NajTtiji sbvenald dnemik ▼ Združenih driivah Vcljtsamleto - . . $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Za N skušal izboljšati s peresom. Pred-setlnik Coolidge je s svojim pisanjem .zaslužil visoke vsote. V raz-■ nih magazinih j«* objavljal svoje i članke takoj, ko je odšel iz Bele hiše. Skozi celo leto je vsak dan' Iv nekem dnevniku objavljal svo-j je članke. Vendar pa se je izogi-I bal vsake izzivalne vsebine. Tudi I Roosevelt in Taft sta dobivala od t čosnikov in magazinov stalno pla-, | eo :za svoje (pisanje. 1 ... i J Mr. Hoover je mnenja, da ni; primerno, da bi pisal o vladnih ( zadevah, ko .zapusti Belo hišo in nastopi nova vlada. Misli, da je ; najprimernejše za sedanji čas. da , , piše, ako bo sploh kaj pisal, o sro-, spodarskili zadevah naroda. Ču- • ti, da kot gentleman molči. ; | ! I Svoj zaslužek si bo poiskal na drugem polju. Sam pravi, da ze-; lo nerad piše in da bo rajši pričel kaj drugega. Malokateri predsed-i \ nkk je smatral pisanje za tako te- ' ižavno kot Hoover. Svoje poslanice na kongres in ' govore je sestavljal sam, jih več-j krat prebral in popravljal da zad-| nje pike. Po 4. mareu bo najprej šel lovit jirbe; kam se še ni odločil. Ved-; j no se za kaj važnega odloči zadnji trenutek, tako da ima vedno čas. Če je tra«ba. izpremeniti svoj. načrt. j Mogoče bo odpotoval na svoj' dom v Californijo preko Panam-' skega kanala, katerega še ni vi- • tlel in bo tudi med potom imel dovolj prilike loviti ribe. Iloover ne bo kmalu odpotoval j iz Amerike, temveč bo ostal v deželi, ali saj v bližini. Nato pa bo ' pričel zopet izboljševati svoje premoženjsko stanje, ki ga je za-1 nemaril zadnjih dvajset let javnega življenja. Eksplozija v harlanskem premogovniku NAD 20 PREM0GARJEV ZASUTIH; MALO UPANJA NA REŠITEV HARLAN, Ky., 9. deecmbra. — V Zero premogovniku, ki je last Harlan Fuel Company v Yancey, je nasrtala danes strahovita eksplozija. Eksplodi-ral je premogovni prah. Triindvajset premogarjev je zasulo. Reševalci so se podali takoj na delo, toda dosedaj so zamogli prinesti iz premogovnika samo štiri trupla ponesrečenih rudarjev. Med zasutimi je tudi šest sinov oseminsedemdeset let nega premoga rja J. M. Mansenvla. Polovica zasutih premogarjev je belcev, polovicoa -pa črncev. Eksplozija je nastala v oddaljenosti poldruge milje od vhoda. V premogovnikih llirlan okraja ni bilo že več let nobene resnejše nesreče, toliko več je pa trpel okraj vsled stavke ter spopadov med premogarji in pomožnimi šerifi. V spopadih je bilo usmrčenih dvanajst oseb. V zvezi s temi izgredi je bilo spoznanih dvajset štrajkarjev krivim umora. Njihovi odvetniki so vložili priziv, o katerem bo vkrat-kem razsojalo najvišje sodišče. V premogovnikih so betonska vrat.a katera je mogoče v slučaju eksplozije zapreti, da se strupeni plini ne razširijo j>o rovu. ZANIMIVE IZK0PNINE NAZAPADU Našli so kosti dozdaj nepoznane živali. — Velike živali z zavitimi kremplji so živele v Ore-gonu. i Bend, Ore., 9. decembra. — Ek-spedicija C. J. Bush a je v skladih la v vzhodnem delu države Oregon, 28 milj od Ilarperja izkopa- ■ la ostanke velikanskih živali, ki j so bile zakopane mnogo tisoč let. S to najdbo je deloma potrjena teorija učenjakov, ki so zatrjeva- ■ li, da so v pradavnim po ameriškem ozemlju živele živali, ki so sedanjemu človeškemu rodu ne- I znane in popolnoma različne od današnjih živali. I Našli so kosti prazgodovinskega konja, medvedjega psa in nepoznane živali, katero so znan-t stveniki imenovali chalicotliers. Te velikanske živali so imele za-j vite kremplje, ki so jih najbrže rabile za kopanje korenin. 1 Najbolj čudna je žival, ki je imela noge in hrbtenico kot mačka. Spadala je najbrže med plezalce in je imela, na nogah močno kremplje. Hranila pa se je z rastlinami. 1 IZGUBLJEN POCAHONTAS j GROB London, Anglija, 9. decembra. Zopet so pričeli iskati dolgo izgubljeni grob lepe in zgodovin-; ske indijanke princese Pocahon-| tas. ( Pocahontas je bila znamenita osebnost v življenju kapitana Johna Smith. Rešila mu je življenje toda pozneje se je poročila z Johnom Rolfe, mladim kolonistom iz Virginije ter jo pozneje 1 prišla y Anglijo. KITAJCI SE BOJE PU-YIJA Kitajci mislijo, da bo Pu~ yi s pomočjo Japoncev zopet postal vladar Kitajske. — Postal bo zopet kitajski cesar. Šanghaj, Kitajska, 0. decembra. — Kitajska vlada v Nankiii-gu se boji, da bo sedanji vladar Mančukuo države Henry Pu-yi, | ki je bil pred dvajsetimi leti prisiljen zapustiti kitajski prestol, s pomočjo Japonske zopet zasedel kitajski cesarski prestol. V