V GOSTEH ITALIJANSKE KP
Že od leta 1964 vežejo mesti Ljubljana in Pesaro stiki na poiitičnem, kultumem, šport-nem in gospodarskem področju. Pobratenje med mesti je bilo sklenjeno v spomin na ju-goslovanske in italijanske partizane, ki so v bližini Pesare in Urbina ustanovili četo, v ka-teri je bilo poleg Italijanov veliko Slovencev, Dalmatincev in Čmogoicev. Pobudo za po-btatenje so dali še živeči partizani iz Ljub-ljane.
V okviru vsakoletnega obiska med mesti je konec iulija v Pesaro odšla 11-članska de-legacija andikatov mesta Ljubljana, v kateri sta bila dva delegata našega občinskega sindi-kalnega sveta in po dva delegata drugih štirih občinskih sindikalnih svetov.
Delegacija je bila osem dni v gosteh komu-nistične partije Italije. Udeležila se je pokra-jinskega festivala De 1' Unita (Teden partij-skega tiska). Letošnje leto, kot smo zvedeli in sami videli, je bilo za italijanske komu-niste izredno pomembno zaradi zmage na ju-nijskih vditvah. V spominu nam bodo ostali razni dogodki, zlasti prizadevanje gostiteljev, da bi se čimbolje počutili med njiml V okviru osemdnevnega obiska smo si ogjedali razne kultume znamenitosti v Pesaru, Urbinu in bližnji okdici, spoznali smo ljudi, ki jih kot običajni turisti prav gotovo ne bi mogli spoznati, zlasti pa spoznali njihovo prepričanje v boljšo bodočnost in pripad-nost komunistični partiji.
Delegacija je bila sprejeta pti sekretarju pokrajinskega komiteja KPI v Pesaru. Navzo-čih je bilo tudi več partijskih in sindi-kalnih vodite ljev, piedstavljen nam je bil tudi sekretar socialistične straiike.
Obiskali smo krajevno skupnost Soria v Pesaru. Delegacijo sta sprejela predstavnik skupščine krajevne skupnosti in piedsednik izvišnega sveta krajevne skupnosti. Takoj na prvi pogjed je krajevna skupnost spominjala na naši krajevni skupnosti Štepanjskonaselje in Koddjevo. Naselje je popolnoma novo, z delavskimi stanovanji in stanovanji mladih družin, z neograjenim bazenom sredi parka, s športnimi objekti in otroškimi igrišči. V razgovom smo zvedeli, da so vsi objekti splošne rabe v upravljanju krajevne skup-nosti in v prosti uporabi vsem stanovalcem. Vsa okdica je čista, z urejenimi parki in ze-lenjem. Največja zanimivost krajevne skup-nosti pa je piav gotovo njihova poslovna pa-viljonska stavba, v kateri so dvorana s pri-bližno 80 sedeži, velika knjižnica instranski prostori. Pdeg te knjižnice imajo v krajevni skupnosti še sedem manjših v raznih rajonih, v katerih dela pet plačanih sekretarjev. Stav-ba je last občine, zgradili so jo investitorji novega naselja kot dogovor za minimalno ceno občinskega zemljišča. Ta ugotovitev je močno vplivala na naše razmišljanje, da bi bilo lepo, če bi tudi v naših novih naseljih zgradili podobne objekte za delo kiajevnih skupnosti. Zakaj ne bi na ta način reševali prostorskih problemov našili krajevnih skup-nosti? Pri tem vprašanju res ne želimo do-biti odgovoia, da je pri nas tak sistem grad-nje nemogoč. Smo v času dogovarianja in lahka bi se začeli dogovarjati tudi na teh področjih ter tako skušali hitreje zagotavljati uresničevanje nalog krajevnm skupnosti, zlasti pa hitreje ieševati prostoisko stisko, ki jo tqDiio skoraj vse krajevne skupnosti.
