MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo lit uprava: Maribor. Alakaandrova caata it. 13 , Telefon 3440 in 2466 Uhaia raaan nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url i Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po ceniku # Oglase sprejema tudi oglasni oddelek . .Jutro" v Ljubljani » Po itn i čekovni račun it 11.408 99 JUTRA 99 Dolžnosti in naloge domače industriie Treba je sodelovanja m. d Industrijo in javnostjo Pred par dnevi smo na tem mestu opozarjali na potrebo zaščite in podpore naše domače industrije in smo naglašali Seslo; Kupujte domače blago. V težkih trenutkih je treba energično seči po samopomoči, ker če si ne bomo pomagali sami, nam ne bo nihče pomagal. Če pa obstojajo neke dolžnosti države in dr-*avljanov naprain domači Industriji, pomni obstojajo tudi enake dolžnosti do-industrije do države in državljanov. „ Na kateri strani se je glede na te dolžnosti več grešilo, je težko natanko in ^Polnoma pravično ugotoviti, gotovo Pa,ie kljub vsemu, da je tudi industrija Ve‘jbo grešila in greši še vedno. Naša jugoslovanska industrija, bodisi °“a z domačim ali s tujim osnovnim ka-Phatam, je razmeroma še mlada in v pri-Pjfri s finančno in tehnično sposobnostjo JPie industriie večinoma šibka, za veliko konkurenčno borbo skoraj nesposobna. Prav zaradi tega so njeni proizvodi Po večini zaščiteni z visokimi uvoznimi carinami, ki ji omogočajo popolnoma svoboden razmah v mejah naše države. Nekatere industrijske panoge so tako zaščitene, kakor nikjer drugod. Uvozne ca-rine so tu celo tako visoke, da demoralizirajo domačo produkcijo, kar rodi nezdrave posledice, na katerih trpimo vsi, tako kot konzumenti kakor tudi kot državljani. Dasi so delavske mezde pri nas ’.zie kakor v katerikoli zahodni ali sred-pJeevropski državi, so produkti naše industrije večinoma dražji ko drugod; k etn visokim cenam pa priračunavajo nevera, posebno s tujim kapitalom osnova podjetja, še razliko med prodajno PePo in carino. Tako ne dobe samo običajnega dobička, rezultirajočega iz razli-e med produkcijsko in prodajno ceno, a®Pak si prisvoje še tisto, kar bi tuje 'udustrije pri uvozu v našo državo mo-r*le plačati na carini. Da je tako postopanje brezvestno iz-•tbljanje naklonjenosti in zaščhe s strani države in državljanov, bo pritrdil vsak- do. Prav tako pa zasluži najstrožjo obsodbo tudi počenjanje s tujim kapitalom osnovane industrije glede nameščanja tehničnega in administrativnega osebja. Tej industriji ni zadosti, da pošilja svoje čiste dohodke preko državnih inej v tu-ji”0 in s tem slabi naše finance, ampak bojkotira tudi naše domače, istotako sposobne in kvaliiicirane delovne moči. Treba se nam je ozreti samo po industrijskih podjetjih v naši najbližji bližini, pa vidimo neverjetno dejstvo, da sede na mestih sijajno plačanih ravnateljev, tehničnih in komercialnih vodij, pa celo tudi na podrejenih uradniških in delovodskih mestih skoraj brez izjeme sami tujci, tuje državne pripadnosti ali vsaj tuje narodnosti. In vsi ti ljudje večinoma niti ne čutijo potrebe, da bi se naučili našega jezika in sodelovali v našem javnem društvenem, družabnem in kulturnem življenju. Nasprotno, zaradi njih se morajo naši delavci učiti in posluževati tujega jezika. Vse to odvrača simpatije javnosti od naše takozvane domače industrije in povzroča v zelo veliki meri, da se njeni proizvodi ne upoštevajo in kupujejo tako, kakor bi se sicer lahko. Zaradi tega bi se morali odločujoči gospodje zavedati, da jim goli kapital še ne more nuditi tistega položaja, ki bi bil ne samo v njihovem, ampak tudi v našem Interesu potreben za lepši in hitrejši razvoj domače produkcije. Težki sedanji časi zahtevajo tesno sodelovanja med domačo industrijo in domačo javnostjo. Moralno sodelovanje in podpiranje s strani javnosti pa bo naša industrija dosegla šele tedaj, kose bo domače javnost mogla zavedati, da je ta industrija zares naša, nam bližja kakor ona onstran državnih meja! Če potemtakem zahtevamo od države in od javnosti, da podpre in zaščiti našo industrijo, zahtevamo prav tako od domače industriie solidnosti glede kvalitete in cen ter dokazov, da je zares naša, ne pa naras*tska. Poslanec Mohorič o našem gospodarstvu Današnja dopoldanska deba ta o državnem proračuns- SKEM OSNUTKU. BEOGRAD, 1. marca. Danes ob 9. se je nadaljevala v narodni skupini debata o državnem .proračunu. T.VJ je govoril poslanec Ž i v a n č e-y1 *< za njim pa poslanec Mohorič. ^0t enournem Rovoru je obraz« j il Potrebe in želje gospodarskih kro ’®v. posebno še z ozirom na žilni mo-®Dol, ki koristi le eni sami banovini. vse druge pa pomeni toliko kot kru-nr davek, ki znaša na leto okoli 350 vni °nov dinarjev. Govornik je zahte-*n reformo in reorganizacijo