Xan-kingu splošno prevladuje mnenj \ da skuša Japonska zopet postaviti na kitajski cesarski prestol Mandžu rodovino in je Mančukuo država samo predpriprava za nadaljno osvojitev Kitajske. Kitajsko časopisje zatrjuje, da so ta japonska politika vrti oko'i osebe bivšega kitajskega cesarja in sedanjega vladarja Mandžui i-I je. Pu-yija. ki je po dvajsetih letih zopet stopil v javnost kot politična važna oseba, i Princi rodovine Mandžu. japonski generali, kitajski politi!:i in sverokitajski militaristi igra.'o poglavitne vloge pri obnovitvi kitajskega cesarstva. Kitajska javnost se boji. da bo v bližnji bodočnosti 29 let stari Pu-yi s pomočjo japonske arma-■ do zopet skušal zasesti kitajski cesarski prestol. Ko je Pu-vi postal na i vi ši i u-radnik v Mančukuo, je izjavil, da se bo njegova politika polagoma razširila proti jugu čez kitajski zid. i Tedaj je tudi rekel, tla bi, ako bi narod zahteval, mislil tudi na to, da bi prevzel prestol kitajskega zmaja, in bi vladal deželo iz Peipinga. t Ta namera se jasno vidi iz izjav raznih japonskih politikov. Vojni i minister, general Sadao Araki je rekel: — Japonska se ne bo prav nič obotavljala zasesti Tientsin vin Peipirag. ako bi kazalo potrebno, da se prepreči delovanje maršala Čang Hsueh-lianga. ki nasprotuje mančukuo vladi. Japonska bo storila odločne korake, kadar pride čas. Maršala Canjr Hsueh-lianga, ki je ibil vladar Mandžurije, bo pregnali Japonei. ko so lansko leto ▼ septembru napadli Mukden in se polastili cele kitajske pokrajine severno od kitajskega zidu. Poleg tega so v severni Kitajski v vojni nekateri generali, ki so obenem .governerji provinc. Znano je. da se general lian Fu5 ču zavzema za to, da bi Kitajska zopet postala cesarstvo. Pu-yi jo tudi privolil, da se Japonska polasti Mandžurije in jo priklopi Japonski, ako mn pomaga, da- se zopet vrne na prestol ▼ Peipinga. ttit ineor HEW YORK, SATURDAY, DEC BMBBR 10, 1932 THS LARGEST 8LOVRWK DAILY in P. JL F "Gla» Naroda" j Owiwl and PnbU.tbed bj BLBvnac roBU8B»e company (A Corporation» rT"k Itkstr. Pnttet L. B«nedik Trwi Plan Of bos!MM of The corporation ami tddrtwcs of above officers: Hi W. 1» ftwrt, Bintli tf M—hattaw. New Vortt City. N. Y. "GLAS NARODA" Za Inozemstvo m celo leto......$7.00 E* fotrt leta..................11.50 Za pol leta......................$3.50 ŠatMk-riptloa Yearly $&00 Admtiva^at oa Agreement __"Olaa Naroda" lAaja roaki dan lavagwti nedelj In pramt. Doplzl brft podpisa ln oeeboofltl m ne priotWajejo. Denar naj se blagovoli foBUatl po kloney Ord*r. Pri Mpnnkrnibi kraja naroOnikor. prosimo, da se can tudi prejžaje biralistV naznani, da liltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA*, tli W. 1Mb Street. New York. N. Y. Trlrpfcm; CHftea 3—3878 SKRIVNOST MANIFESTA Veliko Auudonjc je vzbudila prwi nedavnim vest. da £ta dva stebra komunistieue stranko: Kaminov in Zinov-jev 44za. zoiei-om" izključena... Pravih vzrokov zj« ta Stalinov korak pa nismo do dna »pozna!*. Zdaj pa slišimo, da sta hila Kamouex in Zinovjev, olv. tožena, da sta vedela za neki tajni manifest, ki je I»i 1 naperjen proti Stalinu, pa nista dikrtatorj*i obvestila o tem. Potemtakem ni tui dvojica manifesta nrti inspiraralaj niti tiskala, samo vedela je zanj — pa "jeklenim možu* je bilo dovolj, da je oba delavca izključ?] iz komiuiistiene stranke. Enaka usoda je doletela tudi 2 jr«».-pr, ki sta baje listino tiskali in še dokajšnjo množi«-«., .;,< d njimi rudi tovariša Rutina, glavnega inspirator ja omenjenega manifesta. Tla je remal iz rok v roke in je ii » ; sledečo vsebino: 4'Sleherni človek v Rusiji je z I.?j proti Stalinu: voditelji kolektivistienih posestev, vodit l j: industrije in vse delavstvo. Tudi vse članstvo konuiiiistieiie stranke je proti njemu. Stalinovi manevri: njegovi skoki naprej (namreč proti komunizmu) in nazaj (prni. zasebni trgovini) so vse porušili. Do km<*tetva no voli splah nikako jasne politike in to je najnevarnejše. Eno <• i «»beh skrajnosti bi moral izvoariti: ali kmete kot razre«! /lomiti ali pa kar najmileje ž njimi postopati... " Manifest se končuje z apelom na r»an komunistične stranke, " naj se odstrani glava diktature: saj jo edino Stalin odgovoren za fijasko petletko i i v.u vzpostavitev o-pebne vlade enega samega moža — S"bt-. Stalina — ki jo uničil poslednjo sled o kaki demokraciji v komunistični stranki." Previdno je Stalin nastopil proti "zarotnikom" šele takrat, ko je imel v žepu zaupnico voditeljev komunistične stranke. Posledica tega jo bila — odstranitev nekaterih Sta-Knu nepriljtibljenih elementov in izvolitev zaupnega moža, tovariša Kaganoviča, ki je odslej Stalinova desna roka. On je tudi tisti, ki je šel preko gotovih neuspehov petletke s sledečimi besedami na dnevni red: 4 * Zakaj tožite nad razbitimi jajci, če pa ravno mislite napraviti oml<*te! Kljub temu: manifest marsikaj pove; zakaj da si vi nekateri ljudje sploh upate izdati ta manifest, priča, da v sovjetskem režimu vendarle ni vse idealno kakor se šepeče s strani komunistične stranke... " DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAJE03 VAM POKAŽE NA STOPITE SEZNAM - - V JUGOSLAVIJO ▼ ITALIJO Din SD0-.