/ Artir. Hrano so dobivali od Zi- daničevih. Iz Sronielj je priha- jal k njim Tanez Volčanjšek. ki jih je vodil zvečer na akcije in jim prinašal suho hrano. Dušan jc komandantu Stane- tu povedal, da je prejšnjega ve- čera s svojimi partizani mini- ral železniško progo spet blizu Blance in da so 4. novembra zaplenili veliko okupatorjevo skladišče hrane na posestvu biv- šega poslanca Ureka. Naslednji dan sia sp komandant Stane in Dušan-Tomaž poslovila. Stane je odšel .s sTrtjima s-premljeval- cerna, partizansko in partiza- nom, na Dolenjsko. Tistega temnega nirzl^a ve- čera, ko so Tomaževi borci mi- nirali ppogo pri Blanci, je sti- kal za partizani vodja raštanr- ske_ orožniške postaje Gatli. V RafhenbuT^-u je aretiral brata Jožeta in Karla Hlebca in Wr- ka Zenerja. Brežiškemu politič- nemu komisarju je pisal, da je pri aretiranih našel leiakc, ka- kršni so bili raztreseni po ru- darski koloniji v Raštanju in po Sevnici. Aretiraiice je zahte- val Gestapo in jih zaprl v Sv-v-; niške zapore. Ko je zvedel Oomaž, da so njiliovj sodelavci zaprti, se je odločil, da jih bo rešil. Dne 12. j novembra zvečer je odšel s par- tizanonia Ivanom Milavcem in l''rancjjem Sinko vičem proti Sevnici. Obema je vlival pogum in jima opi.sal. kako bodo z zvi- jačo rešili iz sevniških zaporov svoje sodelavce. O drznem na- padu nam priča poročilo vodje sevniške orožniške postaje po- veljstvu redarstvenc policije v Mariboru. Dušan, oblečen v lovsko oble- ko, z lovskim klobukom, jahal- nimi hlačami in škornji je s Francijem in Ivanom okoli de- sete ure zvečer pozvonil na po- slopju spvniškesra «odišča. kjer so bili (udi zapori. Upravitelj zaporov je bil v svojem stanovanju. Ko je dru- gič pozvonilo, je šel odpirat. Mi- slil si jp. da so srestapovci snet nrineliali kakšnega 'zapornika. Pohitel je iz stanovanja v jirvem nadstropju v pritličje in pri za- prtih vratih vprašol. kdo je. Gla^; nred vrati je dejal: Ge- sta po !< Nato je vrata odprl in prot! njemu so jilanili Dušan in oba partizana, ki sta upravite- lja zjrrabila. Dušan je zahteval z naperjenim revolverjem, 'a mu izroči zaprtega Hlebca. Če ne bo izpolnil povelja, ga bodo ustrelili. L^pravitelj zaporov je v sTojem zagovoru predpostav- ljenim pozneje dejal, da so na- nadalcl izjavili, da so prišli iz Italije. Dušan je tika::al partizanojm naj vzamejo upravitelju revo! ver in ključe zaporov. Prižgai so vse luči in ofiprli vsa vral c-eltc. treh v prvem nad s trop] in dveh v pritličju. Upravitel so zaprli v eno izrned celic i jo zaklenil, S seboj je Duša pozval iz prve celice v prvel nadstropju Hermana Kolmani Jožeta Urbančiča in Jožet Hlebca, i[i druge celice Kari Hlebca, iz pritličja pa Miri Zenra. Pred tem so partizai uničili telefon v upravnikovci stanovanju.' Svoje delo je Dušan-Tomaž partizanoma kaj hitro opravi Le nekaj minut je liilo potrel no. da so prišli do celic iu ji odprli in nekaj !ninut. da so i pozvani jetniki, sarni nila( fantje, pripravili na odliod partizani. Ko je komandir Tomaž zapi ščal celice je dejal, da mora. jetniki do polnoči mirovati ' nikamor javiti, kaj se je zgnfl lo. drugače bodo partizani ^ gli na zapore ročno granato.