celokup-® trgovinske politike. Sedanji časi ne , °voljujejo liberalne trgovinske politi-ker Je agrarni protekciionlzem že ^°segel najvišji vzpon in se vse države “““aJajo s carinskimi mejami. Nikakor bi bilo metno, prepustiti našo mla ^Jndustri o popolnemu propadu, ker Kitajci in Japonci ojacujejo svoje cele Srditi boji za Čapej se nadaljujejo — Uničevalno delo ja« ponsRlh letal - Zbiranje ruskih let prš Vladivostoku bomo morali kmalu skrbeti za nove tisoče delavcev, ki bedo prisiljeni vrniti se iz tujine. Mimo tega zaposluje industrija tudi I VU, ki so na deželi postali odvisni. Nato se je poslanec Mohorič bavil z vprašanjem trošarine in drugih davkov ter zahteval, da se opusti dosedanja po litika državni’ posojil. Anuitete za inozemska posojiia so dosegla že tako višino, da presegajo celotno vsoto neposrednih davčnih dohodkov. Naposled je govornik izrazit nado. da bo narodna skupščina v prihodnjih mesecih natanko proučila vse pereče orobleme in ustvarila nove predloge na vso našo gospodarsko politiko. Za Mohoričem je stopil na tribuno poslanec dr. A n d j e 1 i n o v i č, ki ob času poročila še govori. OBSEDNO STANJE V BUENOS AIRESU. Buenos AIRES, l. marca. V Buenos ?lresu so nastali veliki nemiri in oboroži spopadi med pristaši posameznih Političnih strank. Nemiri so zavzeli tak ”bseg, da je morala argentinska vlada proglasiti nad glavnim mestom preki iOt' NESREČA RIBIŠKE LADJE. ŠIBENIK. 1. marca. V bližini Tribonja pri Šibeniku se je v viharju, ki je divjal na morju, potopila neka mala ribiška ladja s tremi ribiči. Enaka usoda ie doletela tudi neko drugo ribiško ladjo, da je ni še v zadnjem trenutku rešil parnik »Kozjak«. Ribiči so bili tri dni na viharjem morji. ŠANGHAJ, 1. marca. Kitajci včeraj niso poizkusili znova osvojiti Kijangvana, napadli pa so Japonce z oklopnim vlakom in jim povzročili velike izgube. — Medtem so japonska letala ves dan obstreljevala kitajske postojanke. V ostalem izrabljajo tako Japonci kakor Kitajci čas za dovažanje novih čet. Kitajci so včeraj pripeljali več polkov iz Nankinga na ladjah po Jangcekiangu, med tem ko so Japonci istočasno Izkrcali v Šanghaju okoli 20.000 vojakov. ŠANGHAJ, 1. marca Danes ob 8.30 so Japonci znova napadli Čapej, in sicer v prvi vrsti okolico parka Hongkev. Srditi boji pa se bijejo tudi na levem in desnem krilu postojank pri Čapeju. Kitajci se hrabro branijo. Kakor včeraj, tako obmetavajo japonska letala tudi danes kitajske postojanke in naselbine. Z bombami so povzročila več požarov in ubila tudi mnogo civilistov. Čapej je znova ves v plamenih. Obenem izkrcavajo Japonci pri mednarodnih koncesijah nove čete, ki štejejo okoli 24.001) mož. TOKIO, 1. marca. Po poročilu japonskega konzula v Vladivostoku so Rusi koncentrirali v mestu in okolici dva armadna zbora. V Usurijskem je okoli 100.000 rdečih vojakov. Nadalje poroča konzul, da dovažajo Rusi svoje čete na Daljni vzhod že od decembra lanskega leta, prav tako pa tudi orožje in municljo. V zalivu Sedan-ka ob ustju Amurja se z mrzlično naglico grade trije oklopni vlaki. Razen tega so Rusi svoje tovarne v zalivu Jode preuredili v tovarne za strupene pline. Progo pri Usurijaski stražijo komunistični prostovoljci. Konzul teh poročil ne komentira, pravj pa, da so Rusi prepričani, da bo prej ali slej prišlo do konilikta z Japonci, bodisi zaradi Mandžurije, bodisi zaradi ribolova. Odpust delavstva KID na Jesenicah DESET TISOČ LJUDI BREZ KRUHA. IZJAVA VODITELJA JERAMA. GLAS ŽUPANA. PRO JESENICE. 1. marca. Davi je ravnateljstvo tukajšnje Kranjske industrijske družbe izvesilo lepake, na katerih naznanja odpust celokupnega zaposlenega delavstva. Odpovedni rok je 15. marec. Voditelj delavstva Jeram je zaradi tega izjavil okrajnemu glavarju v Radovljici. da bodo prišli jutri pred glavarstvo vsi delavci s svojimi ženami in otroki, da pokažejo politični oblasti število ljudi, ki so s to odpovedjo brez kruha. Obenem je pa tudi zagotovil da bo delavstvo varovalo red in disciplino. Od odpovedi je neposredno prizadetih 2150 delavcev in 100 nameščencev, posredno pa okoli 1500 sezonskih delavcev na Jesenicah, v Koroški Beli in na Gorju. Celokupno število ljudi, ki bodo take brez kruha, znaša okoli 10.000. Odpuščeni delavci so popolnoma mirni. Jeseniški župan je obenem izdal proglas na prebivalstvo, naj z denarnimi in naturalnimi prispevki omili bedo trpečega odpuščenega delavstva. SENZACIONALNA REŠITEV ŽIVLJE-NJA. NOVI SAD, 1. marca. V Zrinjskega ulici se je dogodil včeraj nenavaden prizor rešitve življenja. Iz drugega nadstropja neke hiše je v samomorilnem namenu skočila na ulico lleana Lamplova, žena inženerja* Lampla prav v trenutku, ko je prišel mimo visokošolec Vladimir Bošnjakovič. Bošnjakovič je opazil skok Lamplovc in