------------- $ 350 Ur 100 __________________________________$ 5.70 W» too-----------$ 5jOO Ur 200________________________________$11.20 mm m----$ *75 Ltf 300_______$16.40 Dta 100 ---$ 8-25 Ur 400 ---------------$31.76 Dtm 1000 -------$16.35 Lir 500 ______________$25.75 Dta mo.------------171 DO J Lir 1000 ............... $52.50 te k|Mk voCjlfc saookov mt c«oraj mvHmm, MW v dinarjih on Nron JwvoObJomm fto bo«i« pooai*- Za l^kmiilo $ SjOO morate podati __ $ 5 70 •• »» $104» - _ $1080 »• HIA » •» _ UMI « »» t>ff »» m _ $2100 M " $40JJQ >' » _ fttoa »» $$0 00 " " _ ^ Pi^tmnflrdobt v IMMM fay Watilo ▼ dolarjih. IttTBOPOLTTAN TRAVEL WfBMAV m ^ _ j__(91US* 8AKJUUU , nmwf+m*. ™ začetek ta četrtek 15. decembra m NAJVEČJI FILM TEGA LETA! ^ Vsak Jugoslovan bo z veseljem PRVIČ Gfe^k SLIŠAL svojo ljubo materinščino v ^^ ^ GOVORENJU Bi PETJU jCi^r v močni, sive pretresiijoiH ^ ^^^ dre ml jugoslovanskega m v ^^^ bril jim življenja v -Now ^^^ SLAVNA York u. W ^P^ JUGOSLOVANSKA .A Y^^^r FILMSKA ZVEZDICA DAVIDOVICH ki se je ravnokar vrnila s triumfalne turneje . P» Jugoslaviji, Evropi. Južni Amoriki in HoUywoo»lii. Neprestane predstave vsak dan od L popeldne do 11- zvečer J. B. WHITNEY'S ZMEBXE CENE STREET PLAYHOUSE ^ EAST 72nd STREET NEW YORK CITY MPh 1 In O AVI>«TTT< . . . — _ . . _____ ■"Mlli'TaWi :LL2a3JH!3Eat I V . Mali Oglasi i imajo velik uspeh j - i ■■ • * l B i Prepričajte se! j T. ! ^ j Dramatično in nt-n plačila, ki zapadejo sredi deeombra. icstavijo. dokler s«* no preuredi vek sktem teh mednarodnih dolgov. Belgija in ČVho&lovaška sledili sta z enakp zahtevo. Predsednik Hoover in izvoljeni pretl-sednik Roosevelt sta imesla zgo-reg,o-izjavil za to, da ittjn^res ustvari komLsijo v svrho podajanja dolžniki. .Roosevelt so je izjavil, da soglaša s sedanj" politiko glede dolgov, ali da ne vidi potrebe za posebno agencijo v svriio nadaljuili pogovorov. Vojni dolgovi bodo brez dvoma eno iznusl po^lavi*nili vprašanj v-MHlanjem kratkem zasedanju. <"a-^opi>i o njem debatirajo in I ju-1 d je Tukaj in v in«»/:e!u^t v<» ži-vahii'« zanimajo za t«, vprašanje. Kaj >•» osnovna dejstvo tega \-prajanja * Kaki arsum-nti nili. ki zagovarjare\;zij<» ali izbris m«-*Lzavezniskili dolgov, in onih. ki se »emu protivijo' Kratek pregled utegne razčistiti pojme. Strašna svetovna vojna je samo I med zavezniki zahtevala mobilizacijo več kot 43 milijonov vojakov. Tr»*balo je ogromnega denarja. da se ta ogromna vojska opremlja, ob o roža in hrani. V februarju leta 1017 so Združene držav pristopile v vojno na stran zaveznikov. Od onoga dne do pre-mirja je vliwta Združenih držav posodila raznim zavezniškim državam vsega skupaj 7.677.000.000 dolarjev. Ko je. prišlo do premirja, toliko zmagovalci kolikor premaganci so bili izčrpani: <>d 05,000,000 ljudi, mobiliziranih od vseh (vo.vnih držav. 8.53^.000 bilo ubitih in vee kot 21.000.000 ranjenih. ^lirovne industrije so bile ustavljene in delo rekonstrukcije je zahtevalo sredstva, ki jih evrop-ke države niso imele. Zavezniške vlade in knbalu potem tudi prejšnji sovražniki obrnili so s" k Združenim državam za nova posojila in Združene države so jim posodile dodatnih :{.2*i1.000,000 Xa tak način je vlada Združenih držav posodila raznim državam vsega, skupaj 10,338.000.000 do-larjev. Največji dolžniki so bili: Anglija z $4.227.000.000. Francija z £3.408.000.000 in Italija z $1.648.000.000. Njih dolg skupaj znaša 90% vseh met (zavezniških dolgov. 