Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 23. J0L1ET, ILLINOIS, 16. FEBRUARJA 1915 LETNIK XXIV. j^Dunaj poroča nove zmage v Karpatih. Avstrijci ujeli v zadnjih bojih do 29,000 Rusov ter zavzeli več važnih gorskih prelazov* Napredujejo tudi v Bukovini in jugozapadni Galiciji. Rusi se morali umekniti iz Vzhodne Prusije. Na zapadnem bojišču obetajo hude spor pade spomladi. n Dunaj, 11. febr. _ Današnje nazna-. ' 0 ?rzavnega vojnega ministrstva po-k arja ^vrnitev sovražnih napadov v ar^tskih prelazih in nadaljnje na-predke v Bukovini. Naznanilo se glasi: G . a.Rusko-Poljskem in v zapadni a'ciji se ni zadnjih štiriindvajset ur ^godilo „ič važnega. Samo do arti-,e"Jsk>h spopadov je prišlo. v krajini zapadno od prelaza Uszo-"» so bil, napadi ruskih čet, ki so tam-j~J. Pokušale predreti naše linije, od-"V ,tezkimi 'zgubami za sovražnika. Vn \ da'je vzhodno ležečih karpatskih sozdovih in v Bukovini smo iznova 'ipredovali. ujeli smo več 'sto Ru-v ln zaplenili nekaj strojnih pušk." Rusi v Karpatih. ®'rlin> febr. - Ob fronti v Karli "H mudeči se poročevavec "Berliner SOD? U"a" je brz°iavil svojemu ča-^P'SU, da je napadalna moč ruskih zlo i"1 tamošniem bojnem torišču in mlJe?a- Podale so se v defenzivo, ški n "1StVO poskuša odbiti neki nem-bru •Pad- Zgubili so Rusi izza 1. fe-ra_;rja okrog 10,000 mož na mrtvih, ra"Jen.h i„ ujetih. ®očTS-tnjCi 'n Nemci Prid°bivajo, dasi vrši j13 terenu- Krvava bitka se Rusk" - Vhodom v Duklovski prelaz. da 1 "Jetniki se pritožujejo nad tem, že m Preskrbovanje vojakov z živeta Zcl° Ppmanjkljivo, in da že cele ^ Csecc n'so prejeli nobenega plači- la. Mnoga moštva so bila po komaj dvotedenskih vajah poslana na fronto. . » Nemci zapustili Lodz. Pariz, 11. febr. — Da so Nemci zapustili Lodz, je bilo potrjeno, kakor naznanja t>rzojavka iz Petrograda Ha-vasovi agenturi, ki pravi, da prodajalne, urade, komisarijat in prevoze naglo odpravljajo v Kalisz. Neki ubežnik iz Czenstochowe je baje naznanil, da Nemci s podvojeno naglico grade močno utrjene linije, s kojim delom so bili prenehali pred šestimi tedni. Lodz, drugo mesto na Poljskem, so bili zavzeli Nemci dne 6. dec., ko je maršal von Hindenburg začel svoj pohod proti Varšavi, 75 milj severovzhodno. Bitka za bitko na vzhodu. London, 11. febr. — Bitka sledi bitki na vzhodni fronti, kjer se Rusija sama bojuje proti Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Nemci prevažajo vojake in topove po svojih sijajnih strategičnih železnicah in so začeli napadati ob vzhodno-pruski meji in na desnem bregu dolenje Vistule, kjer so napredovali do Sierpeca, ki so ga Rusi zasedli pred kratkim. Nemogoče je še povedati, ali se bo prjhodnja velika bitka vršila v tem okraju, ali na,Vzhodnem Pruskem, ker veliki knez Nikolaj, ruski vrhovni po- veljnik, ki ima to določiti, še ni razodel svojih namer. Udariti utegne ali med Tilsitom in Insterburg:om na Vzhodnem Pruskem ,a!i zapretiti s pre-trgom Von Hindenburgovih zvez s Thornom po prodiranju ob dolenji Vi-stuli. Kolonijski (koelnski) poročevavec "Daily News-a" brzojavlja, da je izvedel, da je bilo prebivavcem v Inster-burgu svetovano po vojaških oblastvih, naj zapuste mesto. Rus se umika iz Bukovine. Nobene nadaljnje izpremembe ni bilo v Karpatih. Dočim je bila avstro-nemška armada na vzhodnem delu gorovja dovolj močna, da je prisilila Ruse, da so se nekoliko umeknili v Bukovini, je pa videti, da so Rusi po ljutih bitkah zadnjo nedeljo skoro popolnoma obvladali srednji in zapadni del gorovja. Brzojavka iz Bukarešta, ki jo je nocoj prejela "Post", pravi: "Vkljub avstrijskim poročilom o nasprotnem so Rusi še v posesti Černo-vic, glavnega mesta Bukovine, in pasa kakih osemnajst milj južno odondod." Punt na Sedmograškem. Rim, 11. febr. — Novica je dospela semkaj, da je izbruhnil punt na Sedmograškem, kjer so s silo nabavljali živeža za armado, dočim prebivavci stradajo. Žandarji so napadli prebi-vavce in miyjgo je bilo usmrčenih ali ranjenih. Agitacija podobna uporu se razširja po južnem Ogrskem. Izgredi so bili zatrti samo po krvolitju. Nemci zmagali na Vzhodnem Pruskem Berlin, 12. febr. — Zastave se raz-obešajo po berlinskih cestah v proslavo poročila o maršala von Hindenbur-ga novi in važni zmagi na Vzhodnem Pruskem. Pravijo, da se je vpričo cesarja Viljema posrečilo Von Hindenburgu, NOVI "ČRNI PAPEŽ". Pater Ledochowski, rodom Poljak, (general Jezusovega reda. f - Rini li, febr. — Pater Vladimir Ledochowski je bil danes izvoljen za generala? Jezusovega reda v nasledstvu patra Frančiška Ksav. Wernza. Rodom je ruski Poljak. Izvolitev patra Ledochowskega je vzbudila mnogo pozornosti. Dasi je bil konklave za izvolitev "črnega papeža" obdan z največjo tajnostjo, je znano, da so se delale velike prizadeve za zopftno izročitev najvišjega poveljstva mogočne Jezusove družbe v latinske roke. Španski pater Martin je bil general jezuitskega reda mnogo let pod papežem Leonom XIII. in papežem Pijem X. Ko mu. je sledil pater Wernz, se je to smatralo za velik triumf nemškega življa. Ob času izvolitve patra Wernza mu je baje cesar Viljem poslal svojo čestitko. Izvoljen dosmrtno. Generali Jezusovega reda, kakor se formalno imenuje jezuitska organizacija, se volijo dosmrtno po glavni skup ščini tega reda, ki je samostanskega izvora. General jezuitskega reda je znan kot "črni papež". Pater Wernz je umrl dne 20. avgusta v Rimu, nekaj ur po smrti papeža Pija X. Žalost zaradi vojne je baje pospešila njegovo smrt. Potem je bil pater rineš, pomožni jezuitski general za Francijo, izbran za redovnega glavarja, kar je ostal do sedanje izvolitve. Pater Ledochowski je bil prej pomožni general za Nemčijo. Nečak je pokojnega kardinala Ledochowskega, prefekta propagande. Njegov oče grof. New York, 11. febr. — Cerkveni ve-ščaki tukaj so objavili nocoj nekaj pojasnil fjlede patra Ledochowskega. Pater Le<}ochowski se je rodil dnfc 7. okt. 1866 kot 'sin grofa Antona Le dochowskega, konjiškega častnika v avstrijski armadi. Rodbina izhaja iz Rusko-Poljskega. Deček je bil paž ali dvorski plemič v dvoru pok.ojne avstrijske cesarice Eli-7.abetf. ~S*opH- je v noviciat Jezusovega reda v Flarabiesu, Galicija, dne 24. sept. 1889 in bil posvečen v mašnika meseca junija 1894. Postal, je član štaba pisateljev v Ulici Grodzki. L. 1898. je pater Ledochowski postal superior Grodzke. Dne 21. febr. 1902 je bil imenovan provincialom za Poljsko. Rev. John Kranjec zaspal v Gospodu. Župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., podlegel pljučnici, star 44 let. MIL. NADŠKOF PRI POGREBU. Novo šolsko poslopje in župnišče mu ostaneta trajen spomin. '.i ft REV. JOHN KRANJEC/ ROJEN FEBR. 22. 1871 UMRL 12. FEBR. 1915 MM* '• • • predreti rusko linijo po zajetju iste ob strani. Uradno naznanjajo, da je bilo 26,000 Rusov ujetih. Novica, da so bili Rusi.izgnani iz o-krožja Mazurskih jezer, je zelo presenetila Berlin, ker je dolgo vsakdo imel oko posebno obrnjeno na varšavsko bojišče. Podrobnih poročil željno pričakujejo. Osebe v zaupanju visokih vojaških uradnikov so vedele, da je Von Hindenburg mirno zbral močno armado za prodiranje na Vzhodnem Pruskem. V neuradnih krogih so izjavili, da je bilo osem vojnih zborov skupljenih v to svrho. Nemško uradno naznanilo. Nemško vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo: "Cesar je dospel na bojišče ob vz-hodnopru'ski meji. Naša podjetja tamkaj so prisilila Ruse, da so hitro opustili svoje postojanke vzhodno od Mazurskih jezer. "Ponekod se bojevanje nadaljuje. Dosedaj je bilo kakih 26,-000 mož ujetih. Več nego dvajset topov in trideset strojnih pušk je bilo zaplenjenih. Množine vzetega vojnega materiala še ni mogoče preceniti." rtNa Poljskem na desnem bregu Vistule so Nemci nadljevali včeraj poro-čano ofenzivo. Zavzeli so Sierpec in ujeli nekaj sto mož. Na levem bregu Vistule ni nobene izpremembe." Rusija pričakuje velike bitke. Petrograd, 12. febr. — Umeknitev ruskih čet iz Vzhodne Prusije na rusko mejo je po izjavi ruskega generalnega štaba pripisati novim ozirom, ki so postali važni, odkar je močna nemška osredotočba na Vzhodnem Pruskem izpremenila lice vojaškega položaja na severni hojni fronti. Ker odločnost nemških podjetij ob