^ Na?lo in zadovoljen je od*' Tomaž z rešenimi jetniki v fem no noč. Med potjo sn rešen brata Jože in Karel lllelicc t*" Mirko /ener pripovedovali mažu. da so jih irestapovci ol' dolžili miniranja železniške pr^J ?e pri Krškem. Menili so. da j'' je vodil lože Hlebec. Upravitelja zaporov je po oi liodu partizanov rešjl j/ celi^ eden izmed jetnikov. Takoj J pohitel k telefonu v pisarno, k^ teri ni bil poškodovan, iu ja'^ ob 22.2" na orožniško postaij' da so trije moški nasilno vd'^ v sodno poislopje in o in končno doseglo dan. ko sc je osebje servisa pre- selilo v lep, sodobno urejen, svetel in tehnično praktično iopremljen lokal. [ V sredo. S. junija 1966, je bil la kolektiv jChetaldusovega« siM \ i.sa v Pluju pomemben dau. \ tuHcni lokalu je že sprejp- ■ffiA stranke, po.slovne iu dru- . JC. ii jih je potegnilo v prlku- pa prostor. Poslovodja servi- sa je rad razkazal dva lepa pro- stora, prižgal luči in tolmačil, zakaj je ravno optičnemu ser- visu potreben prikupen prostor v lahko pristopnem predelu Pluju. Nekaj let je minilo, da ?a je bilo mogoče doseči. Zgrad- ba, v kateri je servis, je prido- bila na svojem podnožju irdnc if^silcc, da ni bojazni, da bi se kduj posedla. Lep lokal je nje- no podobo sedaj čisto sprenrc- fiil in tudi močno vpliva na okolicf*. '^e nekaj let. pa bo Ptuj v crioli urejen, saj poskuša vsako |)iMljcij(' afhiptirati svojo pro- McHc iu ust\ariti za svoje zapo- ^k'nc |)rijetne delovne prostore. V. J. Hesreča nikoli m poclvi Dne 8. junija 1966, ob 15.30 se je na cesti v M. Brebrovniku dogodila huda prometna nesre- ča. Voznik osebnega avtomobila znamke fiat 750 z reg. št. MB 126-15 Ivan Planine iz Maribora in sopotnik Franc Rizman iz Miklavža pri Ormožu sta se vračala z Brebrovnika proti do- mu v Miklavžu. Na rahlem des- nem zavoju je vozilo začelo za- našati v levo stran. Voznik ni obvladal vozila in je zavil v desno, preskočil jarek ter se na trati izven cestišča enkrat pre- vrnil in nato obvisel s pred- njim delom na stebru brajd. Sopotnika Franca Rizmana je vrglo iz vozila in je obležal z zlomljeno hrbtenico. Rizman je po dveh dneh v bolnišnici pod- legel težkim poškodbam. Voznik je ostal nepoškodovan. Na vozi- lu je za okrog 3000 N dinarjev škode. Vzrok — neprimerna hi- trost in (verjetno) vinjenost. Dne 8. junija 1966, ob 21.30 se je v vasi Trgovišče na cesti I. reda dogodila prometna ne- sreča. Voznik osebnega avtomo- bila znamke Fiat 750 z reg. št MB 136-33 Ivan Cvetko iz Or-:' moža je zavozil z desne na levo stran ceste v jarek, nato podrl nekaj metrov žične ograje in obtičal na vrtu. Na vozilu in ograji je škode za okrog 1600 N dinarjev. Voznik je ostal brez poškodb. Vzrok — za volanom je zadremal. Dne 11. junija 1966, ob 6.45 se je na križišču cest v Ormožu v bližini gostilne »Grozd« pripe- tila prometna nesreča. Mopedist Stanko Peserl iz Kajžarja je z mopedom pripeljal pravilno pred križišče in z roko nakazal, da bo zavijal v levo. V tem trenutku je na levi strani opazil osebni avtomobil, ki je pred križiščem obstal. Peserl se je ustrašil in zavil na desno tik pred avtobus, ki ga je upravljal voznik D kategorije Anton So- štarič. Šofer avtobusa svojega vozila ni mogel več ustaviti in je mopedista zadel ter zbil po cesti. Mopedist je dobil lažje te- lesne poškodbe. Škode na mo- pedu je za okrog 