17 drugih držav si je izposodilo pred premirjem in po njem razne vsote: od $193.000.000 za Rusijo do $1,600,000 za Ogrsko. Leta 1022 je kongres ustanovil posebno komisijo za inozemske vojne dolgove, ki naj preiskuje, koliko so inozemske države v stanu plačati, in skhipa primerne poravnave. Pogajanja z raznimi državami so nadaljevala nekoliko let. Poravnave, ki so bile končno sklenjene, določajo povrnitev posojil tekom dobe 62 let. Glede o-bresti .pa. ki naj jih dolžniki pla-čujejo med tem. pa je bila storjena velika razlika med posameznimi državami. Tako na primer je bila obrestna inera za Angleže do- j govorjena na 3.3%. kar pomenja, da bi Združene države po 62 le-: tih dobile od Anglije vsega sku- ; pa j $11,105.000.000, ako k dolini I VOJNI DOLGOVI glavnici od $4,li00.000,000 dodamo 3.3% odstotne obresti tekom 62 let. (Zgornja dolžna glavnica je bita izračun jena ob sklepu dogovora). Obresti za Francijo so bile določene 1" na 1.6% in za Italijo na 0.5 od sto. Vsega skupaj so dolžne države se obvezale plačati v ime glavnice in obresti $22.1 !šS.000,000. kar bi bilo po $2 za vsak posojeni dolar. Ako vzamemo v obzir plačrlno dobo 62 let. to je manj kot polovica toliko, kolikor bi dolžniki morali plačati od običajnih obrestnih nv--rah. Koliko so dolžne države že plačale? Vsega skupaj »o dosedaj plačale $2.628.000.000. iti od teh angleška plačila sama so znašala $l.f»12.000.Q00. Ob tej priliki bo zanimalo naši* čitatelje. kako je bil dolg -Jugoslavije napram Združenim državam fundiran. .lugoslavija • oziroma prejšnja Srbija » izposodila -i j<* pred premirjem 10 milijonov in po premirju 42 milijonov. Skupni dolg Jugoslavije napram vladi Združenih držav j** t«»r»*j milijonov. Obresti bil.' dogo- vorjena na 1%. Dosedaj je Jugoslavija povrnila 2 milijona. Pri tej .prilik: naj omenimo, da mora Poljaka za 1*3 dolžnih milijonov plačevati :\Mrf. <'ehosiovaška za 92 milijoiov in ifcomunska za 38 milijonov ravno Lsto obrestno mero. Kako so bile razne države v stanu plačati ono. kar so dosedaj plačale in kar razmeroma ni mnogo? Poglavitni vir .so bile nemške reparacije., dokler ni meseca junija tekočega leta Lansanska konferenca znižala leJna plačila Nemčije od maksimalnih 386 milijonov na nie za .prihodnja tri le-leta. d oči m kasneje naj bodo pri-i/iižno 43 milijonov na teto. Po tem planu so države, ki dolgujejo Združenim državam žrtvovale največji del reparacij, ki so jim pomagale plačevati Združene države. Tekom prvih let po premirju so zavezniške vlade plačevale obresti ameriških posojil s pomočjo novih posojil iz Amerike. \ sled tega je ameriška vlada leta 1019 (progla«ila moratorij za vsa obrestna plačila za dobo treh let. Ko je ta moratorij iztekel, je Anglija sama zopet začela plačevati. Kasneje, ko so bili dolgovi fnndirani. (poravnani), so tudi drugi dolžniki izačeli plačevati. Oenar je večinoma prihajal iz nemških reparacij in denar za nemške reparacije je bil v glavnem izposojeni iz Amerike. Začetkom leta 1031 so Združene države prenehale posojevati Nemčiji, da se .stori konec temu no'rroma-denju dolgov. Ali je to imelo za posledico polom vsega sistema dolgov. .Nemčija je izjavila, da ne more plačati. Angleška banka je ustavila zlata poročila in druge države so sledile z omejitvami mednarodnih -zlatih operacij. Ta .polom je povzročil '"Iloover-jev moratorij" za inozemske dolgove — rok enega leta. tekom katerega so se ustavila mednarodna plačila dol nov in reparacij. Ta moratorij .se sedaj bliža h koncu. Tako smo prišli do sedanje situacije. Znižanje dolgov ali njih popolni izbris je postal pereče vpraša i je. Kakor bomo videli iz bodočega članka imamo mogočne argumente, za in proti. Naj ■bo odločitev v eni ali drugi smeri, Lsto (bo zgodovinske važnosti in imela velikanski vpliv na razvoj svetovne krize. Te dni je začel v Liucu pro-j ccs proti 531etnemu mesarskemu ' pomočniku Francu Leitgoebu. ki j mu '«nta obtožnica .sedem umorov. Obtoženec jo star kriminalni tip. ki je zaradi raznih tatvin presedel v ječi 16 let in pol. V času, ko ni bil pod ključem, pa je tudi moril, a tega h i \edel nihče razen njega. I moril je »edem žensk in šele pri zadnjem'zločinu so ga prijeli in mu dokazali krivdo, ki jo je dolgo tajil, naposled pa priznal v celoti. S tem e pa. da je storil to v 'medenosti. Žrtev drugega u-mora je postala žena njegovega { vojnega tovariša Dannerja. Iiilu j.* 1 takole: Leitgoeb je bil I. 1916 na ruskem bojišču. !\o je dobil dopust in .m j p«'ljo! domov, ga je prosil Dan-: ner. .s katerim sta. .služila pri Lst i 1 četi. naj >*, v* njegovi ženi nekaj j živil in denarja. 18. oktobra 1916 >o opazili ljudje, da je izbruhnil o-genj v hiši, kjer je stanovala Dan-nerjeva. Kr* so vdrli v stanovanje, je bila žena že mrtva. Zadušila se je v dimu. Pozneje so ugotovili, da manjka 300 kron, ki jih je hranila. Leitgoeb priznava, da je to žensko zadavil .potem pa v zmedi prevrnil petrolejko, zaradi česar je iz-j bruhnil ogenj. Tretja žrtev mesarskega pomoč-: i liku je bila njegova osemdeset let na ; mačeha. Pisala se je .Sehmidtham-mer in so jo našli obešeno iui naramnicah. Tudi v tem primeru je oblast osumila čisto drage ljudi. ! katere pa ji- zaradi dokazov nedolž- Ino.