Mazurskih jezerih odstranjuje vsako domnevo, da je to samo eden izmed neštetih pojavov, ki imajo namen, odvrniti pozornost in čete iz glavnega bojišča na Poljskem, in ker je razvidno, da je to začetek dolgotrajnih in velikih podjetij, ki utegnejo sklepčno dokončati borbo na tej fronti, je ruski generalni štab sklenil, da najugodnejšo razvrstitev ruskih čet izvršiti na ru-'ski zemlji. ^ Bojna fronta ob meji. Poluokrožna sestava ruskih čet, ki se je nedavno raztezala od Mazurskih jezer severno.do Tilsita, je torej zdaj Slavna slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu, 111., zopet žaluje. Še niso pretekla štiri leta, kar so nam tam daleč v beli Ljubljani pokopali v domači grudi slovenske zemlje nepozabnega ustanovitelja naše fare, Rev. F. S. Šu-steršiča, in že smo izgubili tudi njegovega prvega naslednika v dušnem pa-stirstvu. Rev. John Kranjec, župnik jolietske ■slovenske cerkve sv. Jožefa, nadškofijski duhovni svetovavec, duhovni vodja Društva sv. Družine, bivši dvakratni duhovni vodja K. S. K. J., urednik Amerikanskega Slovenca itd., ni več med živimi. Smrtni angelj je poljubil njegovo bledo čelo ter ga vzel na svoje mehke roke in ga odnesel v deželo solnčnojasnih 'Višav, "kje» vse lepote in dobrote vzhaja zor". Zadnji petek, dne 12. februarja, na rojstni dan Lincolnov, ob 1. uri 45 minut po-poludne je naš dušni pastir po tritedenski hudi bolezni mirno zaspal v Gospodu. Umrl je v najlepši moški dobi, star še ne 44 let. Father Kranjed je bil nezavesten skoro oseminštirideset ur pred svojo smrtjo. V četrtek popoludne je njegov zdravnik, dr. James A. Clyne, opustil vse upanje na njegovo ozdravljenje, in konca je bilo pričakovati vsako uro. Odtedaj mu je življenska moč hitro pojemala. Že pred Božičem je bil hudo zbolel za revmatizmom, da je moral v bolnišnico sv. Jožefa. Pač j^e na videz okreval, ali huda bolezen ga je močno oslabila, tako da je novi bolezni, pljučni vnetici, hitreje podlegel. Dne 22. jan. so se pojavili znaki lahkega prehlada. Naslednje jutro je še maševal, ali potem je moral po zdravnikovem nasvetu v posteljo. Čez nekaj \dni je bila njegova bolezen razpoznana kot pljučna vnetica. Bolezen se je zdaj boljšala, zdaj hujšala. Šele sredi zadnjega tedna so zdravniki popolnoma obupali nad njegovim okrevanjem. ln v petek je prišla v naše župnišče bleda dekla smrt. Rev. John Plevnik, imenovan oskrbnikom župnije med boleznijo g. župnika Kranjeca, je takoj obvestil nadškofa Quigleya o njegovi smrti. Mil. nadškof se bo udeležil pogreba danes v torek dopoludne. V Rev. J. M. Trunkovi knjigi "Amerika in Amerikanci" je napisano o pokojniku: Kranjec John, Rev,, rojen dne 22. februarja 1871 v Starem trgu na Dolenjskem, dospel v Ameriko 1. 1892, študiral v St. Francis Seminary, Wise., je bil dne 3. julija 1897 posvečen v mašnika ter nastavljen na angleški župniji v Jolietu, 111. Lete pozneje ga je škof iz Pittsburga poklical tja, da prevzame Slovence, ki so ravno sezidali cerkev. Razmere niso bile u-godne; dve leti je stanoval v zakristiji, potem sezidal župnišče, a čikaški nadškof ga je odpoklical, ker ga je potreboval za Slovence v S. Chicagu in Waukeganu. Nekaj časa je oskrboval Chicago in S. Chicago skupaj, a ni šlo: posvetil se je leta 1903 le S. Chicagu, kjer je za 30,000 dolarjev sezidal cer- kev in župnišče ter v 8 letih odplačal na dolgu 8,000 dolarjev. Po smrti Rev. F. S. Šusteršiča je dobil župnijo Joliet, 111. — Kakor znano, je Rev. F. S. Šuster-šič umrl v Ljubljani v petek 24. marca 1911. Pri peti sv. maši zadušnici v Jolietu dne 28. marca istega leta, ki jo je pel jolietski dekan Rev. Patrick Dunne, je bil navzoč tudi Most Rev. James E. Quigley, chicaški nadškof, ki je imel€ angleški govor, a slovensko pridigo je imel Rev. John Kranjec. Začetkom julija meseca 1911'je mil. nadškof Quigley izbral najstarejšega slovenskega duhovnika v •svoji škofiji za stalnega župnika slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu. To je bil Rev. John Kranjec, slovenski župnik v So. Chicagi. V nedeljo 16. julija 1911 je Father Kranjec prvič stopil pred jolietske Slovence kot njihov župnik in prvi naslednik nepozabnega ustanovitelja fare. To je bil dan veselja za našo naselbino. Ob 8. uri je bila velika sv. maša z leviti, ki jo je pel novi g. župnik. Asistirala sta mu dotedanji kaplan Rev. Jos. F. Stukel in novi kaplan Rev. Jos. Pollak. Med letom po odhodu Rev. Šusteršiča v Evropo in do nastopa novoimenovanega župnika, t. j. od dne 6. julija 1910 do dne 16. julija 1911 je bil naš namestni župnik Rev. Al. M. Kraschowitz, ki je bil prejšnja tri leta naš kaplan in je bil potem imenovan,za župnika slovenske cerkve sv. Jurija v So. Chicagi, dočim je Rev. Stukel odšel kot župnik v Bradley, 111. Kaplanovali so pozneje pri nas: Rev. Ant. Berk (od 4. sept. 1912 do 13. jul. 1914), Rev. Kelley in sedaj Rev. Jos. Škur. Med svojim župnikovanjem v Jolietu je Rev. John Kranjec neumorno deloval v nadaljnji razvjoj fare. Sezidal je krasno novo šolo, ki je stala $32, 914.45 in njena oprava $1,335.30. Potem je zgradil prelepo novo župnišče, ki je stalo brez oprave $13,490.22; staro je bilo določeno za stanovališče naših čč. šolskih sester. t Nadškofijskim duhovnim svetovav-cem je bil imenovan koncem meseca decembra 1910. Duhovni vodja K. S. K. J. je bil dvakrat, 1906—1908 in 1908 —1911, in Društvo sv. Družine si ga je koncem lanskega leta izvolilo za svojega prvega duhovnega vodjo. Urednikom Am. Slovenca je bil izvoljen na seji Slov.-am. Tiskovne Družbe dne 19. januarja 1912. O pogrebu bomo poročali prihodnjič. * * * * V spomin pokojniku je dolgoletni poslovodja tiskarne A. S. napisal sledeče vrstice: Rev. Kranjec je bil mož v pravem pomenu besede. Bil je nepremakljiv steber, če se je šlo za pravico in resnico; on je blagohotno priznal tudi pravice in zahteve drugih. V ravnateljstvu naše tiskovne družbe je bil izkušen svetovalec — brato-ljuben in prizanesljiv. Kot urednik je bil mož jeklenega prepričanja. Ž njim izgubi slovenski narod v A-meriki, a zlasti jolietska naselbina, silno veliko, česar ni lahko nadomestiti. Rev. Kranjec — ni umrl — temveč, kakor naš nepozabni Rev. Šusteršič — živi med nami; njegov spomin bo živel in ostal med nami — na veke. Kar za narod je storil in za s.voje rodne brate, to je Njemu izročil, ter odšel v nebeške svate. Jos. Klepec. izpremenila/svoj položaj, ne da bi pre-drugačila svojo splošno obliko. En rog polumeseca sedaj sega v pokrajino Plock in drugi v pokrajino Kovno. Uradno poročajo, da spopadi pri Vil-koviskih, Nyšynecu, Ostrolenki in Sierpecu na jugu kažejo, da se splošno vojskovanje razteza ob celem širokem polukrogu, ki znači sedanjo razvrstitev ruskih čet. Neodvisnost za Poljsko? Petrograd, 12. febr. — Novica je dospela semkaj iz na videz zanesljivega vira, da sta Nemčija in Avstrija proglasili neodvisnost Poljskega, ki ima postati veljavna dne 14. febr., ko se namerava prirediti konvent v Krakovu, Galicija ,v svrho izvolitve kralja. Govori se. da je avstrijski nadvojvoda Karel Štefan namišljeni kandidat za prestol. Člani konventa se imajo izvoliti po glasovanju s kroglicami od strani pre-bivavstva v tistih delih Poljske in Galicije, ki so zdaj v posesti Avstrijcev in Nemcev, je rečeno. Nemčija je predala nemško Šlezijo predlaganemu kraljestvu. Dokler'se ne bo sestal konvent, načeluje začasni vladi Ignacij Daszczynski, sociališki član avstrijskega državnega zbora. Nemčija ponuja Italiji Reko. Rim, 12. febr. — Neka novičarska agentura objavlja razgovor z neimenovanim državnikom, ki pravi, da je princ von Buelow, nemški posebni odposlanec v Rim, ponudil Italiji luko Reko (Fiume) pod pogojem, da se pridruži Avstro-Nemcem ne kasneje nego marca. ■< • Ogrsko, je rečeno, se odškoduje za izgubo Reke s prisvojivijo Srbije in Albanije ter dobi tako izhod v Jadransko morje. Ponudbo je potrdil baron von Bu-rian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, je rečeno. Nemške izgube ogromne. Pariz, 12. febr. — Danes izdano u-radno naznanilo »ojnega ministrstva poroča popolno izjalovljpnje nemške ofenzive na Poljskem. Naznanilo se glasi: "Izjalovljenje zadnjih napadov nemških na Poljskem je videti popolno. "Nemške izgube so brezprimerne. Poroča se, da presegajo 40,000 mož na mrtvih." (Nadaljevanje na 3. strani.) Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1-50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: amerikanski slovensc Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujetno brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. amerikanski slovenec Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 15. febr. — Žalostno je zaklenkal zvon z visokih lin naše cerkve sv. Jožefa zadnji petek popoludne, in kakor blisk se je raznesla po vsem mestu vest, da je Father Kranjec, slovenski župnik, umrl. Že prejšnje dni so se dobri župljani zbirali pred župni-ščem ,pričakujoč kake veselejše vesti iz bolniške sobe, v kateri je trpel i* vzdihal naš dušni pastir v smrtnih težavah. In zlasti naše dobro ženstvo se je skupljalo pred župniščem, a še bolj pa v cerkvi, goreče moleč za 0-zdravljenje župnikovo. Toda iz žup-nišča so prihajale samo žalostne vesti, in vedno žalostnejše, dokler sc ni končno oglasil mrtvaški zvon. In potem so vsepovsod žalovali vsi dobri ljudje. In prihajali so svojega gospoda kropit in mu še enkrat pogledat v prijazno lice, ki se je tako rado nasmehljalo vsakemu, a je bilo sedaj mrzlo in mrtvo na veke... Pokojni Father Kranjec je neštetokrat izrazil slutnjo, da umre kmalu potem, ko se preseli v novo župnišče. In res je bival šele nekaj dni v njem, ko je zbolel na smrt in umrl.. . Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer odmeva tužno zvonjenje mrliču. Do včeraj je počival na krsti v bolniški sobi; včeraj (v nedeljo) popoludne ob polštirih pa so prenesli krsto v cerkev in jo postavili na mrtvaški oder blizu glavnega altarja. Vencev in svežih rož ddhaja vsepolno. Sočutno sožalje je splošno. Pogreb, ki se ga udeleži Most Rev. Quigley, nadškof chicaški, v spremstvu mnogoštevilnih čč. gospodov in vseh slovenskih društev jolietskih, bo vodil pogrebni zavod A. Nemanich & Sin s pomočjo pogrebnega zavoda J. Težak & Co. i — Časi se boljšajo za dfclavce. American Steel & Wire Co. je danes pomnožila število zaposlencev v svoji jo-lietski in roekdalski tovarni za 300 do 400 delavcev ter uvedla tudi ponočni šift. Pravijo, da bosta tovarni zaposlovali s polno paro dne 1. marca. — Med kandidati za komisionerja v mestni upravi pod "commission form of government" je tudi naš rojak g. John Zupančič. veseljem naznanja glavni uradnik C. & H. Mining Co. 1. februarja 1915. In res pričelo se je delati s polno paro. Tudi nekoliko nezaposlenih de? lavcev bode mogoče spraviti na delo. Nemogoče je pa vsem ustreči, ker je bilo dosedaj na Calumetu in okolici brezposelnih tisoč (1000) mož. Da bode pa tudi vnaprej, kakor tudi dosedaj, C. & H. družba vedno direkt no in strogo postopala proti in z vsakimi hujskači in bluffarji in neglede na boljše čase, o tem priča najbolj dej stvo, da je C. & H. družba 6. februarja odslovila 15 mož, ki so bili že napravljeni za na delo iz Hecla mine. Zato ni nikoli res, da bi take osebe pripomogle z natolcevanjem do tega, da se sedaj dela vse dni. Res pa je, da bi C. & H. družba lahko še vnaprej poslovala samo po 4 dni v tednu neglede na višjo ceno bakra ali iz strahu kake vstaje ali kongresa. (Bolj natančna pojasnila o informaciji si smem pridržati.) Da so bila vsaka pismena obrekovanja te družbe naravnost pre tirana, o tem pričajo tukajšnje vdove, katere omenjena družba preskrbuje s stanovanjem, živežem in vsem potreb nim. Da ni držala C. & H. Co. v temi svo jih delavcev, se vidi po tem, ker je ustanovila knjižnico-čitalnico, v kateri dobijo knjige vsi narodi, in večerne šole, v katerih se njihovi delavci uče vsakovrstne obrti ali rokodelstva in druge potrebne reči. — Ravno ko sem končal te stavke, mi pade na pisalno mizo Glas Naroda z dopisom iz Blaine, Ohio, Marija Guna, na kar pojasnujem sledeče: Kakor takrat, tako tudi sedaj resno trdim, kar sem pisal, prilagam pa še tole: Da. sem prepričan in trdno informiran, da Vas, gospa M. Guna, je Bog ustvaril za nekaj več med nami Slovenci, in priznati moram, da Vi imate res glavo in tako glavo, da bi se šli lahko trkat z največjim tirolskim Jcoštrunom, zagotovim Vas, da mu jo razbijete. Zadostuje. Glede Vaše stavke, na katero me po-zivljete, Vam rečem, da nisem sposoben. Kaj bi moja malenkost proti žarkom, kateri odsevajo iz Vaše,jasne osebe? Vrjamem pa, da kompanijstom res trda prede, ravno tako kakor je 1. 1914 tukajšnjim, in le Vi jih morete rešiti iz zagate, Vi že veste, kako. Glede Citizens Alliance Vam bodi znano, da bi bil res John Gersich lahko pričel poslovati pri tej kompaniji že julija meseca 1913. Ker se je pa hotel pokazati moža, je počakal do prvega maja ,1914 in pričel poslovati takrat, ko so pokopali chicaške agente v Duluthu, Lake Superior, Michigan st. Sicer ne mislite, gospa M. Guna, da to pojasnujem radi Vas, ne, ampak radi drugih bravcev. Vi samo preči-tajte gornji del tega dopisa, potem pa se ne vtičite v moške reči, ker jih ne umete. Prepričan sem, da se pri Vas dobi dokaz umazane obleke, pojte in jo očedite ,pa boste O. K. po hrbtu in zdravi. Poročevalec Grsich. Cannonsburg, Pa., 11. febr. — Dragi mi Am. Slovenec: — Pred nekoliko leti si nam bil neznan tujec v naši naselbini. Nismo te še poznali. Nismo te znali ceniti. Zdaj si pa domač ljubljeni gost. Pridobil si si s svojo odkritosrčnostjo mnogo dobrih prijateljev in prijateljic. Le obi'skavaj nas še bolj pogostokrat! Pa kamor še ne zahajaš, lepo prosi dobrosrčne rojake, naj ti le do praga pustijo, saj čez prag si bodeš sam s svojo prikupljivostjo pomagal. Saj ti in Ave Maria sta dva zvesta rodoljuba, dva prava kažipota za slovenski narod v Ameriki, za časno in večno srečo. Vidva imata orožje za obrambo proti zlobnim sovražnikom naše sv. katoliške vere. Le pogumno pristrižita sovražnikom peklensko nakano: do tukaj in ne več dalje! Naša sveta dolžnost je vseh, da se potegujem^ za dedščino naših očetov. Sram naj bi nas bilo toraj, da bi mi izgubili, kar so naši pradedje stoletje in stoletje goreče ljubili. Kako tudi drugoverci spoštujejo katoliško vero, nam priča sledeči dogodek: Pred kratkim časom je umrl imovit mož, po veri protestant, v Pittsburgu. V bolnišnici je ležal na smrt bolan. Ko je videl, da se mu je bližala zadnja ura, je poslal v Cannonsburg po domačega duhovnika. Spravil se je z Bogom, prejel je sv. zakramente in umrl je kot katoličan. Njegov pogreb se je vršil z veliko častjo v velikanskem sprevodu. To nam je resničen dokaz, da tudi drugoverci se ne sramujejo naše katoliške sv. vere. Pozdravljam vse dobro misleče rojake in rojakinje! Tebi pa, Am. Slovenec, in Ave Maria: neustrašeno naprej — mi smo za vami I Naročnik. Calumet, Mich., 9. febr. — Po dol gem slabem razmerju delavcev na Calumetu si dovoljujem poročati, da je C. & H. družba naznanila s prvim februarjem, da prične delati vse (toieve. Notica, katera je izdana iz newyorške-ga urada, se glasi nekako takole: Po velikem trudu in prizadevanju smo spravili baker na višjo ceno, kate ra je sedaj 17c funt in radi boljšega odhoda bakra se je sklenilo, da naši delavci delajo vse dni v tednu, kar z So. Chicago, 111., 8. febr. — Cenjeno uredništvo A. SI.! Prosim malo pro štora v nam priljubljenem polutedni-ku. Malokdaj se sliši kaj od naše naselbine, sem se pa jaz malo namenil popisati. Najprvo naznanim žalostno novico, da nam je nemila smrt pobrala rojaka oziroma sobrata v sobotp 6. februarja izmed naše sredine Bartol Čoraka. On je bil rodom Hrvat; dolgoleten član dr. v. sv. Florijana K. S. K. J. Pogreb se je vršil v torek ob 9. uri s peto sveto mašo v hrvatski cerkvi Srca Jezusovega. Član je bil zaposlen pri Illinois Steel Co., kjer je bil smrtno poškodovan. Torej rojaki, ne odlašajte pristopiti h kakemu društvu, ki je neobhodno potrebno! Z delom gre še zmerom bolj počasi, ne vem, kdaj se kaj zboljša. Kar se tiče dopisov v A. SI., «e zelo strinjam z vsemi. Le na noge, dopisniki! Zmerom še več, da ne bo mislil Blatnik, da se ga ustrašimo. Jaz bi rad videl, koliko je dobil že za svojo mirovno konvencijo. Le brž, da boš kmalu mir naredil, kar vsi želimo. Zdaj pa malo na odgovor Cl. A. v št. 11, najprvo na satansko veselje, ali