300 N dinar- jev. Dne 11. junija 1966, ob 22.15 se je na cesti II. reda v bližini vasi Loperšice pripetila promet- na nesreča. Mopedist Anton Tkalec iz Središča se je z mo- pedom vračal iz Ptuja. Na ovin- ku ga je začelo zanašati in je z mopedom vred padel po ma- kadamskem cestišču, kjer je s poškodbami po obrazu obležal. Na cesti ga je našel Andrej Pin- tarič, ki je poskrbel za zdrav- niško pomoč. Na mopedu je za okrog 50 N dinarjev škode. Vzrok te nesreče je vinjenost. S stolčkom ubila moža Dne 13. junija 1966 sta se v ranih jutranjih urah zakonca; Slava Rak, stara 39 let, in Er- nest Rak. star 48 let, iz Senešc št. 28 sprla. Približno ob 8.15 je Ernest šel v listnjak po svojih opravkih. 2ena Slava pa se je ta čas nahajala v hlevu in je molzla kravo. Stopila je za mo- žem z lesenim trinožnim stolč- kom v roki, moža v listnjaku vrgla na tla in ga s stolčkom nekajkrat udarila po glavi. Udarci so bili siloviti, vendar je Ernest imel še toliko moči, da se je po lestvi splazil na hlev in tam s težkimi poškodbami oko- li 11. ure podlegel. Dokler je bil mož še pri življenju. Slava niti ni poskušala poskrbeti za zdrav- niško pomoč, čeprav je vedela, kaj je naredila. Otrok nimata, oba pa|pta se vdajala alkoholu, kar je imelo za posledico, da so bile razmere že dalje časa ne- vzdržne. Preiskava je v teku. -tv Planincev fiček se je postavil na zadn.ii kolesi Tekmovanje za pokal „Dela" Solidna uvrsUtev Partizana Markovci Kot vsako leto je tudi letos časopisno podjetje Delo razpi- salo tekmovanje telesnovzgoj- nih društev za pokal in denar- ne nagrade. V tekmovanje se je \ključil tudi Partizan Slovenije in ŽMS.'Tekmuje se tako, da se oceni za čas od 31. marca 1965 do I. aprila 1966 aktivnost in dejavnost društev. V poštev pri- de povečanje števila članstva, urejenost splošne telesne vzgo- je, rekreacija, športna dejav- nost, telesno kulturne manife- stacije, dejavnost strokovnih kadrov in propagandna dejav- nost. Društva se uvrščajo v dve .skupini. V prvi skupini so dru- ' šiva, ki imajo telovadnico ali v njej gostujejo. V drugi pa taka društva, ki telovadnic nimajo. Zmagovalec prve skupine je Partizan Štore, ki je zbral 4695 točk. Tu .so se vidno uvrstili tudi Markovci, saj so dosegli šesto mesto v Sloveniji s 3420 točkami. Za .seboj so pustili mnogo mestnih društev, kot je Ljubljana-Tabor, Ljubljana-ViČ, .Maribor-Pobrežje itd. Ptuj je s 1056 točkami zasedel 13. mesto. Pravzaprav bi bilo piavilno, d.i bi .Markovčimi bili uvrščeni v drugo skupino, saj njihova te- lovadnica še zdaleč ne ustreza pogojem vsaj primitivne telo- vadnice, da ne govorimo o ti- stih, ki jih imajo društva, ki so Zel njimi zaostala. V drugi skupini je zmagal Partizan Mu- la. Drugo u\rščeiii Šentilj, to- rej prav tako \asku drust\o, je zbralo le 1188 točk. Iz tega iz- haja, da bi se Marko\ci i:\islili na drugo mesto, če bi jih ko- misija uvrstila v to skupino. Obema društvoma Partizanu Markovci ter Ptuju gre za to uvrstitev priznanje ter jc treba začeto delo nadaljevati in tek- movanja ne opustiti, verjelno bo prihodnje leto uvrstitev šc višja. OP KONČNO BO UREJENA TUDI OSOJNIKOVA ULICA v torek, 14. junija 1%6, je bilo dogovorjeno vse potrebno v zvezi z začetkom rekonstruk- cije ulice Franca