-fti Izpustila. Leitgoeb jo je u-moril zato. da bi po njej kaj f>odn-doval. Kmalu zatem je napadel 351etno : železničarjevo ženo Marijo Rene-! zederjevo. Njen mož je bil v službi, ! njena llletr.a hči pa v šoli. To pri-: ložnost je izrabil Leitgoeb. da je ! vdrl v hišo in jo :ažgal. Pod razvalinami so našli jy>zneje le zoglenelo truplo žrtve, katere smrt so si pojasnili z razlago, da se ji je pri kuhanju kosila na pet role j ski peči primerila nesreča in s > jo objeli plameni. V resnici pa je Leitgoeb takrat delal v bližini hiše, kamer je prišel in zasačil ženo v postelji, kjer jo je napadel in prekucnil peč, »ta je pozneje vse skupaj zgorelo. Naslednji umor bi bil kmalu plačal z osebno svobodo. V septembru 1921 so namreč našli v okolici Lin-ea ubif> Marijo Kajvpelmeierjevo. 25 letno pomožno delavko. Okolu vratu je in&el obkladek. Poizvedbe {so ugotovile, da je umorjenka i>o-})ivala prejšnji večer z moškimi po gostilnah in hotelih. Meti njenimi družabniki je bil tudi Leitgoeb. k; pa je tako zvito izpričeval svojo nedolžnost, da so ga morali izpustiti. Leitgoeb priznava, da jo je limoni v Ijnbavnem prizoru. Nekaj tednov potem, ko so ga izpustili, je zagrešil nov zločin. Izvabil je neko žensko pod pretvezo. SEDEMKRATNI MORILEC da ji l>o preskibel živila, s seboj v gozd. kjer jo je pobil z debelim krepeleem. Po umoru jo je še o- j ropal. Orožniki so ga to pot prijeli iu sodišče ga je obhodilo na deset let ječe. Ko pa je tih. Nered v sjfhi je pri "-al. da je bil izvršen u-mor. zlasti še. ker je manjkalo n«*-kaj nakita i!i gotovine. Policija je začela iskati krivca in kriminalni komisar je domislil Leitgoeba. ki je bil osumljen sličnega umora Marije Kappclmeierjeve preil desetimi leti. Pa iskal i .>o ga in proučili tare akte ter prijeli Leitgoeba. ki je i/.prva tajil. ,pozneje pa primal vse naštete zlrn-ine. čes, da mu ne da vest mirno .-pati. dokler si ni olajša duš.' / iz ih» ved j Za pi*"»ee.s vlada ogromno .«'ini-itianje. Vsi vlaki, ki vozijo v Line to polni, ljudje pa prihajajo k raz pravi tudi zavtomobili in peš. — Obra\"nava -bo trajala predvidoma teden dni. Vodi jo sodnik nadsvet-ntk doktor Zoetl. Obtožnico zjustfi-pa državni tožilec dr. Stelz). zlfH'in-•a zagovarja advokat lioekschuet/. ODVAJANJE NA BALKANU London, Anglija, 0. decembra. Med (balkanskimi naro
  • 1 — ^ ——— ^—. ■_ . . .. ? - . i mi 11 i., « KRATKA DNEVNA ZGODBA | -__. ■ i HADIYOJ PETERU.S-PKTRUS AM. PRED OBLICI EM SMRTI Znani ruski grat'olog in hiro-»nant Sad I tick i mi je pred meseci čila! i/ črt desne in potem še leve n>ke mojo pretek lout in prihod-: v resniei moglo biti Ali je bilo to tedaj, ko seni v južni Italiji v okolici* lirindtsija grozdje kradel ? Silno vroče je bil i. cesta prašna in grlo suho. grički j okoli pa vm polni najslajšega gro-i zd.ja. P* se soljvim med trte in /otiljem, da je veselje. Naenkrat j p«."i -trel nedaleč od mene. Hitro \ jur»-k in [m> njem na mejo. T.e--iem v travo, kakor da počivam. Pa pride čuvaj po stezici, revolver ima) v roki in Mra«an*kn grdo »ne gleda. .faz ga pa nedolžno pozdravim: — Dober dan. gospod! On ra mrmra nekaj >«4>i v brke in gre dalje. Prvič v Carigradu. Ladja se u- »\ i daleč rn| l^rega. Čolnarji obkolijo ladjo od \>eh strani. -plezajo nanjo in silrma pola.ste prtljage in potnikov. |'a tudi incne vleče neki fJrk v svoj čoln. kamor ie spravil že več drugih. Po njihovih obrazili aprznam. da j«- t-» p v-et j«* neki j .'isto \ <>akdan jetra in »la se zaradi njega ni treba razburja*i. Ko smo že m.do M ran ml ladje. yi-i"ne (Irk pobirati vozni no. Tudi jaz mu dam svoj oboi tu. Pelje na>. na ^tambuhko nabrežje. Vsi potniki i/otopijo, mene pa cariniki ne puste, temveč pravijo Grku. da me mora peljati do pristanišča v fJa-lati. ker -eni tuj državljan. Voznik nc jezi in kol ne. da je grom. a ts? 