jo ujel na roke. Od udarca sta se sicer oba zvrnila na tla, vendar ie Lamplova dobila le lažje poškodbe, tako, da ni nobene nevarnosti za njeno življenje. Ta nenavadni način rešitve je postal v Novem Sadu prava pravcata senzacija, katere junak je Bošnjakovič. OGENJ V KINU V RUŠČUKU. SOFIJA, 1. marca. Zaradi neprevidnosti dveh nepoklicnih operaterjev je na stal v kinu »Royai« v Ruščuku požar. V kinu so bili večinoma sami otroci, katerih se ]e poloti! tak strah, da so pričeli skakati z galerije v parter in siliti vsi naenkrat k izhodu. Pri tern jih je bilo 15 težko ranjenih, še mnogo več pa lahko. Ravnatelja kina in oba operaterja, ki sta, ko je pričelo goreti pobegnila, je policija aretirala. BREZPOSELNOST V ZEDINJENIH DRŽAVAH. WASHINGTON, 1. marca. Po objavi tukajšnje strokovne zveze je v Zedinjenih državah Severne Amerike 8.300-000 ljudi brez posla, število brezposelnih še stalno narašča SESTANEK TARDIEUJA IN GRANDUA PARIZ, 1. marca. Po zanesljivih informacijah se bo ministrski predsednik Tnr-dieu sestal v Ženevi z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Razpravljala bosta o francosko-italijanskih odno-šajih. V zvezi s tem piše bivši ministrski predsednik Poincarč v »Excelsiorju« o svojem nekdanjem sestanku z Mussolinijem in naglasa, da bi moral tudi Tar-dieu stopiti z njim v stik in delovati' za poglobljenje tradicionalnega francosko-italijanskega prijateljstva. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Nobene bistvene spremembe. Zaprtje! Številna zdravniško strokovnjaška poročila potrjujejo, da se tudi o-sebe, bolne na ledvicah in protinu, reu-matiki, sladkorno bolni in bolni na kamnu zelo zadovoljni z učinkom naravne Franz-Jožefove grenčice. Debeli ljudje dosezajo z vestno upora* bo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kampih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Slovo ravnatelja Zupančiča Včeraj dopoldne so se zbrali gojenci in gojenke realne gimnazije s profesorskim zborom v unionski dvorani, da se poslo-ve od svojega priljubljenega ravnatelja, ki je stopil v pokoj in zapušča Maribor. Ob tej priliki so priredili gojenci in gojenke odhajajočemu ravnatelju cel koncert in mn poklonili polno cvetja. V imenu mladine se je poslovil od ravnatelja osmošolec Janhuba, v imenu profesorskega zbora prof. Brolih, za ferijalni Sa-vez pa osmošolec Heric. Dijaški zbor je pod vodstvom prof. Šchweigerja zapel več lepih, ravnatelju najljubših pesmic. Ravnatelj Zupančič se je ginjen zahvalil mladini in profesorskemu zboru za te dokaze ljubezni. V slovo je dijaški zbor zapel še eno pesnico, zbrana mladina pa je dragemu svojemu vodniku priredila viharne prisrčne ovacije. Ravnatelj Jakob Zupančič je prišel pred trinajstimi leti na takratno mariborsko realko, ki se je med tem spremenila v realno gimnazijo in je danes najmočnejši zavod v dravski banovini. Poprej je služboval v Kranju in Ljubljani, pred vojno pa v Gorici. Ravnatelj Jakob Zupančič je bil odličen matematik in botanik. Mladini je bil pravi oče, ljubezniv in dober, pravi duhovni vodnik, napram profesorskemu zboru pa vedno kolegija-len. Bil je navdušen, turist in si je pridobil velike zasluge za naše planinstvo. Na lastno prošnjo je bil pred kratkim upokojen in odhaja zdaj v Ljubljano, kjer bo preživel zasluženi pokoj in jesen svojega življenja. Smrtna kosa. Pretekli teden so umrli v Mariboru Milan Šurbek. 26 let, Fran Makovec, 67 let; Kamila Šampova, 54 let; Julijana Zahradnikova, 80 let: Pavel Škrabel, 2 leti; Marija Koceljeva, 73 let; Franc Ra-dotič, 58 let; Josipina Florijanova, 7 let; Neža Rozmanova, 67 let in Andrej Krojs, 70 let. Naj v miru počivajo! Nesreča dečka. Včeraj popoldne se je težko ponesrečil 91etni Oskar Kurbus. Na poledenelih tleh v Gozdni ulici mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil, desno nogo. Ubogega dečka je rešilni avto prepeljal v bolnišnico. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 4. t. m. ob 8. uri zvečer nadaljevanje slovenskega cikla. G. prof. dr. Jan Šedivy iz Maribora bo predaval o sedanjem stanju Slovanov in njih medsebojnem zbližanju. Glavne točke predavanja so; številčno stanje, kulturno stanje posameznih slovanskih narodov, razdelitev po veri, pisavi in kulturi, najnovejše kulturne ustanove in narodnostne razmere; ovire zbližan ja Slovanov in točke, ki nas zbližujejo; prav pojmovana slovanska vzajemnost in delo za njo. V pondeljek 7. t. m.: dr. Tuma o za-padnih Julijskih Alpah in Predalpah. — Projekcijske slike! Kje bo stal delavski azil? Jpravni odbor mestne občine je po temeljitem razpravljanju o vprašanju, kje naj se zgradi delavski azil, določil za to stavbišče na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice poleg občinske hiše. Mestni