Osojnika me(I Trstenjakovo ulico in med Gre- gorčičevim drevoredom, iu si- cer med predstavnikoma občin- ske skupščine Pluj \n med predstavniki investitorja, želez- nice, projektanta in drugih. Ulica Franca Osojnika v Ptu- ju je bila večkrat predmet jav- ne kritike zaradi slabega sta- nja cestišča in pešpoti, uničene ograje in drugega, saj jc presta- la več prekapanj zaradi kauali- zaciije in graditve mostu čez Grajeno, ni pa prišla na vrsto j za dokončno ureditev predvsem I glede na traso nove ceste mimo železDiške postaje. Sedaj jc tre- ba šteli le dni, da sc l>o njena podoba zopet spremenila zaradi resničenja projekta, ki ga je iz- delal Projeklivni biro Ptaj za investitorja,^ 1. j. Podjetja za ko- munalno dejavnost. To bo začelo prihodnji teden s* cestnimi deli. da bo ta ulica na novo urejena in asfaltirana že do letošnjega občinskega praznika — 8. avgu- sta. Spremembe po tem projektu bo po svoje prizadela zagovor- nike starih ptujskih prijateljev, obcestnih kostanjev, ker bodo na levi strani, med hotelom In Grajeno v celoti odstranjeni, ua desni strani pa dopolnjeni z no- vimi, kjer manjkajo in kjer je potrebno nekaj dreves odstra- niti, ker bo v predelu železui- čarskih vriov cesta razširjena. Od Trstenjakove ulice do pi>- sta* bo cesta razširjena celo za širino sedanje obrobne pešpoti, sicer bi ostala v tem delu cesia neasfaltirana. Ta začetni del ce- ste bo že del nove tranzitne ce- ste mimo železniške postaje, ki se bo odcepila od ceste na že- lezniško postajo pri koncu dre- voreda. Na novo urejeno in as- faltirano cesto bo ločil od želez- niške proge zeleni pas. Ce bo ostala ograja med Grajeno in železniško postajo tudi t bodo- če, je prepuščeno železnici. Od Grajene do Trstenjakove ulice ograje ne bo. Nekoliko sc bo spremenilo tudi okolje čuvajni- ce pri prehodu na Ormoško ce- sto, ko bo dokončno odločerto. za koliko bo la prehod razšir- jen, ker predstavlja sedanji oz- ko grlo, pred katerim se v ne- kaj minutah nabere mnogo vo- zil, ko jc proga zaprta, ko pa je odprta, pa sc zguete skozi to grlo velik promet pešcev, uio- torislov, vpreZnih vozil in avto- mobilov. Ko bo odstranjeno drevje, ki Sprem m ba po tera projektu je določeno za podiranje, sc bo- do takoj začela dela na cesii. Opravilo jih bo Podjetie za ko- munal, dejavnost Ptuj. Za vozila na postajo bo nekaj časa mlprt promet le po Ciril-Metodov i iri po Gregorčičevi ulici, . pozneje pa po potrebi dede na dela, ki bodo narekovala omejitve pro- meta na določenih sektorjih. Ob vsaki rekonstrukciji, novo- gradnji in drugačni spremembi v Pluju ni mogoče mimo bese- de o ljudeh, ki radi pokvarijo, kar so drugi zsrradili ali olep- šali. Tako ie bilo sjcdaj postav- ljeno vprašanje, kako navaditi ljudi, da ne bodo hodili na no- «tajo namesto po novem asfal- tu, ob /cleznifi. kot ^ednj. ko =;o si potniki «kozi prc(h''r uni- čene ograje sami nap^a^il! bli/- niico ob progi na posta'o. Ce bi odnadla liojazen zn nadaliriir Iskanje bližnjic, bi bila ograja orl Grajene do i>ostaie odveč in bi zadoščal le zeleni pas-, kar bi bilo gotovo mnogo Icošc kot pogled na razmejen rp'^tni in že- lezniški prostor z oirrajo. Z ureditvijo Osojnikovc u1i<*P bo dobil Ptuj še eno noro po- dobo urejenosti in ta bo