------ 229 ----- Znanstvene stvari. Sporočilo o XI. odborovi seji slovenske Matice v Ljubljani 9. julija. Ko se je sešlo pravilno število odbornikov, so se pod predsedstvom prof. dr. V on čine začele razprave. Prof. A. Lesar, Matičin tajnik, poroča 1) o udih; 2) o naročilih odseka za izdavanje knjig, 3) o rokopisih, 4) o denarstvenih zadevah in 5) o knjigah, ki se tiskajo za 1868. leto. Iz zanimivega tega sporočila povzamemo sledeče: „Od 16. aprila 1. 1. do današnjega dne si je Matica pridobila 109 dražnikov, in en letnik je pristopil med ustanovnike; med novimi so 3 ustanovniki; glavni knjigi je zadnja številka 1473. — Ker je mnogo _ družnikov na dolgu s svojimi doneski, zato smo zadnje dni preteklega meseca odpravili 90 opominje varnih pisem, daljna se razpošljejo v kratkem. Ce tudi ne vsa, vendar so mnoga bila dobrega vspeha. Odbor je bil v zadnji seji odseku za izdavanje knjig naročil to-le: 1. „Naj se odsek prepriča o gosp. Kastelčevih pravicah do Vodnikovega rokopisa." Odsek je sklenil čakati, da se gosp. Kastelec oglasi s svojimi dokazi, tega pa do danes še ni storil. — 2. „Naj odsek razvidi poročalno sodbo o rokopisu ,,01 i-kani Slovenec" ter pisatelju nagrado in knjigi določi število natisov." — Ker so vsi trije presojevalci potrdili rokopis, zato ga je odsek sprejel s tem, da pisatelj popravi, kar so mu nakazali presojevalci, pisa-teliu določil za izvirne knjige odločenih 20 gold. za poio in sklenil, da se „01. Slov." tiska v 2000 iztisih v navadni obliki Matičinih knjig. — 3. „Naj odsek g. Cigaleta naprosi, da posloveni imena za slov. at-lant in potem konečno in veljavno sklene pogodbo z „Hildburghausen-skim bibliogr. ustavom." Odsek je naprosil gosp. Cigaleta, kteri je tudi prevzel to delo, a zarad potrebnih mnozih priprav in zarad obilih svojih poslov še ni mogel dovršiti prestave. Zato se tudi pogodba še ni mogla skleniti z bibliogr. ustavom. Ignacij Videkv, geograf, bakrorezec na Dunaji, se nam je ponudil, da bi Matici rezal zemljovide za slov. atlant. Odsek izreka misel, da se Matica sedaj ne more ozirati na to ponudbo, ker nam g. Videkv nikakor ne more niže cene postaviti, nego nam jo je postavil Hildburg-bausen-ski ustav. — 4. „Naj odsek pretrese gosp. Erjavčev nasvet: da se občnemu zboru predlaga, da bi Matica izdala znanstveno terminologijo nemško-slovensko." Odsek misli, da ni mogoče se spuščati v ta predlog, dokler g. nasvetovalec ne pokaže določne poti, po kteri naj bi se sestavila ta terminologija. — Odbor sklene ta-le predlog v tej zadevi staviti občnemu zboru: „Naj občni zbor o Erjavčevem nasvetu sklene, da se Matica tega nasveta ne more poprijeti, dokler g. nasvetovalec ne pokaže določne poti, po kteri naj bi se sestavila ta terminologija?" — 5. Zarad g. dr. Vojakove ponudbe Kubelkovega rokopisa o stavbah in zida rj en j i pisalo se je po odsekovem sklepu 7. maja dr. Vojski, naj bi ga poslal, kolikor je izgotovlj enega, a niti odgovora niti rokopisa dosle še nismo prejeli. Došel je odboru obljubljeni rokopis „Slovenski zidar", ki ga je spisal Fr. Vodopivec, učitelj na reški realki. — Odsek za izdavanje knjig ga je na presodbo izročil g. Fr. Tomšiču, začasnemu učitelju ljubljanske više realke. — Hafnerjev rokopis „Slov. stenografija" je bil na presodbo dan g. Stempiharju; ta pa je kmalu potem zbolel in še zdaj bolan leži; zato ni mogel lotiti se svojega posla. Kaj naj se zdaj stori s tem rokopisom? (Odbor sklene, naj se g. Kaprec naprosi, da pregleda rokopis in potem tudi naprosi stenografično društvo v Pragi.) — Ko se je izvedelo po slovenskih časnikih, da je med Stanko Vrazovo literarno zapuščino mnogo spisov v slovenskem jeziku, ki so last Matice ilirske, ktera jih ne namerava izdati, obrnil se je tajnik Lesar najprej do g. Ferd. Kočevarja, ki je v časnikih sporočal o teh spisih, in potem 15. junija do ilirske Matice same s vprašanjem: ali ona ne bi hotela posestrimi svoji v last izročiti V razovih spisov ali saj pripustiti , da jih natisne. Uradnega odgovora še nis mo prejeli; a iz zasobnega pisma, danes došlega iz Zagreba , izvedamo, da je Matica ilirska naši odstopila Vrazovo zapuščino. — Popraševanje po tej zapuščini je g. Kočevarju dalo povod, da se ponuja za uredbo te zapuščine in pri tej priliki še nasvetuje: naj bi Matica jela nabirati in zaporedoma izdajati narodno blago. (Prebere se Kočevarjev list in odbor sklene, ta nasvet in Stanko Vrazovo zapuščino, ko dojde, izročiti posebnemu odseku, v kteri se volijo odborniki Svetec, Šolar in Praprotnik.) O Debeljakovi zapuščini poroča tajnik tako: Po mnogih jako zapletenih zaprekah, ktere so bile sklenjene s pozvedovanjem o vrednosti laških obligacij, smo prišli do tega, da smo preračunili vrednost vse zapuščine o dnevu Debeljakove smrti (18. oktobra 1867. L). Ta znaša: a) v premakljivih rečeh, ki so še v Trstu, kjer se bodo tudi prodale, če se že niso 318 gold. 93 kr. b) v gotovini v srebru in zlatu 1.877 „ 02 „ c) v srebernini in dragocenostih 70 „ — „ d) v hranilničnih bukvicah . • 1.825 „ 71 „ e) v laških obligacijah . . . 