'mil nič ne pomaga, odriniti mora. A (ialata je ravno na nasprotni -trani zaliva. Zapelje me na .sredo. daki* od brega, ustavi čoln in zahteva. naj mu plačam vožnjo, ker drugače mi vrže kovčfg v morje in še mene povrhu. Kriči p-> le.vantin-»•ko, kolne in maha z rokami. .Taz i»a i m mimo \ čolnu in mu po slovensko zatrjujem. da sem že plae.nl in da ne dam nič več. ker niseiii kriv, če me je zavlekel v čisto napačno stran. Jezen skoči pokonci, zagrabi moj kovecg in ga hoče za- ALI STE TRUDNT ZJU-TRAJ KOVSTANETE? Ako 8i«» tedaj M marali rabiti «l«>l>rn. run iljii n liiiiikit. k a t »ra l>i vam uredila Ik1( do J^dl in IvdjAo |>frkiv(», s« rtini-r In tif pridiihlll Kimii MaMI do j« <11, :im-lil vam ista tuli vee kortotiUa. Zna-: niti B>lravnlk>*t»-ciJitUKt j»- iacru»»U-l J piwipi* wDtavi- rtr.iffni'onih nirsivll, ka-l (■■n |m >m;i(r:t ji i naravi vrniti n«»rm;iJn'>. in xorayo rt:uij<-, ki j«- vrvdno iivljenja. ( Ta i-ridpi« j- NTHA-ToNK, In 1**1 j.:mrtvimi prodaja v lekarnah. Known*- j »n no »ilriivlji-nj^ rlttw en d- Jar. Ak«< vas i«« utitmnju v teku 1» dni ne udu- ' vo.'ji. ne vam va# d»-oar povrne. (Adv. t gnati v vod">. .1 az planem k njemu, ('oln se nagne in zajame vodo, midva ho morava prijeti z obema rokama zanj. da ne zletiva v morje. Crk s po', na. da z grožnjami ni«'- n" doseže. prime za vesla in v četrt i ure <-va v pristanišču (!alati. V Carigradu sem doži\el še dva dogodka, ki I»» me lahko oba stala življenje, če bi s«' .stvar ne zasukala na dobro. Prvič me je radovednost 1 gna'.i dale«'* ven iz mesta ogledat si sultanovo bivališče lldiz-Kio*k. S>-ved i so okoli 111 okoli palače velikanske vojašnice. Ker nisem pazil. se ni zašel preblizu. pa me je, zajela s-traža. Spraševala me je. kaj t iika i počnem, vsaj tako mi je zdelo. Ker iiisi-m znal turško, ji ni-eui mogel pojasniti, pa me je žc lr>t ia vleči na stražnico, ko je slučajno prišel mimo častnik-Albanec, ki j- govoril >H>ski in x'in mu podal, kako in kaj. Svetoval mi jt'. naj jo jMibrisem kakor mogoče hitro ;>roe od 1od ker stvar l»i lahko postala 'ame zel * kočljiva. — Ana-tolci ne poznajo nobene šale! — Dni'jh* pa je liilo tako: Pohajkoval .-em |m> IVri, noč s.- je spustila na zemljo ill \>e niesto je zažarelo v velikanskih žarometih. N"e vem. ali j" l»il sultanov goil. ali kak drugi državni praznik, todn .s Pere ji-bil ;i -irled na razsvetljeno mest-« spodaj naravnost pravljično lep. Proti po|no.*i .so ognji tigasiiili in] ine-to >e je umirilo. Truden s«-iu| bil, ne. Turek gleda in gleda. potem pa se najbrž neee*a domisli. se obrne in <*Vkoraka iz cvet-lieiijaka. S sv >joir.t potovanja po Kavkazu se .spominjam tegale dogodka : Poslovil sem se od gostoljubnih Kurdov in stopam proti zapadne-uiu vrhu Alagiza (43X1 m). Na malem .sedJu naletim lia kakih tl"-set. od nog do glave oboroženih IVrzov. Kaj so imeli opraviti tu gori. ali so hežali kot revolneijo-^larji ali raat»ojniki priti gospodo ka-li. sam ne vem. Obstopijo me. mi reko. naj sedem, ter začno gledovati obleko in nahrbtnik. Vse mi pretaknejo in preiščejo, raz-tn.-ejo mi celo čaj. Se le. ko .zagledajo strgane hlače, v katere sem zavil par Knjig, ki sem jih nosil s seboj, se zasniejijo in me pu^te naprej. Ali pa tedaj, ko sem vročega popoldneva počival ob cesti, ki pelje iz -1 ertr/aleiua iifnl goro (Jariziiu proti Nablusu. Priplazil se je mlad Ara bee in stis-kal p'* mojih žepih. ; Kako sem ga nagnal in kako je 1 planil nam s kinžalom! In bogve. ! kako bi se stvar "končala, če ne bi j bit ii*ti čas prišel po cesti stPr Tu-i rek. ki je nasilneža zapodil. Še enega dogodka se spominjam | s svojega potovanja |m> Palestini: S sedmimi Kus« grem od Mrtvegn morja naravnost r-ez Judejsko puščavo proti Betlehemu. Zaidemo in sredi puščave nas tloliiti noč. Med skalovjem poiščemo kolikor mogoče udoben prostor in ležemo spat. K" vzamem drugo jutro nahrbtnik, ki ~em ga imel čez noč pod glavo, leži poti njim velik, nad decimeter dolir škorpijon. (*e bi me bil ta ponoči-usekal, ne vi m. če bi jaz še danes hodil po svetu. Deg »dki i' mojih prvih dni p"-^ tovanja pa v.se naprej v.-tajajr> to j noč pred ii.oiimi duševninu očmi. I Kdaj in kje sem bil v .-mrtni ne-j \arnosti(iotovo t«^laj. ko me .!<• j pojrl vihar tih po I vrhom Velike-j ga A ni rat a <.~>15C m) na .strmo po-j letlenolo siiežinče in s. in zdrčal med j skal'»vje. Ali pa tedaj, ko sem sej na Norveškem še preti solučniui | vzhodom vzpel na snežno čepico Sneehoetta "2:121 nn in .sem moral v navadnih «"e\Jjih prečkati kakor steklo gladko ledeno .strmimo? ^lo-ir*n'e tedaj, ko je na Kgej.skem moriti zajel luušo ladjo z jeru^i I ••luškimi r »mar. i i strahovit vihar, ko J so morski valovi ttdtrsrali čolne in j /.alil kabin*' prvega razreda Mo-| rebiti vselej ontla. kadar strni se vozil skrivaj bre.t voznega listk;i /. vlaki po mat-uski Kusiji in čepe! zunaj vr it na stopnicah vagona Naj bi le kdo od pri vrata in jaz bi treščil pod \agon na tračnice. Lahko hi me >nirt dohitela r»b času revolucij na ulicah Odese in Carici-na. Mogoč" ie prežala name za o-glont, pa -icm se slučajno obrnil