gradbeni urad bo izdelal projekt za zgradbo delavskega azila na tem prostoru. Občina pa bo izkušala doseči zvišanje brezobrestnega posojila, da bi se tako na določenem prostoru zgradilo moderno in vsem potrebam ustrezajoče delavsko zavetišče. Sokolsko društvo Maribor I. priredi v soboto 5. marca ob 20. uri v kadetnici svojo vsakoletno akademijo, ki bo letos obenem proslava lOOletnice sokolskega prvoboritelja, velikega Tyrša. Med drugim nastopijo člani z natezali, s težkimi vajami, ki zahtevajo veliko moči in vstrajnosti. Ženski naraščaj bo podal »Jutro« — vaje, ki so dosegle pred par dnevi velik uspeh v čeških Pardubicah Deca s svojimi vajami pa bo središče Tyrševe proslave. — Zdravo! Zahvala. Pevsko in tamburaško društvo »Danica« v Mariboru je darovalo Gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 100 Din, za kar mu izreka vodstvo toplo zahvalo. Praznik naše narodne mladine Prireditve „Napredka“ in obisk Jadranašev iz Ljubljane Naša srednješolska mladina se v zadnjem času razveseljivo giblje in kulturno udejstvuje, To dokazujejo najbolj redna predavanja dijaškega društva »Napredek« vsako nedeljo dopoldne v Narodnem domu ki so se v nedeljo, 28. februarja, spremenila v veliko dijaško manifestacijo za sodelovanje s starešinstvom in javnostjo. Predavanja akademika g. Frančka G e r ž e 1 j a iz Ljubljane, ki je govoril o »Potih mlade generacij e«, so se udeležili poleg domačih srednješolcev in srednješolk v velikem številu tudi ljubljanski akademiki, člani JNAD Jadrana, profesorji itd. Navzoč je bil tudi mestni župan g- dr. L i p o i d, ki je po uvodnih besedah g. H r o v a-t i n a orisal nekdanje dijaško življenje, takratne borbe za demokracijo in svobodo, razvil nekaj misli o naši državi, življenju Slovencev v Jugoslaviji ter obrazložil sedaj tako aktualno vprašanje, slovenstva in jugoslovanstva. Županov govor je bil živahno aklamiran. Popoldne so »Jadranaši« odigrali šahovsko tekmo z našim »Mariborskim šahovskim klubom« ter zmagali v razmerju 5:1. Rezultat dokazuje zares vi- soko kvaliteto ljubljanskih šahistov akademikov. Zvečer je pa bila v veliki dvorani Narodnega doma »Napredkova« akademija, katero so obiskali tudi gimnazijski ravnatelj dr. T o m i n š e k, polkovnik P u t n i k o v i č, številni drugi častniki in kadrski rok služeči dijaki, ljubljanski akademiki, in starši ter dijaki srednješolci. Akademija je imela odličen uspeh. Uvodni koračnici, ki jo je odigral orkester pod vodstvom g. Č e r i č a, je sledil pozdravni govor predsednika g. Namestnika, ki je v kratkih potezah predočil dosedanje uspehe in b )doče cilje, med katerimi je tudi izdajanje srednješolskega glasila. »Napredkov« dramski odsek je odigral drugo dejanje Cankarjevih »Hlapcev«. Nato so nastopiii solisti: gdč. Pečnikova (k;avir) g. C e r i č (bariton), g. J e n k o (tenor v duetu s Geričem), g. K r i ž m a n (čelo) in g. W a g n e r, ki je na harmoniko odigral venček narodnih pesmi. N e-z m e š k a 1 je recitiral svoje pesmi in pesmi tovarišev. S t e r n i š e in K e-r i c a; nakar je orkester zaključil lepo uspelo prireditev. Torek in sreda kabaretna večera Velika kavarna. Ljudsko gibanje v februarju. V preteklem mesecu je bilo rojenih v Mariboru skupno 83 otrok, umrlo je 38 oseb, poročilo pa se je 33 parov. Tujski promet. V mesecu februarju je bilo priglašenih pri tukajšnjem zglaševalnem uradu 1454 oseb. Od teh je bilo 357 inozemcev in sicer 148 oseb z Dunaja, 67 iz Gradca in 142 oseb iz drugih inozemskih mest. Sprejemanje v podoficirsko šolo. Komanda IV. peš. podoficirske šole »Kraljice Marije« v Zagrebu razglaša, da sprejme v tekočem letu mladeniče iz meščanstva v starosti od 17 do 21 let v podoficirsko šolo. Rok za vlaganje prošenj poteče 20. aprila 1932. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Službeni list dravske banovine objavlja v 16. številki med drugim uredbo o mestih in trgih, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona, pravila o polaganju državnega strokovnega izpita za računske uradnike, mdalje cenik za preiskušnjo gradbenega materijala, razpis o prepovedi izvoza orehovih debel, pojasnilo glede zavarovanj v naši državi, popravek k zakonu o lovu, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov, navodila za ocenjevanje državnih uradnikov in uslužbencev pri ministrstvu za šume in rudnike in objave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. * Obrtni sestanek. Jutri, v sredo 2. t. m. ob 20. uri zvečer bo v Gambrinovi dvorani obrtni sestanek. O starostnem zavarovanju samostojnih mojstrov in o obrtnem zakonu bosta predavala gg. dr. Ples in Založnik. Zato je nujno potrebno, da se naše obrtništvo tega predavanja polnoštevilno u-deleži ter se tako seznani z našim novim zakonom