smo mi Slovenci krivi, da je Belgija opirstošena. Mislim, da ne. Belgijci so mnogo sami krivi. Ali mislite, da bi mogli biti Nemci tako neumni, da bi se pustili streljati iz cerkva in stolpov, kar so Belgijci nameravali? Oni so mislili cerkve za "festenge" narediti, pa jim ni šlo. Ali vam je( cerkev deveta briga! Ako bi vse katoliške cerkve po celem svetu Nemci porušili, potem bi bil pa vendar Nemec vaš prijatelj, ko cerkve ni potreba po vašem mnenju, ki vam je trn v peti. Pravite tudi, kakšno je bilo veselje, ko 'so Avstrijci vzeli Belgrad. Kakšno veselje ste pa vi občutili, ko so ga Srbi s pomočjo Rusov nazaj vzeli, to pa kar zamolčite. Malo ste vi solze točili nad avstrijskimi junaki. Zdaj pa kaj mislijo od nas, to je pa gospod P., menda je bil on pri senatorju in je pozvedel, kaj bo s Slovaki po vojski. Cleveland-ska kritika je bila samo v vašem umazanem uredništvu izmišljena. Pravite, da nimate pravice se mešati v notranje posle monarhije; ali je več takih točk, ko nimate pravice, pa si jo vseeno vzamete. Pravite, da so mažarski žandar-ji napadli slovaške cerkve in duhovnike in da so jih dosti postrelili, in na to ste imeli vi satansko veselje, ko ste to zvedeli. Ako bi vse duhovne pomorili, bi bilo za vašo voljo. A ti dopisnik iz Jolieta pa praviš, da "živijo Avstrija" nikamor ne more, a mislim, da zmerom dlje ko Clev. A. Mislim, da tudi posehmal ne bo mogla nikamor, ako bo take dopise prinašala kot je tvoj. Ti misliš, da se veselijo tisti, ki kličejo "Živela Avstrija", prelivanja krvi? O ne, nikakor ne! Pač pa obžalujemo to klanje, pa ne moremo nič pomagati mi, še manj pa vi, zakaj vojska je bila, ko nas ni bilo in vojska bo, ko nas ne bo. A želimo pa zmerom Avstriji zmago in ji kličemo: Živela Avstrija! Praviš, da se dobijo tudi, ki pravijo, da je Cl. A. srbski in ruski list. Saj je res: kadar je kaj čez Avstrijo, se toliko veseliste, a kadar pa so malo Srbi in Rusi tepeni, pa kar molčite. Jaz ne vem, kdo vam da vaš lahki kruh, ki ga imaste v uradu, ali Srbi ali Slovenci, pa ste toliko čez nje. Mislim, da kolikor bo v moji moči, da se bo list Cl. A. v So. Chicagi zmanjšal in po drugod, potem boste pa s Srbi delali biznus, ki jih toliko ljubite. Ti dopisnik iz Jolieta praviš, da je Franc Jožef kriv, da so spravili skupaj 750,-000 gold., pa da je vse vlada požrla. Jaz bi rad zvedel, kje si ti to zvedel, tvailce vozov« in kočije. Na pozive sv poslu« vsak čas ponoči in podnav«. Kadar rabite kaj v na« stroki ■« oglasit« ali tal«io*»Jt«-t*L 2575 |ia N. W. 344. Naii Miimii in vri d«lav«i m S1*tmc . m Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 Sedež: Joliet, 111 _____ ODBOR: JlAW-isLnVIR^^I Predsednik........-......George Stonich, 813 N. ChicagoSt. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St, NADZORNIKI: Anton Sral, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215«ummit St. Jos. M. Grill................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." Ta organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseli krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško podporo izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. Vsaka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker naša pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. . Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE pošljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znamkah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. _ ~~ Vo'ini kurat č. g. R. Zaje piše dne • decembra: Danes je sveti večer. ^-°Pet smo bili cel dan na potu. Ravno f™0 Pr'šli v neko malo vasico v hri-'■. Tu nam je učitelj odstopil eno sobico za nas 7 oseb. Drugega pohištva m kakor ena slaba miza in dve šolski klopi. Ure gre že proti 8. zve-Čakamo na kuharja, da nam kaj u"», a še bolj željno na kako pošto. ob Pol 10. zvečer dobimo nekaj >oste, katero nam je prinesel jezdec *-°t božično darilo. Prejel sem karto očeta in od Vas vseh. Me je zelo eselilo. Sicer nam je sveti večer po- tekel mirno, a žalostno. Imeli smo ^ocnato jed in malo vina. Potem smo ocnato jed in malo vina. Potem v"10 žli ^pat na tla, kjer so nas na vso InS0 mo£ nadlegovale, miši in drugi rcesi, kakor vedno in povsod v teh SedJ " Sne?a ni več> a grozno blato. ® »J smo že 4 mesece zunaj, a na ^em mestu smo bili samo dvakrat po w Slcer vedno potujemo. Pride-0 e v male vasice, kjer je vse razdr-^ 111 Vse umazano. Komaj kam pri-mo, dobimo že povelje zopet oditi, ZU in daleč grme topovi. Ob cestah ^ mrtvi konji,- vojaška obleka in ŽinniCw.a" Srečamo begunce, cele dru-lo e\ . se ali vračajo, ali pa beže ža-je vi" sestradani. Najgroznejše pa ._ Kadar imamo opraviti .s težko ra- sa„, ! „Kako jokajo in ječe. Jaz ®»m mislim še 4 mesece in se vrnemo, . Je božja volja. Čudi mse, da sem tl,^aV Zdrav' Parkrat setn se preselim \r v par dneh zopet P°zdravil-leto 1 n a'n vsem prav srečno novo Povrn OS da1, da se v novem letu Kakr, t-ako zaže'jeni mirni časi. u«r°zopet veseii' k°se p°tež- zopet .snidemo. jalTi5amJ0stan kartuzijancev v Pleter-jila. 1>0lsal 10,000 K vojnega poso- SI»0 v iT,Kpga llJetn'štva je pisal pi-PHsilne i , Ja"° adjunkt deželne p'še iz k • nice Kazimir Mulaček. "°vembraJezV^ ter.sP°roča, da je bil 17. noči od RUs častniki vred po- je in neranjen "v'' PoP°lnoma zdrav ni znano „ai,' . am iih Peljejo, mu lma datum e v Sibirijo. Pismo m novembra. "Laibachor 7„r,anjencev v Ljubljano. Sinoči "l "8" z dne 17- dec. po-Ljub'iano 1 , PQl 10- uri je došel v iknee l mvlak' ki jc P-Peljal ,n za Belo-J i S0 l)lh ranjeni južno »o do«« Pa bili v i . b°J'sca, deloma so LJubljani j. ° ?ici v "elgradu. V ranjenih v°0S 48 težk« » '4 W»-!' v Trbiž 2} V> °Stali S° SC PC'ja" Castnikov rZT ranjenci je bilo pet major T""' "eki težko ra" .Le°ninum"'o=!e,ga S0 Prepeljali v Jasnico. • ostale pa V belgijsko vo- ^rškeek°'ikŽ iz SC(lanje kronike čr-. °l'kor i. VrneSa vrha nad Idrijo: •"t bratje1^V^ S° °dšli \' 7 in Pr č [, ,rJaVCCvih iz Lomov v ^ 2a anam, /h V Mrzlem it. l^m boS - Jlhje dobiI "a - ?rncga e "mrl Andrej Čuk s a božični l bolnišnici v Kremsu. Pircu 7 .Je zazvonilo tudi An-i* služil pri S1'ccvem» iz Plestenic, ki • ?'ezni, ki in • jg°nskem P°lku Kadi J/Sču .Je Jur dobil »a severnem bo-Y PraV HV"1!"1 P°<1 ^mačo stre-da je dal živp .Je došla uradna vest, ra,,c Cuk V t "JC Za domovino tudi 1,111 'zgub cII u°mov št- W. V sezna-nz Rudolf i kT0t 'nrtva navedena Ja-?fla in K 'lz Lomov št. 17, odbornik tbsolvent'k,' ,raževaInega društva, Hranc Zgave JSke žolc na Grmu in ■3lr se pfza '^ Lom°v'št, 33. Ven-U8ih- od l2adn^a dva kot še za več u atcr'h ni nobenega pisa- nja, ne ve, kaj je z njimi. — Iz ruske ga ujetništva je pisal že za mrtvega proglašeni Anton Gostiša iz Zadloga št. 16. Na poizvedovalni dopisnici, ki je rajžala po pošti 14 dni z Dunaja v Črni vrh, s katero se je po omenjenem vprašalo, se izve, da se nahaja v istem ujetništvu tudi Karol Gostiša s Črnega vrha. — Imena ranjenih in obolelih ne naštevamo, ker bi zavzeli preveč prostora. — Janez Kavčič iz Zadloga št. 43 je prišel že drugič ranjen domov. — V službi za domovino so se odlikovale tudi članice Marijine družbe, ki so na inicijativo gospoda župnika nabrale mnogo volne in perila za vojake na bojne polju. — Podružnica "Rdečega križa", Jesenice je zbrala skupaj 5799 K 80 vin. od tega 5676 K 10 vin. v gotovini, 123 K 70 vin. v blagu. Zbirališču Ljubljana je poslala podružnica dne 30. novembra 420 zavojev po 3 K vrednosti kot božična darila za vojake na bojnem polju. V ta namen je bilo nabranih 666 K v gotovini, ostalo pa je darovala podružnica in zbirališče Koroška Bela' po raznih tvrdkah in privatnih osebah, ki so darovale v blagu. — V Št. Petru na Krasu je damski komite z izredno pridnostjo nabral precejšno vsoto za nakup volne in drugega blaga za napravo tople obleke našim vojakom. Dela (nad 400 različnih predmetov) so izvršile nekatere šempeterske dame, dekleta in učenke ljudske šole. — Dohod novih 511 ranjencev in bolnih vojakov v Ljubljano. • Dne 15. dec. ponoči se je pripeljalo v Ljubljano zopet 511 ranjencev, večinoma Ma-žarov, Slovakov in Nemcev. 