v drugo stran? Kdo ve. kdo ve?! — PLES, ZABAVA DIVJAKOV IN KRALJEV Kako je nastal ples? Ali je pri-^ silil ljudi k temu plesu taborni ogenj, ki je -i svojo toploto in svetlobo vplival na razpoloženje človeka? Ali so pa bili uspavajoči valovi morja, ki so svoje graci-jozne plesne kretnje vcepili človeku ? fi-otovo je. da divji naro-i di št* sedaj plešejo okrog ognja. Morda so vsa divja plemena oboževala ples in izražajo z njim svoje veselje. Žalost in kdove kaj še. Skoraj pri vseli divjih narodih-so plesi strogo razdeljeni po spolu. (iiki so razlikovali po Platonu tri vrste plesa, in sicer bojni, verski in dionizijski ples, ki je bil iz-rj«z ljubezni in uživanja vina. Gc-ranos. znameniti atenskr ples, je bil nekoliko podoben modernemu ruskemu baletu. Da je bil ples skoraj pri vseh civiliziranih narodih sestavni del bogoslužja, nam priča sveto pismo. Za časa rimskega cesarstva so bili za plese zolo navdušeni tudi vladarji. Neron je sam nastopal kot plesalec in s posebno naslado se je dal občudovati številnim gledalcem na svojih soloplesih ob .zvokih ei-tor. Plesna tradicija se je ohranila še v -srednjem veku na dvoru francoskih kraljev in drugih vla-darjev. Knežje svatbe so se odlikovale z razkošnimi plesnimi zabavami. Na svatbi princese aragonske in vojvode milanskega leta 1480 so kazale plese, ki je bil njih ponazorjen značaj nezvestih in zvestih žen; pokroviteljica nezvestih je bila Helena, zvestih pa Pene-lopa. Mlada zakonca so naprosili, naj izrečeta kritiko o obeh plesnih skupinah. Zabava se je zaključila z divjimi orgijami. Katarina Medici, ki nam je njeno ime znano v rvzei z grozno bar-t olomejsko nočjo, je priredila v oni dobi največji balet, predstavljajoč življenje Cirke. Med vsemi faancoskimi vJ a dar j i se je najbolj navduševal za ples Ludvik XIV., ki je sam nastopal v 27 dvornih baletih. Nekateri teh plesov so imeli zelo zapdjive naslove, ki- DRUŠTVA D NAMfiRAVATE PRIREDITI VESELICE, ičABAVE O G LAŠUJTE "GLAS NARODA" mm fife woo ni* Out*«. jm&wTt>d t nU nfr»Mcj - ----------------------, , , ■ ^ — CENE ZA OCLASI so ZHSRNE :*. .. • I . k ' . v Bg— 5 POZIV J NAROČNIKOM j Vse naročnike, ki se ni- j bo txizvaJi na poslane I jim opomine prosimo, da | po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, borne pri« morani vstaviti nadal jno pošiljanje lista. iUprm "Glas Naroda11 i ■ a ^ __ _ ^ kov: "Ljubezen v skrivališču", "Bolni Cupido", "Triumf Bae- ffcusa". "Zaklad zakletega oto-it<» ALI NAJDE PES DOMOV? I Tudi Vi želite še enkrat videti \ \ domovino! I ) Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko J uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. ) 7 Vožnja od Net o Yorla do Ljubljane stane% 84.23 \ j Z(t tja in nazaj preko Havre ................... $159.00 \ J Od New Yorka do Trsta ............................ $ 90.00 V \ Za tja in nazaj .......................................... $150.00 f| \ Na brzoparnikih nekaj več. f| \ Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi aovoije- ( ( nje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. / ( Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepri- i / jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez po- ) 7 trebnih navodil. * \ ) 1'FŠI TE TAKOJ Z. I BRK Z PL A ČNA NAVO D1LA NA: \ > METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ) ? • r FRANK StAKSER) ) li 216 West 18th Street New York, N. Y. (' je postavil v snieri Puchheima. ; Končno je pa krenil proti domu. ( 'tako da ga je opazovalec komaj ; _ dohajal. Spotoma ni vohal, J^ar pri' i ča. da mu vonj ni bil vodnik. dni pu prvem poskusu so psa zopet pripeljali v Itinnerhot' in Hru-gič je našel pravo pot nazaj že čez. pet minut. Maxov gospodar se je čez nekaj časa preselil. Dr. Seliid je po- i novil pt»sklls ker se je hotel prepričati. ali j>opjtb* -fies najprej v Puchheini ali tja. kamor se je bil njegov gospotlar preselil. Smer otl IUnnerhofa k novemu l.ivuliščn v Cirobenzellu se je v splošnem ujemala s smerjo, ki jo je bil pes ubral pri prvem posk 11 mi. le tla je bita pot dobre štiri kilometre daljša in da je delala kratek ovinek. Pes bi si lahko i okrajšal por s tem. tla bi t'-kel na- i ravnost v Gr>"«benzell. n«* »la bi s<- j zmenil za Puehheim. V Rinner-! hof prepeljani pt^s je bil v veliki j zadregi, ostal je tam celih mi-j n nt. tekal je sem iu tja in nazad-j j° l1*' ubral v Puchheini. Tu ga je dal dr. Sehmid znova i spraviti v košaro in izpustil med Puchheimom iu t »roben zel lom. To pot j<» je pa ubral pes v novo gospodarjevo bivališče. Tu so važne okolnost»L Pri selitvi iz i našel po 12 tednih isto pot. ki jo : je hodil med silnim snežnim metežem. Od selitve pes po tej poti • ni hodil. Dr. Schmitl veruje bolj v nekakšno orijentaeijsko sposob--! nost. kakor v spomin na pot. ki jo je pes kdaj prehodil. Mestno pMi-o Noro so izpustili v Miinehenu. Vedla se je kakor Max. Orijvntirala se je v 2.