in sliši, koliko obrtništvo ščiti, pa tudi kaj predpisuje glede pomožnega osebja.. S policije. Nič posebnega nimajo danes zabeleženega v policijskih bukvah. Če aretira policija kakšnega Tazgrajača ali postopača in če se ujame v detektivsko mrežo izgubljena nočna ptička, so to vsakdanji dogodki. Tako malopomembna je bila za policijo thdi nocojšnjo noč, opravka pa je uradnikom le dala dosti. Saj o kakem resničnem oddihu na naši policiji, kjer je razmeroma le malo oziroma premalo o-sobja, itak nikoli ni govora. Aretirane so bile 4 osebe, med njimi ena ženska, radi pijančevanja in razgrajanja, ki so prebile noč v policijskih zaporih. Včasih bi takile razgrajači zaslužili res občutnejše kazni. Toda policija ima tudi mile paragra fe. Zabeleženih imajo nadalje osem prijav zaradi tatvine, splašenih konj. razgrajanja, prepovedanega povratka in cestno-policijskega reda. Samo. »Tako sem se zaljubil v to lepo Miro, da sem napol nor.« »Pa se oženi z njo!« »Saj ti pravim, da sem samo napol nor!« Afera Kmetijske eksportne zadruge Vznemirjenje članstva. — Kaj Je z revi zijskim poročilom? se skliče občni zbor. Nujna potreba, da Spričo negotovosti, kaj bo s Kmetijsko eksportno zadrugo, se je pričelo članstvo te zadruge zadnje dni zopet močno vznemirjati. Temu vznemirjenju je največ krivo to, da še do danes, po skoro štirih tednih, odkar so zapečateni poslovni prostori zadruge, ni znan noben rezultat, da še do danes ni od nobene strani revizijskega poročila, čeprav Je bile revizija že 17. februarja končana. Prav od tega poročila pa je odvisna usoda Kmetijske eksportne zadruge, za to se zanima članstvo, pa tudi javnost z največjo napetostjo, kakšen je pravzaprav rezultat revizije in pričakuje skorajšnje objave tega poročila. Zadeva, ki je danes predmet živahnih razmotrivanj, kjer pade na račun tudi drugih sličnili socijalnih ustanov marsikatera pikra beseda. Ta negotovost, ki vsekakor upliva demorallzujoče, utegne omajati zaupanje članstva tudi drugih takih ustanov, zato je tudi v Interesu teh, da se afera »Kmetijske eksportne zadruge« čim prej razčisti. Če bo sedanje stanje te zadruge trajalo še nekaj časa, je jasno, da bodo posledt ce katastrofalne pred vsem za zadružno premoženje. In je torej evidentna potreba, kakor smo na to že opozorili, tudi splošna želja članstva, da se skliče čim' prej občni zbor in da se Izvoli novo vod' stvo. Sklicati občni zbor pri sedanjem stanju pa je nemogoče. Načelstvo je zaporu, člane pa bi bilo potrebnp šele ugotoviti po imenikih in knjigah, ki se nahajajo pri preiskovalnem sodniku. Ne dvomimo, da bo oblast upoštevala vse te okolnosti in ukrenila potrebno, da bo konec vznemirjenju, da se reši zadružno premoženje in sploh vsa ta zadeva spravi na čisto. Pred ustavitvijo poslovanja je zadruga zaposlovala 14 uradnikov, ki so sedaj sicer nezaposleni a imajo Še nadalje pravico do svojih pre^ je:nkov, ker jim ni nihče odpovedal službe. Fnako je s poslovodji podružnic, k so zapečatene. In enako je tudi z vsemi drugimi obveznostmi zadruge. To vse gre na škodo njenega premoženja, če bo sedanje stanje trajalo dalje. fiDaribursfco gledališče REPFRTOAR. Torek, 1. marca ob 20. uri »Dijak-pro-sj..;,« ab. B. Sreda, 2. marca. Zaprto. Četrtek, 3. marca ob 20 uri »Radikalna kura« ab. A. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Daneša. Prihodnja dramska premijera bo v soboto. Uprizori se izredno zabavna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki«. Režira J. Kovič. Palača Društva narodov Skoro sta pretekli že dve leti in pol, odkar je bil položen temeljni kamen Z* novo palačo društva narodov v Ženevi. Če si pa človek danes, pogleduje to stavbo še popolnoma v nedogotovljenem stanju, se mu zdi kakor okostje ogromnega predpotopnega stvora, ki se s svojimi rebri iz železa in betona dviga kakor pošasten strah nad parkom Ariana. Kakor vse kaže, je ta palača rojena pod nesrečno zvezdo. Od vsega početka je stavba zelo počasi napredovala, danes so Pa blagajne Društva narodov tako prazne, da so sklenili začasno ustaviti delo na ogromni zbornični dvorani, ki-ima po načrtih biti najimpozantnejši osrednji del cele stavbe in jih bodo po mogočnostih nadaljevali samo na obeh krbh ženev-čani zmajujejo z glavami in se vprašujejo, da-li bo ta spomenik ideje Društva narodov sploh kdaj dograjen? Predvideno >? bilo, da bo palača leta 1933 ali 1934. vsekakor pa leta !9A5 gotova. Te nade so že zdavna opustili, in optimisti menijo, da bo svet lahko vesel, če bo v 20 ali v 30 letih zavihrala zastava miru nad marmorno kupolo palače. Kakor rečeno: zaenkrat ni denarja, stroški pa veliki. Proračunani so bdi na 280 milijonov našega denarja, ampak bodo to vsoto, kakor je že danes gotovo, daleč presegali. S sedanjo ustavitvijo