dopiol- njevalrT j>oglpd na vt-p. kar je f^h OsojnikoTi cesti danes novo^a. V. T. PODOBA V OBLAKIH JLROME BRONFIELD; Ko je licitator dvignil sliko, ^em bil prepričan, da bom nu- -di' i)i \ i in edini. Toda prišlo je ^hugačc. Izklicna cena je bila -dolarja. Moja ponudba v viši- treh dolarjev je sledila delček =^"''kunde za ponudbo neke mla- dame z zelenim klobukom s:la\i, ki jc sedela v isti vr- toda nekaj sedežev nu des- Najina pogleda sta se za "'P srečala in bilo je težko ugo- ^o^iti kdo od naju je bil bolj presenečen. . «Pet.« sem zaklical in takoj J*^ povišala na osem. "Deset." sem nadaljeval. Tc- i^-i nisem razumel. Niliče razen l''''^'lu d\e!i rn sodeloval v tem ^^;l\inu\anju za sliko. Verjetno "^ihCe ud prisotnih ni kazal za- •^'.niania za malce melanholično p^l^o, ki je predstavljala na '""blu ležečcaa dečka, ki je str- ■11^ I v oblake. .^o s\a prispela do \sote šti- '''desei dolarjev, sem postal ne- niircn. . Odločil sem sc, da preglasu- J*-'>i damo. . 'Petinpetdeset,« sem zaklical ^ .-kisom, ki ni dopuščal dvo- ^^•^ da znesek po potrebi tudi P^l^ojim. 'o ic delovalo. Njene ustnice \^ pričele drhteti. Umolknila l^. Mož s kladivom se je pripra- .'' da zakiiuči prodajo slike, r le pričel govoriti: »Petinpet- ^<^svM pr\jč, drugič...« •^to!-. sc ie iz^dvorane zasli- tJas. uoriiil sern se. Za mo- jim hrbtom jc sedel možiček. V kotu njegovih ustnic je visela cigara. Bilo je končano. Nisem mo- gel nuditi večje vsote. Sto do- larjev bi naredilo preveliko luk- njo v moj žep, zato jc možiček postal lastnik slike. Ža trenutek dolgo sem okleval, potem pa sem sc obrnil k njemu. »Oprostite,« sem pričel, »mi- slite — hočem reči — bi bilo mogoče, da odkupim sliko od vas — ne takoj — mogoče v ne- kaj mesecih?« »Bilo bi mogoče,« jc odvrnil in v obrazu niu ni trenila niti mišica. »Ko ste naju poslušali, ste mislili, da mora slika biti zelo dragocena. Toda motite se.« Človek je nenadoma pritisnil prst na moje prsi in ostro po- gledal. »Zakaj pa potem tako divjate za sliko?« Ni mi preostalo drugega ka- kor povedati mu resnico. Pova- bil sem ga na kavo, da mu po- vem zgodovino slike. Ni mi od- govoril. Teduj se je oglasila da- ma. »Me vzamete s seboj?« V njenem glasu je bilo pričako- vanje in zadržanost. Zdelo se mi je, da težko nastopa v tej vlogi- V troje smo sc namenili v malo,kavarnico na nasprotni strani ceste. »Približno dvajset let bo že od tega,« sem pričel, >'>ko se ie v našem mestu poiavil neki sli- kar, da bi tam preživel svoje počitnice. Okolica mesta je bila polna čudovitih motivov. Neke- ga večera — bil je na spreho- du — je zagledal nas: Tonija, Štefka in mene, ko smo ležali na griču v bližini naše hiše. »Poglejmo,« je zaklical, »kdo od vas bo videl najlepšo podo- bo. Za sodnika bom.« Toni je dejal, da vidi kamelo. Umetnik je dejal, da to ni sla- bo. Potem je štefek odkril gla- vo morskega razbojnika, čemur je slikar z navdušenjem pritr- dil. Sam sprva nisem videl niče- sar, čeprav sem se trudil. Cez nekaj časa me je vprašal: »No, kaj pa je s teboj?« Odgovoril sem mu, da sicer vidim celo kopico stvari, ki pa mi ne ugajajo preveč, ker se oblaki neprestano premikajo in ustvarjajo nove podobe. Še danes vidim na njegovem obra- zu skrivnosten smehljaj, ki so ga sprožile moje besede. »Torei, Johnnv,« jc dejal, »to je pa res čudno. Veš, prav tako je življenje. Sanje in upanja se budijo in spet izginjajo.