30.612 „ 96 „ Skupaj . 34.704 gold. 62 kr. Tako se je inventar vložil pri sodniji, da se odmeri 10% percentni davek, ki bode, ako se potrdi ta izpoved, znesel 3470 gold. 46 kr., za ustanovo, ki jo je naredil blagi dobrotnik, sva pooblaščenca glavnih dedov c. kr. deželni vladi ponudila 6000 gold. (ta ponudba pa še ni rešena). Po plačanih drugih malih volilih in izvršilnih stroških utegne toraj čiste zapuščine ostati okoli 25.000 gld., od kterih Matica dobi petinko, to je 5000 gold. „Slo venske ga Staj ar j a" je tiskanih 9 pol in sicer prvi trije oddelki. Imelo bi se bilo letos tiskati še 5 oddelkov, toda 4. in 8. še nista dovršena, o. pa se je primerila nesreča, da je zgorel v požaru pisateljevega doma. Zato te knjige letos izide le 1. snopič. — „01ikani Slovenec" je do malega že stavljen ter bode menda obsegal 62/2 pole. — „Letopisa", ki se pridene „Narodnemu koledarju", je že tiskanega blizo 10 pol poduČne in zabavne tvarine. Koledarsko blago in poročevalni del z imenikom družbenikov se prične še ta teden staviti, a javalne dovrši konec tega meseca. — „Vodnikovih pesem", ktere je odsek za izdavanje knjig, kakor je bilo si. odboru že v X. seji naznanjeno, izročil g. Levstiku, da jih vredi, ----- 230 ------ žalibog letos ne moremo izdati, ker nam vrednik še ni izročil rokopisa, da-si tudi je bil 3. marca t. 1. za trdno obljubil, dovršiti in izročiti svoje delo do 15. aprila. — Ker se bodo zemljovidi morali posebej pošiljati družbenikom, zato ne bode treba čakati razpošiljanja druzih knjig, ampak razpošljejo naj se, s čem se dovrŠe. Vodnikove pesmi pa naj se ne razpošljejo, če tudi se dovrse se 1868. leta, in to zarad preobilih stroškov, ki jih razpošiljatev stane Matico in družbenike." (Odbor potrdi te predloge.) (Kon. prih.) ------ 237 .___ *) Tako naj se popravi dotična številka, ki se je vrinila v proračunu, kterega naznanja vabilo k 4. obč. zboru. **) Gosp. Savprl je sicer v odbor stopil Se le 1867. leta , toda na mesto g. Štef. Kocijančiča (voljenega pri 1. obč. zboru), ki se je 1867. leta odpovedal odbornistvn. Znanstvene stvari. Sporočilo o XI. odborovi seji slovenske Matice v Ljubljani 9. julija. (Konec.) Pregledovalec društvenih računov gosp. prof. Šolar poroča, da je vse račune našel v najlepšem redu, tako, da se istina, ki jo hrani g. blagajnik, na tanko vjema s knjigo, v ktero se zapisujejo prejemki in stroški. Iz sporočila blagajnik o vega o računu, ki se ves natisne tudi v vabilu k 4. občnemu zboru, danes samo to posnamemo, da je Matica od 1. julija 1867. leta do 1868. leta imela vseh dohodkov 8.519 gold. 43 % kr. stroškov pa....... . 1.495 „ 70 V ostanku ......7.023 „ 70 " je pa le.........3.358 „ 90 " ki se smejo potrošiti, ostalih . . 3.664 „ 80 je pa istina, ki se po pravilih mora naložiti. Iz 3.358 gold. 90 kr. se najprej plačajo knjige, ki jih Matica letos da na svetlo. Proračun za 1868/9. 1. kaže, da se bode prihodnje leto s tem, kar je iz prejšnjih računov ostalo za izdajanje knjig, to je......3.795 gold. 7 kr. in s prihodki, ki se jih nadjamo prihodnje leto......2.292*) , 77 smelo porabiti....... 6.087 gold. ~84~kr~. Zrebovanje je določilo, da iz odbora stopijo naslednji gg. odborniki: a) ljubljanski: 1. Anton Kos, 2. Fr. Levstik, 3. dr. J. Zlat. Pogačar in 4. dr. L. Vončina; vnanji: 1. Ant. Črne, 2. M. Majar,' 3*. dr. R. Razlag, 4. Drag. Savprl,**) 5. dr. A. Vojska iu 6. dr. Jos. V o š n j a k. Četrtemu občnemu zboru se odkaže sreda 5. avgusta ob 9. uri dopoldne. — Reši se prošnja g. Drag. Žagarja s tem, da mu odbor privoli 20 iztisov ^Zgodovine slovenskega naroda" za razdelitev v okolici ljubljanski. Po nasvetu g. dr. E. H. Coste se slavni zgodovinar in pospeševatelj češke literature g. France Palacki izvoli za častnega uda slov. Matice, kar se mu po dr. Blei-weisovem nasvetu je brž po seji naznanilo z brzopisom.