dela se bodo stroški poznejše dograditve le še bolj povečali, kajti tvrdke, s katerimi so bile sklenjene fiksne pogodbe, zahvetajo odškodnino. Nova piramida odkrita Iz Kaire prihaja pravkar zanimiva novica, da se je profesorju na egiptovski univerzi v Kairi Selimu Hassanu posrečilo odkriti novo piramido. Ta piramida leži kakih 300 metrov južno velike piramide, skoro natančno zapadno od Sfinge. Profesor Hassan jo je odkril tam pod ogromnim peščenim hribom, iz katerega je že večkrat pogledavalo zidovje, katero pa so vedno zopet zametli vetrovi puščave. Izkopavanja so se bila pričela pred kakimi tremi tedni in so zdaj dovedla do razkritja nove piramide. To odkritje utegne biti največje zgodovinske in arheološke važnosti. Egiptologi so že dolgo domnevali, da mora obstojati še četrta velika piramida. Ta piramida, katero so zdaj našli, je nekoliko manjša od tretje in tudi drugače zgrajena kakor druge piramide. Našli so tudi nekakšen napis, iz katerega se da razbrati ime »Khenet Kaues«. Napis se glasi nadalje: »... Kralj gornjega in dolnjega Egipta, mati kralja gornjega in dolnjega Egipta, hči božja!« Profesor Hassan sklepa iz tega napisa, da gre tu za hčer Shepsssha-fa, zadnjega faraona četrte dinastije, s čemer bi bil najden doslej še manjkajoči člen v verigi med četrto in peto dinastijo. Tik piramide je profesor Hassan odkril tudi več skalnatih grobov imenitnih staroegiptovskih osebnosti, med drugih grob neke kraljice, najbrže žene kralja Khefrena. Morilec notarja dr. Mikloša Te dni smo poročali o groznem zločina v Rackevu pri Budimpešti, katerega žrtev je postal ondotni notar dir. MikloŠ-Oblasti so med tem prijele bivšega pi* sarja Tichyja, ki je bil uslužben v pisarni dr. Mikloša, a radi raznih poneverb odpuščen. Tichy je priznal umor in izp°* vedal, da je notarja najprej pobil s sekiro, nato pa odprl blagajno in se polastil aktov, nanašajočih se na njegove poneverbe; prisvojil si je tudi denarnico n-inorjenčevo, v kateri je bilo 15 pengdjeV. Nato je pisarno zažgal. Tichy, ki je v zaporu s škarjami poizkusil samomor, a se samo rahlo ranil, pride pred preki sod- BHBgsgaaaaLiu- Zbor Rdečega križa v Studencih Društvo, ki hvalevredno deluje Tukajšnjega društvo Rdečega križa si je pridobilo med prebivalstvom že prav trdno pozicijo. Zlasti s svojim karitativnim delovanjem. To je pokazal tudi občni zbor, ki ga je imelo društvo minulo nedeljo ob številni udeležbi. Iz skrbno sestavljenega tajnikovega Poročila je razvidno, da se je članstvo i 1930 podvojilo in je štelo v preteklem društvenem letu 126 rednih in 26 Podpornih članov. Največ članov sta društvu pridobila g. Bende (47) in gosp. Jaklič (40). Samaritanskega tečaja, ki se ie pričel v 1. 1930 in zaključil lansko leto, se je udeleževalo lepo število članov in članic. Saj jih je 44 napravilo izpit pod vodstvom g. dr. Korenčana. Za Miklavževo je društvo obdarovalo 199 šolskih otrok z obleko, obutvijo in perilom. Tudi 28 občinskih in domačih ubožcev je bilo obdarovanih za Božič z živili in kuri- na socialno - humanitarnem polju. vom. Prav tako je društvo sodelovalo pri pomoči pasivnim krajem in akciji za brezposelne. Blagajnikovo poročilo izkazuje blizu 20.000 dohodkov v minulem letu in okoli 16.000 izdatkov. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Pri volitvah je bil izvoljen z neznatnimi izpremembami ves stari odbor, ki se je takoj sestavil in sicer: predsednik g. Kaloh, tajnik g. Bende, blagajnik g. Belšak. Radvanjčani, ki so doslej pripadali k Studencem, se nameravajo tekom leta osamosvojiti, ker je upati na ta način v Radvanju na večji razmah. Pač pa se bosta oba odbora, studenški in bodoči radvanjski vzajemno podpirala pri plemenitem delu. . . . Ob sklepu lepo uspelega občnega zbora je nabrala ga. Rantaša 220 Din za.stp-denško pomožno akcijo brezposelnim. Sokolstvo Prednjaški zbor Sokola-matice v Mariboru ima svojo redno sejo jutri 2. t. m. ob 20. Prinesite s seboj statistične podatke Za februar. Prvenstvena smučarska tekma Sokola Maribor matica Ob lepem vremenu in ob velikem žaganju Sokolov je bila v nedeljo prven-stv,ena smučarska tekma Sokola Maribor J^tice. Tekme se je udeležilo tudi 17 tednikov savezne prednjaške šole. Proga ?a člane in naraščajnike je bila dolga 12 Kni. za članice pa 3 km. Pri članski tekmi je prispel prvi na cilj Oovedič 58’26; drugi Zepezin l:0’0; žretji Skrabar 1:1,32. Tečajniki: prvi Pihalj, 1:3’26, drugi Longika 1:6’25; tretji Erbežnik 1:10’29. Naraščajniki: prvi Lednik 58’25, drugi Kožuh 59’12, tretji Podbukovšek 59’50. Članice: prva Vida Zemljičeva, 33’35; druga Milena Tušakova, 37’25; ^etja Ljubica Smerdu, 37’43. — Najboljši d je dosegel naraščajnik Lednik. Organizacija tekme je bila odlična. Da Podpira in goji