« Naslednji dan je prišel slikar pred našo hišo in odšel sem z njim proti gričku. Delal je dve aii tri ure, ne da bi odnehal, in zdelo se mi je, da bo ustvaril nekaj lepega. Dejal je, da bo sli- ko imenoval »Sanje« ... Naša kava je postala mrzla. »Slika je bila lepa, toda do kraja izdelane nisem videl ni- koli. Slikar je nenadoma izginil iz mesteca in nikdar nisem več slišal o njem. Tudi slika je iz- ginila z njim.« Dekle je poslušalo z velikimi in čudno bleščečimi očmi. »Vedno mi je bilo žal, da sli- ke nisem videl, in čeprav se mi jc zdelo brezupno, sem od časa do časa brskal po starinarnicah in pri umetninarjih in hodil na razstave. Nisem iskal slike — tudi upal nisem, da jo nekoč vendarle najdem. Kar nenado- ma — včeraj je bilo — pa sem jo videl, in ko sem slišal, da pride na dražbo, sem se odlo- čil, da jo kupim.« Možiček je prizadeto strmel predse. Globoko jc dihal. »Kaj pa vas zanima na tej sliki?« je vprašal dekle. »Povsem enostavno je,« mu je odvrnila, »slikar je bil moj oče. Kot otrok sem zelo ljubi- la to sliko, toda moj oče jo je nekaj let pred smrtjo prodal.« Malo zmedeno sem gledal v dekle. Kakor iz daljave sem sli- šal možičkove besede: »Ce bi to vedel... torej ni star mojster. Toda svojo vlogo moram dobiti nazaj. Kdo od vaju bo vzel sli- ko? Meni je vseeno!« To je sedaj bil velik problem. Molčal sem."Tudi dekle je bilo tiho. Možiček je računal in obraz mu je hipoma zažarel: »Dobro, mladi prijatelj. Hoteli ste ponuditi petinpetdeset do- larjev. Mlada dama pa najmanj štirideset. Tako bi do vsote sto dolarjev manjkalo samo pet. Dogovorita se med seboj — žrebaj ta — eden od vaju bo že zadel in odnesel sliko domov. Kaj ni dobra ideja?« Možiček je vzel denar. Dvig- nil je roko v pozdrav in odšel. Ostala sva sama. Zrla sva v zavoj, potem pa drug v drugega. »Mislim, da ni- ma smisla žrebati za sliko,« je pričela dama, »ne morem...« »Vem, kaj ste hoteli reči,« sem dejal, »tudi jaz ne bi mo- gel.« Že sem ji hotel povedati, da je slika njena — denar bi mi vrnila ob priliki, ko je predla- gala: »Mogoče pa se vendarle kako pobotava? « »Kako?« »Mislim — ah tudi jaz ne vem kako.« V njenih očeh se je zrca- lil velik vprašaj. »Mogoče tako, da jo pol leta obdržite vi, dru- go polovico pa bo pri meni. To- da ne — saj to je smešno.« »Tako smešno pa res ni,« sem dejal previdno. »Sva že pri reši- tvi tega problema. Tako, vi prič- nite.« »Mislite resno?« »Kar mirno vzemite sliko,« sem dejal, »če bi šest mesecev bilo predolgih...« — počasi sem iskal pravih besed. ' »Ce si jo želite kdaj pa kdaj pogledati?« se je nasmehnila. »Kadarkoli?« »Seveda!« »Jutri zvečer?