170 so jih odpeljali v garnizijsko bolnico, 123 v infanterijsko vojašnico, 148 v licej in 70 v obrtno šolo. Mnogo vojakov ima ozebline. Ranjenci in bolniki so se pripeljali z dolgim posebnim vlakom. En del vlaka je ostal tu drugi del vlaka se je pa odpeljal v Trst. :— Proti vabljenju ranjencev v gostilne. Od c. kr. štacijskega poveljstva v Ljubljani: Občinstvo ^e je z bogatimi darovi na velikodušen način udeleževalo akcije za preskrbo bolnih in ranjenih vojakov, ki so prihajali z bojišč, in 'sicer tudi manj premožni sloji. Za ta plemeniti dokaž njegovega dobrega srca vedo prebivalstvu vsi vojaški krogi najtoplejšo hvalo. Z obžalovanjem se pa mora konštatirati, da se je ponovno zgodilo, da so posamezniki ranjeno ali bolno moštvo povabili v pivovarne* in vinarne, kjer se potem dar posameznika pomnoži z darovi drugih gostov in posledica je ta, da se na ta način povabljeni vojak močno opije. Saj je splošno znano, da obilno vživanje alkohola bistveno zmanjša sposobnost in odporno silo, in pogoščeni vojak ne le, da je večinoma strogo kaznovan, marveč je tudi oškodovan na zdravju, ker se zakasni njegovo okrevanje. S tem je pa neposredno oškodovana tudi armada. Zato se obračamo na prebivalstvo z nujno prošnjo, da v bodoče brezpogojno opusti tako pogoščevanje moštva. — Ljubljanska tlakarina odpravljena. Z velikim zadovoljstvom je izvedela ljubljanska okolica, pa tudi večina ljubljanskega prebivalstva, da se od novega leta naprej na ljubljanskih mitnicah ne sme več pobirati takozvana tlakarina. Poprej se je pobiralo od vsake vprežene živali po 8 vin., od vsake gnane živine pa po 4 vin. Ta pravica mestne občine je veljala samo do 31. grudna 1914. Prošnja mestne občine za podaljšanje te pravice je bila od vlade odklonjena iz tega vzroka, ker ima po novem cestnem zakonu to pravico samo deželni zbor, pa tudi ne sam, ampak treba bi bilo od cesarja potrjenega deželnega zakona. Prošnjo mestne občine, da bi namesto deželnega zbora kar deželni odbor to podaljšanje sklenil, je deželni odbor pod predsedstvom dež. glavarja dr. Šuster-šiča odklonil, ker po jasnih določbah dež. reda ni opravičen sklepati deželnih zakonov ali sklepov, ki pristojajo deželnemu zboru nadomeščati >s svojimi sklepi, najmanj v zadevi, kjer se gre za važne narodnogospodarske koristi okoliščanskih kmečkih občin in velikega dela ljubljanskega prebivalstva. Odslej je vožnja v Ljubljano in iz Ljubljane po vseh cestah prosta; odpravljena je starovetna, nadležna prometna ovira. — Na mitnicah se sme pobirati le še užitnina. — Umrli so v Ljubljani: Fran Oblak, trgovec, 71 let. — Ivan Zupančič, sin mitniškega paznika, 2 dni. — Stanko Brajer, rejenc, 5 tednov. — Ivan Janežič, mesarjev sin, 8 dni. — Frančiška Papež, delavčeva vdova, 58 let. — Umrla je dne 17. dec. na Poljanskem nasipu št. 10 gospa Marija Um-berger, v Ljubljani splošno spoštovana dolgoletna gostilničarka "Pri kolo-vratarju" in "Pri lipi". — Umrli so v Ljubljani: Gabriel Gross, dninar, 40 let. — Alojzij An-žlovar, rejenec, 21 dni. — Štefan Perz, bivši steklar, 42 let.—Bogomila Kralj, rejenka, 4 dni. — Še mnogo obeta. Vinko Luštrek iz Št. Vida nad Ljubljano je šele 19 let star, pa ga že poznajo razna sodišča, kaznilnica v Mariboru in prisilna delavnica mu je prišla sedaj na vrsto. Fant je svojo "karijero" začel z goljufijo. Pritepel se je k nekemu posestniku in mu natvezil, da jej knežji sin, da se pa je izgubil in ga njegov bogati oče — knez že išče in bo vse dal, samo da ga najde. Kmetic se mu je vsedel na te limanice ter mu dajal denar, hrano in stanovanje. Ko mu je pa odštel nekoč 80 kron, je plemenitaš izginil. Zato je dobil mesec dni zapora. To ga pa ni poboljšalo. Kmalu zopet, ko je bil prost, je izmaknil nekaj stotakov, za kar so mu naložili na grbo 7 mesecev in ko je bil zopet te prestal, je v Radovljici ukradel 1600 K, katere je na Ogrskem v kratkem zadihal, a ko je bil nato prijet, je dobil pri ljubljanskem sodišču 1 leto zapora, katerega je prestal v kaznilnici v Mari boru za, nameček pa še prisilno delavnico, v katero so ga 15. dee. odtirali Pa mislite, da je malopridnež sklenil poboljšati se? Nasprotno. Svojemu znancu je pred slovesom pravil, da komaj čaka, da bi bil zopet prost in to zato, da bo zopet kjer "sunil" par ti soč^kov. Znanec, pošten fant, ga je potolažil, da, če bo tako delal, pride še na vislice. — Izpred sodišča. Strah cerkvenih nabiralnikov. Matija Mladenič, 30 let star, iz Kastve, delavec brez stalnega bivališča, je kot prisiljenec dne 2. sep tembra t. 1. iz ljubljanske prisilne delavnice pobegnil; klatil se je po gozdovih in po hišah beračil. Če se mu je nudila prilika, je udiral v cerkve in kapelice in praznil nabiralnike, zlasti v kamniškem okraju. Obiskal je pa tudi pastirske planinske koče. Tako je na Kamniškem Sedlu vzel pastirju Francetu Plahutniku iz koče 2 kg sla nine in kruha, pastirju Alojziju Burj pa suknjo, 2 kg slanine, kruha in sira. Dd Kamniškega Sedla ga je vodila pot na Koroško; tam je železniškemu efelavcu iz zaprte koče izmaknil hlače, žepno nro z verižico in nekaj kruha Kmalu po tej tatvini je bil zasačen. Ker je pa bil že petkrat kaznovan, je obsojen na tri leta težke ječe. — Kaznovano bogokletje. Matevž Lukan, 64 let star, pristojen v Mošnje, delavec brez stalnega bivališča, je bil že 31krat zaradi raznih deliktov pred-kaznovan. Dne 25. okt. se je obdolženec v Kobalovi gostilni v Vrhpolju spri v dvema delavcema, kar je dalo povod, da so se na cesti stepli. Tudi Lukan je bil nekaj tepen; a pri tej priliki mu je zmanjkalo nekaj denarja To ga je tako razjezilo, da je začel Boga in Mater božjo na ostuden način preklinjati. Sodišče mu je naložilo za kazen dve leti težke ječe. — Tatica v zavodu sv. Marte. Marta Zupančič, 19 let stara služkinja, pristojna v Kanderše, je tatvini podvržena; dekle je bilo zaradi tega že opeto-vano kaznovano. Nekaj dni potem, ko je bila prišla iz zapora, se je zgla-sila v zavodu Sv. Marte, kjer je ostala pet dni. Policija je dognala, da je sedmim dekletom izmaknila obleko in nekaj gotovine v skupni vrednosti 110 K. Obsojena je bila na 14 mesecev težke ječe. . — Hranilna knjižica ga je izdala. Maks Rozman, 19 let star, pekovski pomočnik iz Ljubljane, je kljub svoji mladosti tujemu imetju zelo nevaren. Ko je meseca oktobra I. 1913. prestal enoletno ječo, se je podal v Trst, ker se je seznanil s slaboumnim, a zelo nevarnim tatom Florijanom Vrhuncem. Letos meseca avgusta sta prišla v Kranj. Kradla sta v Jami pri Kranju, v Podbrezju, v Bitnjah in v No-menu. V Ljubljani sta mimogrede u-kradla nekemu posojilniškemu uradniku 100 K vredno kolo. V Nomenu je vzel Rozman iz hiše Jožefa Kogoj hranilno knjižico, na kateri je bilo 4453 K 31 vin., misleč, da je kak notes. Ko je pa zunaj vasi knjižico natančneje pogledal, jo je vrgel proč. To ju je izdalo. Ravno pred nameravanim odhodom z vlakom so ju aretirali. Vrhunca zaradi slaboumnosti niso mogli obtožiti, Rozmana je pa sodišče obsodilo na poldrugo let otežke ječe. — Deželnemu odboru je došel naslednji dopis: Štacijsko poveljstvo v Ljubljani se usoja v imenu vseh vojaških oseb izreči visokemu deželnemu odboru prisrčno zahvalo za odmeno in preginljivo priredbo posebnega grobišča našim padlim junakom ter za pre-častljivo svečanost vseh vernih duš dan. O tem domoljubnem činu se je sporočilo c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu. — Naš rojak Srečko Kumar v Lip-skem. Iz vposlanih programov in kritik posnema "Slovenec", da je imel naš rojak Srečko Kumar, učenec profesorja Josipa Pembaura, sedaj nameščen pri "Dr. Seibels Musikunterricht" v Lipskem kot učitelj klavirja, pri prvem javnem nastopu zelo lep uspeh. Dnevniška kritika poudarja, da je bilo izvajanje "na stopnji visoke umetniške popolnosti". V domovini za nadarjenega Slovenca ni pr.ostora. — 25 let poslanec. Štajerski državni in deželni poslanec Hagenhofer je te dni praznoval 251etnico, odkar je poslanec. (Nadaljevanje s 1. strani.) — Pametna beseda. V tržaški "Edinosti" čitamo: "Ni nam prijetno, da moramo govoriti o tej stvari, toda ker dotičniki sami le ne uvidevajo neume-stnosti svojih zahtev napram listu in to celo v takih težkih časih, kakor jih preživljamo pravkar, naj jim povemo tu javno in to kar najodločneje, da