Listek, Matej Slekovec, župnik St. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. (Daije.) Spravil je za župno cerkev: 1. Nove zvonove, ker je bil stari veliki zvon počen. 2. Nove lepe orglje pneumatičnega zistema. 3. Nov bcžji grob. 4. Krasno novo monstranco. 5. Nov krstni kamen in votlinico z iurSko Mater Božjo. 6 Lepa velika kipa Srca Jezusovega in Manjinega. 7. Novo svetilko za večno luč. 8. Nove zastave, novo nebo rn sliko sv. Družine. 9. Slednjič je dal vso cerkvene paramente popraviti in po potrebi pomnožiti. 10. Zadnje raesece pred smrtjo je nabavil krasno cerkveno preprogo za veliki cltar ter dal vse tri oltarje in prižnico popolnem prenoviti, pobarvati, pozlatiti. Starejsi ljudje tudi vedo, da je g. Slekovec že kot feaplan bil tako vnet za lepoto hiše božje in tedaj tudi oskrbel novi veliki oltar in slikanje presbiterija. Na prvi hip vidi vsak, kcbkd denarja je pač treba, da se pokrijeio stroSki za toliko novih oprav, kajti g. Siekovee je imel navado, poravnati vse račune čim najhitreje. Pa odkod toliko denarja? NaglaSal je gosp. Slekovec večkrat, da je farna cerkev uboga, tudi ni rad mnogokrat pobiral. A spravljal je na t:hem kakor mravlja, naprosil mnogokrat zunanje dobrotnike in kadar je primanjkovalo, dostavil je iz lastne mošnje. MonStranco je nabavil n. pr. tem potom. Naprosil je vse duhovnike domačine, naj mašuiejo po 50 do 60krat zastocj, denar pa naj prepuste za mcnSlranco. Tudi satn je storil tako ter Se prevzel za drugega, ker je bil zapustil domovino, to nalcgo. Večjega veselja ni iinel, nego Iepoto hiše božje; zato pa se je tudi vedno iz;edno veselil, ako je kdo prinesel denar ža — cerkev. Hudobni jeziki so mu pa celo to Steli v zlo. Vse obilne uradniške skrbi }e imel gosp. Slekovec v najIepSem redu. Bil je natančen in vciien ter raje vstajal ob 3. uri nego da bi odlagal kako pisarijo. Po dovrsenih stanovskih dolžnostih posvetil je g. Slekovec vea prosli Sas zgodovini. Pripeljal si je veasih cele vreče starih listin in knjig iz kakega arhiva ter tuhtal in stikal po zapraSenih in orumeuelih papirjih in pergamenbh, izpisoval, primerja!, sestavljal, dneve, tedne, meseoe naprej ter pri tem delu pozabil na vso, kar ga je obdajalo. Kadar je imel dokaj pripravljene snovi, pa je jel piuati, navadno zgodovinske črtice in kronike. Ako mu je bil drag kak kraj, spisal mu je zgodo- vino proslosti; če je imel kje ljubega prijatelja, spisal mu je kroniko. Tako imaja Lovreačani, grad Vurberg, nadduhovnija ptujska, Središčani, grad Ormož (v knjižici Se,kelji), Sv. Duh pri Ločah, Konjice, Ljutomer in Kapelica žalostne Matere božje ? Sredi3ču imajo zgodovinske črtice ali pa kronike iz Slekovčevega peresa. Največja in tudi najlepše opremljena je kronika Ijutomerska. Ona obsega nad 600 strani. Širjemu slovenskemu občinstvu je znano ime g. Siekovca iz spisov: »Turki na Dravskem polju« leta 1894 v »Sl. Gospodarju« in »Turki na Sloveaskem« r »Slov. večernicah« družbe sv. Mohorja. Pisal je gospod po deset ur na dan, kadar je imel večje delo pod peresom. Da mu to ni bilo vedno lahko, temu dokaz je pač kurje oko na sredincu desne roke, ki jo je dobil vsled pritiska peresnikovega. Mnogokrat ga je tudi vsled velikega napora nezoansko bolela glava in želcdec. Tedaj ie vzel kako zdravilo iz domače svoje lekarue, legel par ur ter proti večeru zopet sedel pri delu. Za svoja zgodovinska raziskavanja je g. Slekovec žrtvoval ne le truda in časa, ampak tudi denarja. Zgodovinske knjige njegove knjižnice imajo vrednosti na stotine in le premncgokrat je moral zdaj tja zdaj tje v om arhiv, da poiSče, kar mu primanjkuje. Drobne knjižice: Sv. Lovrenc, Vurberg, Ptuj- ska nadduhovnija, Sokelji, razdelil je zastonj med prijatelje. Ni mi znano, da bi dobil g. Slekovec kedaj le krajcar za jedno svojih knjižic. Tudi kronike je pisal iz zgolj prijateljstva. Imel je g. Slekovec čedno, drobno pisavo, kateri se oko lahko privadi, da se brez težkofie čita. Največjega pomeca je pa to za nas Slo- vence: Pisal je g. Slekovec vse v materin- Sfiini, v lepi in pravilni slovenščini. Ako bi bil pisal v nemSkem jeziku, zaslužil bi morda  stotake in tisočake — in to je treba nagla-  Sati. — Sploh se mu je godilo premnogokrat po izreku: Prerok v domači deželi najmanj velja.« Ceio posmehovali so se nekateri pol- omikanci gospodu Slekovcu, 6eS, kaj se trudi za take stvari, ki so za nič. Kadarkoli je sliSal gosp. Slekovec kaj takega, bolelo ga je zelo in speklo v dno srca. Vkljub slovenščini zaslovelo je pa ime g. Slekovca raed nemSkiini učenjaki. Seznanili so se na Dunaju in v Gradcu ž njira, kadar jih je povpraSeval o zgodovinskih zadevah, ali če je sam stikal po graSkih in dunajskih arhivih. Dr. Zahn, ravnatelj deželnega arhiva v Gradcu, ga je s ponosom imenovpl svojega prijatelja Istotako pokojni arhivar nem. vitež. reda Beck pl. Vidmanstetter na Dunaju. In pred nekimi leti je dobil gosp. Slekovec zelo laskavo povabilo iz dunajske akademije znanosti. Vabila ga je, naj pristopi tudi on kot veliki učenjak njihovim članom in sotrudnikom. SploSno pa se ni upal nihče pisati o zgodovini slovenskega Štajerja, če ni prej povpraSal g. Slekovca dobrega sveta, kajti g. Slekovec je bil res učenjak in zanesijiv zgodovinar domačih krajev. Kdor ga je ignoriral pri domači zgodovini, opekel se je.  (Konec pride.)