Sokol Maribor matica z vso vnemo tudi zimski šport, je vse hva-,e vredno. Zbor radvanjske sokolske čete. Minulo soboto je bil tu, občni zbor naše mlade sokolske čete, ustanovljene avgusta lanskega leta. Navzočih je bilo okoli 50 članov in članic ter sedem članov matičnega društva Maribor I, katere je br. Firm kot starosta pri otvoritvi zbora prisrčno pozdravil in se v svojem na-daljnem nagovoru spomnil umrlega staroste ČOS br. Scheinerja in lOOletnice Tyršove. - - v Tajniško poročilo je podal br. D š u r a, ki je naglasil, da je četa imela spočetka velike težkoče, katere pa je vse premagala, in si uredila tla. Sledili sta poročili blagajnika br, K ram zarja in načelnika br. Konečnška. Ubisk telovadbe je bil dober in se jfe telovadilo redno, dokler ni pritisnil mraz; tedaj se je morala telovadba prekiniti- radi- pomanjkljivosti prostorov. Izvoljen je bil ta-le .odbor: starosta br. Firm, podstarosta br. Vizovišek tajnik br. Dšura, blagajnik br. Kramžar, načelnik br. Konečnik, načelnica s. Klinejeva, prosvetar br. Smrekar ter odborniki: Omahen, Jež, Smode in Lorbek. Upajmo, da se bo sokolska četa v Radvanju krepko razvila in budila prepotrebno narodno zavest v naši občini. Daru te za oomoino akcijo! Iz Radv^aja Umrl je pretekli teden, zadet od kapi, s- Fran Radolič, posestnik v Pekrah. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko znan-cev od blizu in daleč, a pevsko društvo *Lira«, katerega član je bil, pa mu je na Sr»bu zapelo »Vigred se povrne«. Pokojniku blag spomin, žalujoči družini naše lskreno sožalje! Potreba pomožne akcije v Radvanju, zgledu sosednjih občin naj bi se tudi v Radvanju pokrenila akcija za pomoč revnim v tej krizi. Precej je v naši občini 'iudl, ki trpe pomanjkanje, ker so brez 2aslužka in ki so nujno potrebni podpo-re- Upamo, da bodo poklicani faktorji u-v'deli to nujno potrebo in storili svojo socialno dolžnost. Zimski športniki imajo zdaj veselje. Vsak dan, posebno ob nedeljah, so obronki Pohorja polni zlasti mladine, ki se zabavajo s smučanjem in sankanjem. Fudi skakalnica je imela v nedeljo dokaj obiskovalcev. »Le vstopite! Tu notri so!« Marseilleski zdravnik dr. Ourdan je odšel ondan zvečer s svojo ženo v gledališče. Ko je odhajal, sta za oglom prežala dva vlomilca, ki sta se takoj nato lotila svojega posla. S ponarejenimi ključi sta odprla zdravnikovo stanovanje in preiskala vse, da bi našla primeren plen. Naposled se jima je le posrečilo najti v neki omari večjo množino zlatnine, ko pa sta jo hotela stlačiti v žepe, se je s hodnika nenadoma zaslišal oster žvižg, kateremu je sledil rezek klic: »Le vstopite! Tu notri so!« Vlomilca sta se žvižga in klica tako prestrašila, da sta zlatnino pometala preč in jo skozi okno ubrala v beg, kolikor so ju le mogle nositi noge. In kaj je bilo? Tisti, ki ju je z žvižgom in klicem pregnal, je bila navadna — papiga Zdravnik jo je bil nalašč zdresiral za take primere, in uspeh ni izostal. Papiga mu je rešila zlato. Vlomilcema, ki sta zbežal^ pred papigo, se pa smeje vse mesto. Bandit in njegovo dekle Šele 191eten. a zelo nevaren zločinec, ki je imel v ne\vyorškem apaškem svetu priimek »Crowley dvopuškar« (njegovo pravo ime je bilo Dietz), se je moral te dni usesti na električni stol zaradi umora nekega policista. Ko so ga zasledovali, se je bil, oborožen ne samo s svojima dvema puškama, ampak tudi s pištolami in obilno municijo, zabarikadiral v neki hiši in ga je šele po dveurnem obleganju in streljanju četa 150 policistov mogla dobiti v roke. Njegova ljubica, Dietna Helen Walsh, mu je pri tem pomagala in pridno basala strelno orožje. Ta surovi in nevarni dečko, ki je bil nezakonski sin nekega newyorškega policista in je odraščal v najslabših razmerah, se je v ječi popolnoma spremenil in je iskal tolažbe v veri. Na smrtni poti ga je spremljal katoliški duhovnik. Obsojenec je do zadnjega upal na pomilo-ščenje. Da se pripravi na usmrtitev, si je bil v svoji celici nad posteljo obesil sliko električnega stola, katerega je sam narisal. Zvečer pred njegovo usmrtitvijo, ki se je izvršila ob 11. uri ponoči, je prišla pred jetnišnico -njegova ljubica, ki se je izkazala s pismom sodnika, s katerim ji je bil dovoljen zadnji obisk pri Crow-leyu. Ko pa mu je stražnik javil, da je prišla njegova prijateljica vzet od njega slovo, je zavpil: »Proč z deklino! Ona riie je ogoljufala. Zvedel sem, da hodi zdaj z nekim policistom. Nočem je videti, ker bi samo rada prodala časopisom opis svojega zadnjega obiska pri meni!« Želel je videti samo še svojo mačeho, katero je imel kot dete rad. Ko je prišel jetniški paznik, da mu odbrije na glavi smrtno liso, kamor nastavijo elektrodo, šele tedaj je izgubil zadnjo nado, in potem je vdan v svojo usodo korakal k usmrtitvi. Ko so njegovo odklonjeno prijateljico vprašali, če hoče prisostvovati pogrebu, je odvrnila besno: »Ne! Če me živ ni maral več videti, pa jaz njega ne maram videti mrtvega!