pod nobenim pogojem ne sprejemamo v uredniškem delu lista reklamnih vesti za razne plesne vaje in druge podobne norčije. Kdor posebno .v sedanjih časih prireja take zabave in jim hoče iskati posetnikov, ki imajo zanje smisla, časa in denarja, naj dela to potom plačanih oglasov, ne pa z vestmi, ki jih pošilja uredništvu, kakor bi šlo za bogve kako pomembno narodno ali splošno koristno stvar. Sicer pa povemo tudi kar naravnost, da prav dosti človeškega ni v tistih, ki preplesa-vajo teden za tednom cele popoldneve in večere, ko njihovi očetje, bratje, prijatelji in znanci, ko tisoči našega naroda umirajo po raznih bojiščih!" — Talci v Dalmaciji. Okrajno glavarstvo v Zadru je izdalo ponovno sledeči oglas o talcih: Vsled zapovedi c. in kr. vojaškega poveljstva v Mostaru je spoznalo okrajno glavarstvo za potrebno, di zopet opozori prebivalstvo na sledeče; Vsak vojaški poveljnik je pooblaščen, da vzame talce, jih doda oddelkom za varstvo in da jih odpelje s seboj na vojaških vlakih. Talci bodo takoj usmrčeni: 1. v slučaju, če poizkušajo uiti, 2. če bi se uprli njihovi uporabi. V slučaju napada na vojaštvo, na vlake vojnih transportov in na vojaške ali erarične predmete, se mora zahtevati posredovanje najbližjega štabnega častnika, ki bo določil način usmrtitve talca, ako se ne bi začetniki napada mogli takoj najti. — Kako so se Hrvatje borili s Srbi. Zagrebške "Novine" poročajo z južnega bojišča: Srbe je bilo treba pregnati z nekega močno utrjenega griča. Ozemlje je bilo tako, da se ni mogla razviti večja sila, tudi artiljerija ni mogla sodelovati. Neki hrvatski bataljon se je priglasil, da prežene sovražnika tudi brez topov. Ostali polk je stal zadaj in je gledal, kako se je med ognjem pušk bataljon približal vznožju gore. Naskočijo goro, a kar ne morejo naprej. Sovražnik je namreč pokosil travo. Ni) bilo mogoče naprej, tako je polzelo. Polk je gledal strmeč. Vsi vojaki so si namreč pričeli sezuvati črevlje. Sovražnik je prišel iz utrdb in gledal, kaj da je. Naš polk se je moral smejati: cel bataljon bos! Takoj nato so pa pričeli bosi Hrvati naskakovati. V desetih minutah so sovražnika pregnali. Avstrijci ujeli 29,000 Rusov. Dunaj, 13. febr.—Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj: "Obenem z uspešnim napredovanjem v Bukovini so naše čete po odbitju sovražnika blizu mesta Koerces-mesoe prekoračile prelaz Jabloniški in prelaze na obeh straneh te ceste. Naše čete v gorenji krajini reke Prut so si izbojevale pot iz gorskih dolin ter so zavzele kraje Wisznica, Kuty, Kosow, Delatyn in Pasicizna. "Število ruskih vojnik ujetnikov v sedanji vrsti bojev znaša zdaj do 29,-000." Nemci se veselijo zmage. Berlin, 13. febr. — Jutrnji časopisi slavijo zmago na Vzhodnem Pruskem posebno zato, ker odstranjuje nadaljnjo nevarnost sovražnega navala na to pokrajino. Da je bil ruski poraz popoln, kaže baje dejstvo, da Rusi priznavajo svoj umik v svrho, da zaščitijo verigo svojih trdnjav. Zmago zlasti slavijo, ker se je vsled iste izjalovil ruski načrt krepke ofenzive na Vzhodnem Pruskem. Ujetje 26,000 Rusov pomeni, da je bil dejansko cel vojni zbor izgubljen za nadaljenje bojevanje. Tudi Rusi ujeli mnogo mož. Petrograd, 13. febr. — Na tisoče u-jetnikov je prišlo v naše roke ob Karpatih v južni Galiciji ter med Lupkow-skim prelazom in gorenjo reko San, po nocoj izdanem uradnem naznanilu. Poskus avstro-nemških čet, predreti ruske linije, se je popolnoma ponesrečil in sovražnik je bil odbit z velikimi izgubami. Utrjene višine okrog Swid-mika so Rusi zavzeli po več naskokih z bajonetom. Okrog Jurburk-Lycka in vzhodno od Sierpeca se razvija najsrditejše bojevanje. Dunaj poroča zmage. Dunaj, 14. febr. (Čez London.) — V nocoj objavljenem uradnem naznanilu je rečeno: "Položaj na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji je ostal neizpreme-njen. "V okrožju Dukle smo na nekem delu naše bojne linije, kjer so Rusi hudo napadali, sovražnika odbili. Naskočili smo nadalje dve po sibirskih četah branjeni važni višini in neki kraj blizu Wyskowa. "Enako uspešen je bil napad po združenih nemških in avstro-ogrskih četah v osrednjih Karpatih, kjer smo sovražniku iztrgali višine, za koje so se dalje časa vršili trdovratni boji. Včeraj smo ujeli 979 mož. "V jugozapadnj Galiciji in Bukovini smo priborili novih zmag. Jugoza-padno od Nadworne je bil sovražnik odbit. Naskočili smo višine severno od Delatyna. Sovražnik je pustil tamkaj mnogo ujetnikov v naših rokah." na Anglijo in Nemčijo odposlani noti sestavljeni z mnogo odločnejšim poudarkom, nego se je doslej mislilou Združene Države nikakor ne odobrtt-jejo uporabe nevtralnih zastav od strani angleških trgovinskih ladij. FARMA NAPRODAJ 40 akrov zemlje v slovenskej naselbini eno četrt milje od šole, 2 in pol milje od mesta. Farma je dobra in ravna, na njej je hiša in štala. Jako lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na 8 let. Več pove: Jos. Moravanski. Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m. Pazite na brei Tredne ponaredke in glejt« da dobiti pristni Richteriet Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trad* Hark, kot kaže slika. Cena 26 in 50c v vseM lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. RMUtm & Co. 74-80 Wash. New ¥«rk. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet; I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in irvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav*' in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 170. Z zapadnega bojišča. Geneva, 11. febr. — Najljutejši topniški dvoboj, ki se je vršil v Alzaciji izza pričetka vojne, se je začel včeraj. Vsled te bitke so pričele nemške družine bežati iz Muelhausena, Kolmara in Strassburga. Pariz, 11. febr. — Srdito bojevanje se vrši na mnogih točkah zapadne bojne črte. Naskok med snežnim viharjem. Pariz, 12. febr. — Malo pehotnega bojevanja ob zapadni bojni fronti poroča francosko uradno naznanilo, objavljeno nocoj. Topniški boji so se vršili v Belgiji in Champagne, a škode niso napravili velike. Samo v Vogezih je prišlo do hujšega boja, kjer je francoska lahka pehota z naskokom vzela neki grič med hudim snežnim viharjem. Naša vlada in zvezdnata zastava. Washington, D. C., 11. febr,—Združene Države so posvarile Veliko Britanijo in tudi Nemčijo, naj na svojih ladjah ne razpenjata ameriške zastave. Neuvaževanje tega svarila da se bo v Washingtonu zelo zamerilo, in uničenje kake ameriške ladje po Nemčiji da bo vedlo do nevarnih zapletljajev. Danes se je doznalo, da sta snoči Ma la ii sola rati STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca z« oko« i* vrata) najhitreje in najcenej« ram jOt pripwH J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanak« Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. •Z .A.! PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskfmo v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. CORK TIP GIGAHEXTES IHPP " 'v < lil sesčs Rabite dober tobak Najboljši pridelek v Ameriki Cash kuponi v vsakem zavoja Kupone se lahko ^izmenja zav gotovino ali vrednostne predmet^ ■ ■'< Vsakdo jih poznaj Vsakdo jih kadi! , Vsakdo jih hvali Vsaki trgovec jih prodaja. v » • SMI h i i i Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Oddaljeni so bili od njega k večjemu sto korakov. Ko je mogočna zverina zagledala jezdece in konje, se je dvignila na prednje tace in pričela gledati nanje. Solnce, ki je stalo že zelo nizko, je razsvetljevalo njegovo ogromno glavo, kodraste prsi, ;— in v tem rdečkastem blesku je bil podoben eni izmed onih sfinks, ki krase vhode k starodavnim egipčanskim svetiščem. Konji so se začeli spuščati na zadnje noge, zvijati se ir umikati. Osup-njeni in prestrašeni jezdeci niso vedeli kaj početi, od ust do ust so letele samo prestrašene in obupapolne besede: "Allah! Bismillah! Allah! Akbar!" Kralj puščave je pa gledal nanje z višine, nepremakljiv kakor vlit iz brona. Gebhr in Hamis sta slišala od kupcev, ki so prihajali s slonovo kostjo in gumo iz Sudana v Egipt, da se včasih levi polože na pot karavan, ki morajo vsled tega pred njimi zaviti na stran. Toda tu ni bilo kje zaviti na stran. K večjemu, da bi se obrnili in