Naaalje smo zvedeli, da je skupščina kra-jevne skupnosti sestavljena iz predsednikov raznih strank, ki so sedaj na oblasti, in ob-činskih odbomikov. Povedali so nam, da skupščine krajevne skupnosti ne vdijo, ker taka oblika še ni ustavno opredeljena. Nji-hova ustava sicer ddoča decentralizacijo oblasti, venJar prepočasi teče proces prena-Šanja oblasti. V prihodnosti pa programirajo, da bo krajevna skupnost dobila večje poli-tične in gospodaiske pristojnosti, ki jih bo prevzela od občine. Še policijo so nam omenili, da bodo imeli vkrajevniskupnosti! Predvidevajo, da bodo vdili tudi skupščino
krajevne skupnosti, ki bosestavljenaiz pred-stavnikov vseh naprednih pditičnih strank. S prenosom oblasti na krajevno skupnost pričakujejo tudi večja finančna sredstva, ki bodo omogočala njen hitrejši razvoj. Pove-dali so nam, da se krajevna skupnost zelo ubada s finančnimi težavami; vendar smo ugotovili, da ima krajevna skupno6t kljub ustavno neopredeljeni vlogi veliko pditičnih in gospodarskih pristojnosti. Trenutno je nji-hova največja skrb preskrbeti vodo za vsa mesta. Rekli so nam, da je Pesaro žejno mesto, kar smo okusili tudi sami, saj je iz vodovodnih pip tekla slana voda. Po gene-ralnem urbanističnem načrtu, ki je že odo-bren, bodo to krajevno skupncBt dograjevali z novimi naselji: zato imajo v načrtu tudi uieditev kanalizacije in še več raznih želja, za uresničitev katerih pa nimajo dovdj de-narja.
Upra\djanja v stanovanjskfli hišah ne po znajo, ker je razumljivo zaradi privatne last-nine stanovanjskih objektov.
Zanimali smo se tudi, kakšen je pdožaj n žensk v krajevni skupnosti. Povedali so nam, da je aktivnost žensk v krajevni skupnosti mi-nimalna. Žene so v glavnem doma; nekoliko bdjši položaj je med mlajšo generacijo. Večja organiziianost žensk se pojavlja v več-jih trgovinskih hišah. S petletnim progra-mom bo partija skušala ekonomsko in pdi-tično osvetiti ženske in jih začeti vključevati v pditično delo krajevne skupnosti in drugih pditičnih struktur. Spoznanje, da v tuji de-želi z drugačnim pditičnim sistemom obsta-ja krajevna skupnost, ki nima ustavno opre-deljene vloge, da je organizirana kot samo-upravna skupnost, v kateri občani uresniču-jejo ddočene skupne interese po njihovih krajevnih navadah, je napravilo modn vtis. Ugotovljena je celo naprednejša oblika upravljanja skupnih objektov, ki jih prosto rabijo vsi piebivalci v krajevni skupnosti. Pri tem spoznanju velja omeniti, da se pri njih prav gotovo ne more zgoditi to, kar se ie zgodilo 18. avgusta 1.1. na kopališču Ko deljevo. Jega dne sta a želdi ogledati kopa-lišče dve Studentki ekonomske - finančne smeri iz Leningrada. Pred tem jim je bil raz-ložen sistem financiranja družbenih in šport-nih objektov in sistem vlaganja sredstev za gradnjo tega objekta. Res ni bilo sončno. Vrata kopdišča pa so bila zaklenjena. ,JefO" kopališča s ključi ni bilo nikjer. V prostorih kegjtjišča so za mizo sedele nataka-rice in ena izmed njih se je z velikim ogor-čenjem potrudila povedati, da se ne bo nihče kopal in da ,,šefa" zato ne bo iskala, ker je nekam odšel. Pri tem dogodku sicer ni toliko važen nekorekten odnos delavcev, ki upravljajo š kopališčem. Važno je cmeniti to, da so vsa sredstva, s katerimi so bili ti objekti zgrajeni, ustvarUi delavci naše občine in si kak občan tudi kdaj želi tujcem poka-zati, kcan so delavci nalagali svoj denar. Pa dobijo zaklenjena vrata! Tujcem kopališče lahko pokažejo samo na prospektu mesta! Če je bUo kopališče dano v upravljanje de-lavcem kolektiva Figovec, naj v bodoče ra-čunajo tudi na tovrstne obiske in ne samo na pridobitniške koristi, tako da občana v bo-doče ne bo sram pred tujci, kijim želepoka-zati najlepši košček svoje občine, urejen z denarjem delavcev.
Obisk v italijanski kiajevni skupnosti bo vsekakor dragocen napotek vsem delegatom, zlasti še tistim, ki se ukvarjajo s problemi razvoja krajevnih skupnosti.
Na koncu našega obiska smo tudi spo-znali, da poti, ki vodijo v socializem, v na-prednejšo družbo, ne ovirajo različni pdi-tični sistemi. Važnoje to, da je vsak dan več komunistov ter da se odnosi med ljudmi zboljšujejo in se krepijo moči, ki so po-trebne za delavčev in občanov bdjši jutrišnji dan.
SLAVKA JERMAN