« V mrtvaški krsti na Montblanc Te dni se je zgodilo, da so v Calaisu k ekspresu za Rivijero priklopili salonski voz, ki je pri potnikih vzbudil veliko zanimanja. Vrata vagona so bila zaklenjena, okna zavešena. Na vpraševanje radovednežev niso sprevodniki nič prav hoteli na dan z besedo, radovednost potnikov pa je še povečalo to, da na nobeni postaji ni bilo nikogar v tem skrivnostnem vozu na spregled Pa so ugibali potniki: morda se vozi kaka delegacija v Ženevo ali pa španski kralj ali pa kak ameriški milijarder. Nekaj postaj pred Ženevo pa so se odprla vrata salonskega voza in železničarji so izložili mrtvaško krsto. Notri je ležalo truplo nekega angleškega milijonarja in športnika, ki je bil nedavno umrl na svojem gradu v bližini Londona. V svoji oporoki je določil, naj ga pokopljejo pač v domačo zemljo, ampak poprej ga morajo v krsti ponesti na Montblanc. Bil sem velik športnik, toda na Montblancu nisem nikoli bil. Zato bi pa v smrti rad gledal krasne ledenike najvišje evropske g .e,« tako je zapisal v testamentu. Ker je umrli čudak v ta namen posebej določil vsoto 5000 funtov, so dediči radi izpolnili to njegovo poslednjo željo, in dva znana gorska vodnika, črno oblečena, sta se odpravila s krsto na Montblanc, kar je v tem letnem času še posebno nevarna tura. IR e?r na £&=»• ko Kakor smo že poročali, je bil preteklo sredo na jugoslovansko banko bratov Baruhov v Parizu, ki se nahaja v eni naj bolj prometnih ulic v Rue Lafayette. v opoldanski uri izvršen drzen roparski napad od treh banditov, ki so z revolverji ustrahovali bančno osobje in odnesli 130.000 frankov- — Slika nam kaže: zgoraj oba šefa z bančnimi uradniki nekaj minut po napadu. Na sredi: blagajnik g. Riemer in blagajna, iz katere je bil ugrabljen denar; spodaj (s križcem zaznamovano) pa škatle za cigare, kjer ie bilo spravljenih v kuvertah 200.000 frankov, ki so pa ušli očem banditov. Vlom ob stražnikovi asistenci V Londonu se je te dni dogodil nenavaden primer predrznega vloma pred očmi stražnika, ki po predpisih svoje službe ni smel intervenirati. Kmalu po polnoči se je ustavil pred neko trafiko, ki stoji prav nasproti kraljevega dvora, velik avtomobil, iz katerega so stopili razbojniki, razbili izložbo, udrli v lokal in znosili v svoj voz vse, kar so le mogli. Napravili so za večsto funtov šterlingov škode. Stražnik, ki je stal pred kraljevim dvorom, je dobro videl, kaj se dogaja, a se po starih službenih predpisih, ki so mu predpisovali, da se za zadeve, ki se ne tičejo dvora, ne sme brigati in se s svojega mesta tudi ne sme ganiti, ni smel vmešati. O vlomu je poročal šele Čez eno uro, ko so ga zamenjali z drugim stražnikom, toda med tem časom so vlomilci že davno izginili v megleni londonski noči in vsako zasledovanje je bilo zaman. Vlomilci so očividno morali dobro poznati predpise dvornih stražnikov in so jih zato tudi tako nesramno izkoristili. Londonsko časopisje se sedaj obširno baviRom'n!aile te CMD 71* prodajamo večje količine od tvrdke F, Michelitsch, kakor tudi naše ostanke, globoko pod lastno ceno Oglejte si naše izložbe, sporočite Vašim znancem, kajti sedaj je najugodnejša prilika, da si nabavite pletenine za pomlad in to po cenah, kakor Še nikdar! C. BUDEFELDT - MARIBOR. GOSPOSKA 4-6 Zima ne popušča i Hooe cene Da omogočimo vsakomur nakup snežnih čevljev m škornjev, znižali smo cene od danes: Ne zamudite ugodne prilike, nabavite si več parov za vso obitelj! Obiščite naše prodajalne, poglejte naše 720 izložbe! moški škornji, topli, iz klobučevine . . . . prej Din 199- moški »Melton«-čevlji, topli, iz klobučevine prej Din 149.- moške snežke, s patentno zadrgo .... prej Din 129.- moške galoše prej Din 69.- moški gumijasti škornji prej Diri 169,- ženski škornji s patentno zadrgo ..... prej Din 169.- ženski gumijasti škornji . , . . . . . . prej Din 149,- ženske čevlje do gležnjev, s patentno zadrgo prej Din 149.- ženske snežke z zadrgo....................................................prej Din 129.- ženske snežke, lakaste prej Din 79,- ženske snežke iz gabardena, št. 35—37 , , prej Din 49.- otroški škornji, št. 24—26 ....... prej Din 69.- otroški škornji, št. 27—33 ...prej Din 99.- otroški škornji, št. 34—38 ....... prej Din 149.- otroške snežke, št. 24—26 ....... prej Din 49.- otroške snežke, št. 27—33 ....... prej Din 69.- sedal Pšn 99*- sedaj • I sr- sedal «• 99— sedaj M 49* — sedaj «« 129*- sedaj M 129‘— sedal II §9’— redaj S« 99'— sedaj II ®.r- sedaj II €9'— sedaj M 29‘- sedaj II 59— sedaj • • 7§*— sedaj II 99'— sedaj II 39*— sedaj M sr- Dunajski velesejem