zbežal'. Da, toda v ,tem slučaju je bilo toliko kot gotovo, da se bo strašna zverina spustila za njimi in jih preganjala. Spet se je torej razleglo mrzlično vprašanje: "Kaj storiti?" "Kaj storiti?" "Allah! Morda se umakne." "Ne umakne se." In spet tišina. Sliši se samo hrope-nje konj in naglo dihanje človeških prsi. "Pusti Kalija z vrvi," spregovoril je naenkrat Hamis Gebhru, "mi bomo zbežali na konjih, njega bo pa lav prvega vjel in samo njega ubil." "Naredi tako," ponovila sta beduina. Toda Gebhr je uganil, da bi se v takem slučaju Kali v trenotku spustil na skalno steno, lev bi se pa spustil za konji, torej mu je prišel v glavo drug, strašen načrt. Zakoljem dečka in ga vržem predse, v tem slučaju bo zverina, ko bo skočila za njimi, zagledala na zemlji krvavo truplo in se ustavila, da bi je požrla. Potegnil je torej Kalija z vrvjo k sedlu in je že dvignil nož, ko je v isti sekundi Stanko pograbil za široki rokav džube. "Lump, kaj delaš?!" Gebhr se je pričel zvijati in ako bi ga bil deček prijel za roko, iztrgal bi se mu bil takoj, z rokavom pa ni šlo tako lahko, torej se je zvijal in obenem renčal z glasom, v katerem je komaj tlačil svojo jezo: "Pes, če njega ne bo dovolj, zakoljem še vaju! Allah! Zakoljem! Zakoljem !" Stanko je pa smrtno pobledel, kajti kot blisk ga je spreletela misel, da bi zamogel lev, ko bi se spustil za konji, lahko med potjo izgrešiti Kalijevo truplo, a v tem slučaju bi Gebhr popolnoma gotovo zaklal tudi nju obadva. Potegnil je torej s podvojeno silo za rokav in zakričal: "Daj mi risanko!---Ubijem leva!" Beduinci so se začudili pr? teh be sedah ^oda Hamis, ki je videl še v Port-Saidu, kako strelja Stanko, je pri čel takoj kričati: "Daj mu risanko! On ubije leva!" Gebhr se/je takoj spomnil nJk strice na jezer« Karaun in v očigled strašni nevarnosti se ni več obotavljal. Celo z mrzlično naglico je podal dečku risanko, Hamis je pa odprl kolikor hitro je mogel zabojček z naboji, iz katerega je pričel Stanko grabiti s polno pestjo. Potem je skočil s konja, porinil naboje v cevi in stopil naprej. Pri prvih korakih je bil takorekoč omamljen in je 'videl samo sebe in Nelko, kako jima Gebhrov nož reže vratova. Takoj nato mu je pa bližja in strašnejša nevarnost velela pozabiti lia vse drugo. Imel je pred sabo leva! Pri pogledu iia zverino se mu je temnilo v očeh. Začudil je mraz na licih in v nosu, začutil je, da sta mu nogi kakor iz svinca in da mu poha'ja sapa. Postalo ga je strah. V Port-Saidu je čital, bilo je celo v šolskih čitankah, o lovu na leve, toda nekaj druzega je ogledovati podobice v knjižici, kaj dru zega pa1 gledati oko v oko na pošast, ki je sedaj motrila nanj kakor z začudenjem in gubančila svoje široko, ščitu podobno čelo. Arabci so sapo zadrževali v prsih, kajti nikdar v življenja še niso videli nič podbbnega. Z ene strani majhen deček, ki je sredi ined širokimi skalami izgledal še manjši, z druge strani pa mogočna zverina, zlateča se v soln-čnih žarkih, mogočna, grozna, "gospod z veliko glavo", kakor pravijo Sudanci. > S celo silo svoje volje je premagal Stanko brezvladnost svojih nog in stopil naprej. Še trenotek se mu je zdelo, da mu stopa srce v grlo in to je trajalo toliko časa, dokler ni dvignil • risanke k obrazu. Tedaj je bilo pa treba misliti kaj druzega. ATi se še bolj približati, ali že streliti? Kam meriti? Kolikor manjša oddaljenost, toliko bolj zanesljiv strel... torej dalje, dalje, štirideset korakov — še preveč... trideset — dvajseti Zrak • prinaša že ostri duh divje živali... Deček je obstal. "Kroglja med oči, ali pa je po meni!" pomislil je. "V imenu očeta in sina!..." Lev se je pa dvignil, iztegnil hrbet in (ponižal glavo. Ustni sta se mu pričeli širiti, obrvi so se mu spustile nad oči. Ta majhna stvarica se mu je drznila tako približati —. pripravljal se je torej k skoku, se zazibal na zadnjih tacah in meči sta se mu stresli. Stanko je pa v enem trenotku zapazil, da mušica risanke gleda na čelo zverine — ter je potegnil za petelina. Strel se je razlegel. Lev se je tako vzpel, da se je za trenotek dvignil v celi svoji visokosti, potem se je pa prevrnil vznak z vsemi štirimi nogami kvišku. In v smrtnem boju se je zavalil raz skale y\.cL zemljo Stanko ga je še držal nekaj minut P1^' torej sta jih dečka razsedlala na strelu, ko je pa videl, da več ne drgeta in da se je rumeno telo iztegnilo brez sile, je odprl risanko in vložil n jv naboj. Skalne stene so še odmevale z gromkim odmevom. Gebhr, Hamis in be-duini niso mogli takoj spoznati, kaj se je zgodilo, ker je v poprejšnji noči šel dež in je vsled vlažnega zraka dim vse zakril v tesni 'soteski. Šele ko se , je dim poizgubil, so pričeli kričati od j radosti in hoteli skočiti k dečku, toda | in nekaJ Pe;sti soIi in sveženj posu-zaman, ker nobena sila ni mogla pri Sudanski konji so sploh navajeni na divje zveri, toda boje se levov, vsled česar jih je bilo težko spraviti poleg skale, kjer je stala kaluža temne krvi. Konji so hropeli, kadilo se jim je iz nozde'r, vratove so iztegali k okrvavljenemu kamenju. Ko je pa osel samo nekoliko pomigal z ušesi in šel mirno mimo, so šli tudi konji. Padla je že noč, torej so jahali samq še kakšnih tisoč korakov dalje, potem se pa ustavili na nekem prostoru, kjer se je soteska zopet razširjala v amfiteatral-no dolinico, obraščeno z gostim trnjem in z grmovjem bodeče mimoze. "Gospod," rekel je mladi zamorec, "Kali narediti ogenj, velik ogenj!" In prijemši za široki sudanski meč, katerega je odvezal od Gebhrovega trupla, začel je ž njim sekati trnje, pa tudi večja drevesa. Ko je naredil o-genj, je sekal dalje, dokler ni nagro-madil toliko goriva, da je moglo zadostovati za celo noč. Nato sta oba s Stankom pod visoko vodoravno steno doline postavila šo-torček za Nelko, potem ga pa obdala v polkrogu s širokim in visokim trnje-vim plotom ali takozvano zeribo. Iz opisov afrikanskih potovanj je vedel Stanko, da se popotniki na ta način zavarujejo pred napadi divjih zverin. Konj pa nista mogla spraviti za ta Hala in vzela ž njih posode in vreče, potem jih pa zvezala toliko, da bi se iskaje trave ali vode ne mogli predaleč oddaljiti. Sicer je pa našla Mea vodo v bližini, v skalni globini, ki je tvorila takorekoč bazen pod nasproti stoječimi skalami. Bilo je dovolj, da so napojili konje in skuhali jerebice, katere je Hamis nastrelil že zjutraj. V vrečah, katere je nosil osel s šotorom vred, so našli še kakšne tri korce du- Bolečine v hrbtu in straneh. Čitajte kaj ga. Rosie Skroch, 1824 So. 14th St., St. Louis, Mo. priporoča tistim, ki trpijo vsled bolečin v hrbtu in straneh, omotico in splošno slabostjo: "Sedaj sem zopet popolnoma zdrava, skozi upliv Severovega Zdravila za' obisti in jetra. Preje nisem nikoli mislila, da si bom kdaj zopet pridobila svoje prejšnje zdravje. Bila sem tako slabotna, da sem mogla tri mesece ostati v postelji, stati nisem mogla radi omotice. Imela sem tudi bolečine v hrbtu in straneh. Vaše zdravilo za obisti in jetra mi je doneslo zaželjeno olajšbo." — Poskusite Se-verovo zdravilo za obisti in jetra (Se-vera's Kidney and Liver Remedy) za zdravljenje vnetja obisti in mehurja, zadrževanja vode ali gosto vodo, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu vsled obistnih neprilik. zlatenie in kislega želoda. Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. morati konj, da bi storili korak naprej. Stanko se je pa obrnil, vrgel pogled na štiri Arabce in uprl svoje oči v Gebhra. "Dosti je!" rekel je ter zaškripal z zobmi. "Prekoračil si mero. Ne boš zaklal Nelke in tudi nobenega drugega ne!" In naenkrat je začutil, da mu spet mraz prihaja v lici in v nos, toda to je bil drugačen mraz, ki ni prihajal od strahu, ampak od strašnega in neizprosnega sklepa, od katerega srce v prsih postaja kakor iz železa. "Da, to so lumpje, morilci, a Nelka je v njihovih rokah!,.. "Ne boš je umoril!" ponovil je. Nato se jim je približal — spet obstal — in naglo kakor blisk dvignil risanko k obrazu. Dva strela, drug za drugim, sta .se razlegala po soteski: Gebhr je padel na zemljo kot vreča peska, Hamis se je pa nagnil k sedlu in udaril s krvavim čelom ob konjski vrat. Beduina sta zakričala prestrašena in skočila raz konj ter se vrgla na Stanka. Za njima je bil ne daleč ovinek in, ako bi bila zbežala nazaj, kar je Stanko v svoji duši želel, bi se bila zamogla rešiti pred smrtjo. Toda zaslepljena od strahu in besne jeze, sta mislila, da dosežeta dečka, preden bo zamogel vložiti nove naboje in ga bosta zaklala z nožmi. Norca! Komaj sta stekla nekaj korakov, razlegla se je spet zlovražna risanka, po soteski je šel odmev novih strelov in oba sta padla z obrazoma na zemljo ter se pre vračala in tolkla kot iz vode potegnje ne ribe. Eden, katerega je v naglici strel manj dobro zadel, se je še dvignil in oprl na roki, toda Saba mu je v tem trenotku zasadil svoje čekanc v vrat. Nastala je smrtna tišina. Pretrgalo jo je šele ječanje Kalija, ki se je vrgel na kolena in razprostrl pred sabo roki ter kričal v jeziku ki-svahili: "Bvana kubva! (Veliki gospod!) U-biti leva, ubiti hudobne ljudi, toda ne ubiti Kalija!" Stanko pa ni poslušal njegovega klicanja. Nekaj časa je stal kakor zme den, potem je pa zagledal pobledeli obrazček Nelke in njene napol zavestne, od strahu široko odprte oči, ter je skočil k nji: "Nelka, ne. boj se!" "Nelka, svobodna sva!" Bila sta res svobodna, toda zagnana daleč v divjo brezljudno pustinjo, v žrelu ^črnega dela sveta. XXI. Preden sta še Stanko in mladi zamorec izvlekla na stran soteske ubite Arabce in težko levovo truplo, se ie solnce spustilo raz obzorje in imela je v kratkem nastopiti noč. Toda nemogoče je bilo prenočevati v bližini trupel. Dasiravno je torej Kali kazal na ubito zver in se gladil po prsih ter poudarjal tleskaje z jezikom: "Msuri njama" (dobro meso), vendar mu Stanko ni dovolil, da bi se bil lotil "nyame", ampak mu je velel, naj prižene konje, ki so zbežali po strelih. Črni deček je izvršil povelje jako spretno, kajti mesto da bi teltfl za njimi po soteski, v katerem slučaju tyi bili bežali vedno dalje, splezal je kvišku, okrajšal si pot s tem, (Ja se izognil ovinkov in prišel splašenim konjem od spredaj pred oči. Na ta način je dva prijel druga dva pa nagnal nazaj k Stanku. Samo Gebhrovega in Hami-sovega konja ni bilo mogoče več najti, toda tudi tako so ostali štirje, ne vš-tevši s šotorom in prtljago obloženega dolgouhca, ki je pri tragičnih dogodkih kazal V resnici filozofičen mir. Našli so ga za ovinkom, kjer je ščipal temeljito, toda brez vsake naglice travo, ki je poganjala na dnu soteske. šenega manjokovega korenja. Bilo je torej dovolj za skromno večerjo. Posluževala sta se najbolj Kali in Mea. Mladi zamorec, katerega je Gebhr strašno izstradal, je snedel tako množino hrane, da bi lahko nasitila dvoje ljudi. Zato j^ bil pa tudi s celim srcem! hvaležen svojemu novemu gospodu in je takoj po večerji padel na obraz pred Stankom in Nelko, v znamenje', da želi do konca svojega življenja ostati njun silženj, potem ie pa oddal istotako ponižni poklon Stankovi puški, ker je mislil, da si bilo dobro nakloniti prijaznost tako groznega orožja. Nato je rekel, da se bosta on in Mea vrstila v čuvanju, medtem ko bo spal "veliki gospod" in "bibi", da ogenj ne ugasne, ter se je vsedel sključeno poleg ognja in pričel peti s tihim glasom neko pesemeo, v kateri so se neprenehoma ponavljali izrazi: "Simba kufa! Simba kufa!", kar pomeni v ,ki-svahili jeziku: Lev ubit. Toda "velikemu gospodu" in majhni "bibi" se ni hotelo spati. Na vse Stankove prošnje je pogoltnila Nelka komaj nekaj koščekov ptiča in nekaj zrn razkuhane dure. Rekla je, da ne mara niti jesti, niti spati, ampak samo piti. Stanko se je prestrašil, če nima morda vročice, toda prepričal se je, da ima roke hladne in celo nekoliko preveč mrzle. Slednjič jo je nagovoril, da je šla pod šotor, kjer ji je pripravil posteljo, poprej je pa še skrbno pregledal, če ni kje na travi škorpijona. Sam je sedel na kamen s puško v roki, da bi jo branil pred napadi divjih zverin, v slučaju, če bi se izkazalo, da ogenj ne varuje dovolj. Polastila se ga je neizmerna utrujenost in izčrpanje sil. V duši si je neprenehoma ponavljal: "Ubil sem Gebhra in lla-misa, ubil oba beduinca, ubil sem leva in sedaj smo svobodni." Toda bilo je tako, kakor da bi mu te besede šepetal kdo drugi in kakor da bi on sam ne razulnel dobro, kaj pomenijo. Imel je samo čustvo, da so svobodni, obenem pa, da se je zgodilo nekaj strašnega, kar ga je napolnjevalo z nemirom in mu je tlačilo prsi kot težek. kamen. Slednjič so mu pričele misli arveneti. Dolgo časa je gledal na velike sence, ki so krožile nad plamenom, slednjič je pa pričel kimati in dremati. Tudi Kali je dremal, toda zbudil se je vsak trenotek in dolagal veje na ogenj. Nastopila je globoka in, kar je pod ravnikom redko, jako tiha noč. Slišati je bilo samo prasketanje gorečega trnja in plapolanje ognja, ki je razsvetljeval v polkrogu viseče skale, Mesec ni svetil v globino soteske, toda na višavi so migljali roji neznanih zvezd. Zrak je postal tako hladen, da se ie Stanko zbudil, raztegnil -odrevenele ude in prjčelo ga je skrbeli, če male Nelke morda ne zebe. Toda spomnil se je, da jo je pustil na plahtah, katere je še Dinah vzela iz Fayuma, in to ga je pomirilo. Prišlo niu je tudi na misel, da gredo od Nila neprenehoma več ali manj na kvišku, torej so morali tekom toliko dni priti že dosti visoko, v take kraje, kjer mrzlica več tako ne razsaja, kakor pa v nizki strugi reke. Občutljivi nočni hlad je potrjeval to domnevanje. ln ta misel mu je dodala poguma. Trenotek je šel pod šotor poslušat, če Nelka mirno spi, potem se je vrnil* sedel bližje ognja in pričel, spet dremati ter celo/trdo zaspal. Naenkrat ga je zbudilo renčanje Sabe, ki se je poprej položil spat čisto poleg njegovih nog. Tudi K ali se je vzdramil in oba sta začela -nemirno gledati na britana, ki se je vzravnal kot; struna, nastavil ušesi in vlekel zrak z nozdri in vohal prot' strani, od koder so prišli, ter neprenehoma upiral oči v temo. Dlaka se mu je naježila na vratu in hrbtu, prsi so se mu pa napolnile zraka, katerega je neprestano renčaje usrkaval v pljuča. (Dalje prih ) W. H. KEEGAN POGREBNIH. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika m obrata na to tvrdko in prepričaai bodite, ds boste najbolje postreženi, ker ta ajpd je najboljii ter mnogo cenejši Wt dru (L V slučaja potreb« reiilnega vaza (ambulance) pokličite nas po talafo-nu, ker imo vedno pripravljeni — pt dnevi in ponoči. Vn delo jamčeao. POSTRE2BA TOČNA VSAK CAS W. H. KKKOAN. Telefona it 106 — vsak tas. C or. 2*4 and Joliet It, La SaBn, HI POZOR, ROJAKINJE! Niake cene naie ffcile. in dobra postrežba Ne pozabite torej obiskati naa ▼ naiej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. | C or. Scott nad Clay Sta. Both Telephone« 26. JOLIET, IL LIN®** Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............$^.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................^gn Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-50 S. L. C. Monogram, Bottled in'Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-°° Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za.......;............ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................»j/JJ: Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................®6- Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Mi veste, kje j« dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotova t V meeok? J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in pcekn-jene klobase in najokasnejic meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naie meso. Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving- Northwestern t* ** Cbicaga teL 4318. I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. jPiUte "Elk. Brand" p>i | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah t Chi. tel. 3399. N. w. tel. 1M Louis Wise JOHN M0 Jackson St JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMOOSE. :.:Sloveuska vino domače in importira"®' fino žganje in dišeče sirio Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Sobe v naiem in Lunch Room. 915 n. Scott ill!® St., JolietV Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPO_Rj ter je najboljša pijača Ota telefona 405 Porter Brewing Company JolietJj; S. Bluff St.