« sem še vpra- šal- Počasi je prikimala in se še enkrat nasmehnila. Najraje bi zdrvel za možičkom in mu dal še preostalih pet dolarjev, Jd jih je bil v tej igri izgubil. Eksplozija v kopalnici Dne 11. junija 1966. okrog 15. ure, sta Marta Kolander in Vik- torija Marin, obe iz, Ormoža, doma v kopalnici prali in čisti- li perilo 2 bencinom. Bencin sta imeli v polivinilastem škafu, zraven pa vklopljen električni lonec-kuhalnik. Zaradi toplote in hitrega izhlapevanja bencina so se hlapi vneli in prišlo jc do eksplozije. Obe sta dobili po- škodbe — opekline po telesu, zaradi česar so ju odpeljali v ptujsko bolnišnico. Kak.ine več- je materialne škode ni bilo. stran 6 TEDMK — petek, 1?. junija 1%6 Stran 6 ŠPORT ŠPORT I^OGOMET. ALUMINIJ (sindikalna ekip«) - ROGOZNICA 5:4 (3:4) ALUMINIJ: Veličkovič, Zu- p>an6ič. Bogme, Zaspan, Mitro- vič, Palfi, Gerečnik, Novak, Ju- removič, Beranič, Milosavljevič. ROGOZNICA: Sirec, Potočnik CPihler), Lačen, Letonja, Todo- rovič, Maroh, Vamberger, Zaj- dela, Zlender, Rimele, Ciglar (Serdinšek). Strelci: 1:0 Beranič v 20. mi- nuti, 1:1 Zlender v 27., 2:1 No- vak v 30., 3:1 Novak v 31., 3:2 Todorovič iz 11-metrovke v 34., 3:3 Rimele v 36., 3:4 Zlender v 38., 4:4 Zaspan v 46. in 5:4 Za- span v 80. minuti. V soboto, 4. junija, sta se na pomožnem igrišču v Kidričevem srečali v prijateljski nogometni tekmi ekipi Rogoznice in sindi- kalna ekipa tovarne »Boris Ki- drič«. Igra je bila dinamična. Razburljivo in zanimivo je bilo predvsem med 27. in 38. minuto prvega polčasa. V 27. minuti je Rogoznica izenačila na 1:1 z za- detkom Zlendra, toda po dveh zaporednih zadetkih Novaka v 30. in 31. minuti je Aluminij prešel v vodstvo s 3:1. V prese- nečenje vseh gledalcev, kakor tudi igralcev pa ni poteklo niti sedem minut in Rogoznica je vodila s 4:3. Po teh dogodkih se je igra umirila. V drugem pol- času je Rogoznica po grobih napakah Potočnika in Sardinška prejela- dva gola. V ekipi Rogoznice so najbolje igrali Sirec, Todorovič in Maroh, dočim je celotna ekipa Alumi- nija, v kateri igrajo sami sta- rejši igralci, dala svojim mlaj- šim nasprotnikom lekcijo iz po- žrtvovalnosti. Tekmo je odlično sodil Kne- ževič. Občinska nogometna liga - iV. kolo ROGOZNICA — GORISNICA 2:3 (0:1) ROGOZNICA: Sirec, Lačen, Maroh, Vamberger, Todorovič, Pihler, Strašek, Rimele, Zlender, Letonja, Hadler. , GORISNICA: Trtnik, Znida- rič I., Plošinjak, Požeg, Petek, Stanič, Toplak, Fric, Znidarič II., Kokot L, Kokot II. Strelci: 0:1 Fric v 37. minuti, 0:2 Stanič v 55., 0:3 Znidanč II, v 72., 1:3 Lačen v 80. in 2:3 La- čen v 89. minuti. V nedeljo, 12. junija, sta se v Rogoznici srečali ekipi Gorišni- ce in Rogoznice. Gorišnica je dosegla v Rogoznici nepričako- vano zmago, toda kolikor je ta zmaga bila nepričakovana, toli- ko je tudi zaslužena. Rogoznica je ponovno razočarala svoje .simpatizerje s slabo igro, čeprav ima precej kvalitetnih igralcev, nikakor nima srečne roke pri sestavi moštva, zato se bo mo- ralo tehnično vodstvo pred na- slednjo tekmo trdno odločiti za enajst igralcev, ki bodo redno igrali in ne tako, kakor se je dogajalo do sedaj, da je vsako nedeljo spreminjalo moštvo. Čeprav je Rogoznica igrala precej pod svojimi možnostmi, je tekma bila na trenutke zani- miva, predvsem v finišu. ko je Rogoznica dosegla dva gola in dve prečki. Obramba Rogoznice nosi krivdo za dva gola. treba je samo upoštevati, da je dose- gla dva gola, in ponovno se za- stavi vprašanje, kaj je z napa- dom — popolnoma je odpove- dal, ker ni bil zmožen doseči vsaj enega gola. Sodnik ni dorasel svoji nalogi in je s svo.iimi odločitvami de- lal samo zmedo med igralci. V mejnih sodnikih je imel odlič- na pomočnika, vendar z njima ni sodeloval.