% mi-j untah. ptitem je jia krenila proti i domu. Spotoma je pa srečala psa in dala se mu je zapeljati k igri. kar se je poemeje še enkrat ponovilo. Slednjič je pa le zmagalo domotožje in Nora je krenila naravnost idomov. Prispela je do potoka. kjer je bil na drugem bregu njen tlom in pripravljala se je potok preplavati. Ker je bila pa upehana, a potok je deroč in ima visoke, betonirane bregove, je dal dr. Sehmitl psico ujeti in jo odpeljati malo nazaj. .Psica bi CENA - dr. KERNOVEGa berila JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENOUSB SUVCXI HMUI Nanilto gm pri KNJIGARNI 'GLAS NAROUA r » i ■ i tU Wctt lltk StiMS New M Otty Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN I bila lahko šla" čez most. kar je tu- * ■ di .storita, frez. 10 dni so poskus { | ponovili in. Xora je rabila zji ori-1 I kntaeijo samo pet ininiit. 1'bra-' i la jo je naravnost domov, kamor! je pritekla 35 minut prej. nego j pri prvem poskusu. Tudi na križiš- • j čLh se je zelo hitro orijentirala. Ker psa pri teh poskusih nista ( rabila niti vonja, niti vida. sklepa dr. Sehmid, da imajo psi nekakšen zagoneten smisel za ori-' i jentaei jo, ki jih votli domov tudi ! v krajih, kjer nikoli nUo bili. Tli | je treba omeniti, da poznamo ta-, kili poskusov malo. I)r Sehmitl 1 je prdizkusil sami dva izbrana ' fsa in napravil pet poskusov. Zu-i to ni mogoče trditi, da imajo p>i ! orijentaeijsko sposobnost. Posku-j ilii bilo treba ponoviti v najrazličnejših okolnostih. Tutli ni točno nriziranje. ihi ]i>a ne vodi vonj. Tako bi hihko .sodili, če bi poskuse ponovili /, istimi psi. ki pa b' jim morali pri ponovitvi vonj u-1 spa vat i. Sch nri d pravi, da sta ! psa najprej na vse strani ozirala. Ali ni bilo to morda vohanje ' zraku.' Znano je. da z dobrim votli jem obdarovane živali voli t jo j i/orni tudi na večje razdalje. M« tulji zavohajo vonj samic več kilometrov dalt-č. Pes ima vonj. ki ! ira še ztlaj tlobro ne poznamo. Oprav so j»a peljali v zakrit: : košari, je lahko spot uiio duha! in i vonj mu je bi! vodnik. 1'otem um: ! j" pa pomagal spomin. z';isti pri ! ponovitvi poskus:i Človek l>i iu s-lil. da bosta [>sa p »'i ponovnih poskusih prepeljana v druge kraje, ki s«- od prvotnih izhodišč razlikujejo. To s«« j,, dalo vnaprej pričakovati. da najdeta psa pri ponovitvi poskusa / istim izhotli-, ščem pot domov prej. Srhmidov! poskusi so - iver zanimivi. n<- d"ka /njojo pa. da hi imeli vsi psi sposobnost vračati se domov. Tudi j vloga vonja pri tem ni pojasnjena. ; CERKVENA TLA SO SE i UDRLA j Med jutranjo maso v varšavski , 2-Vl let stari cerkvi .sv. Križa se je | primerila nenavadna nesreča. — | I Mrla so .se nenadoma marmorna t '.vrkvena tla in /grmela v klet pod j .-erkveiio ladjo. Dvanajst ljudi je ' kamenje potegnilo mi .seboj v «_rh>-hočino. kjer so tjbležali ubiti in hu-ho ranjeni. Vzrok katastrofe je iskati v tem. da so v cerkvi nedavn » instalirali centralno-kurjavo. Tedaj so izvrtali mnog4> luknje, žlebe in hodnike Ravnotežje v .stsivhi >«• je opreme nilo in tla. ki nUo mogla zdr/ati telesne teže vernikov, so ><■ vdrla. Pišejo, da so se med nesrečo odigravali nepopisni priz-»ri. Ko j -ljudstvo videlo. tUt se vdajajo tla. je začelo v divji paniki pritiskali j proti izhodu. Otroke so pri tem ' kar pohodili. Cim se je cerkev izpraznila. pn je začela množica i/ rad°veduusti zopet pritiskati vanj «. Zmeda je bila splošna, kar je še pijvečalo obup in trpljenje m sreč- i nih žrtev v cerkveni kleti, j i kavo . Hjjj^ll boljšo J LJeI P^feinftBtfincKioret TANKI. LETALA IN ROJ ČEBEL I', ('apetowu. Afrike. por<»čajo — Zamorski poglavar impuiiibu j. povzrtH-il tla je afriška vlada posla la nadenj oboroženo >ilo. Akciji* ji - pražila mlada ž«*n>ka. lii si j-, j-i-il i/h:-;.l poglavar /,i /.-iio, pa je -prt obrnila na prizadevanje n-fee afrUke misije. PoglaVar je .-ma il'al *»• /a vui- s.ivanje misije \ go\e iioti anje '.ade\e. Za ukaza I i svojim privr/.eneem pohtid pn» misijonsko |>tis|opje, kjer >o \ pr • le>i iu kajkrat Ustrelili. S telil Je dal /HIlMI-ski pOglftV t afriški vladi po\od. tla >e je ot i nil.i proti njemu in ga najpre. kaznt'Vala / izročitvijo :M» voh>v. Ke |»a se je branil plačati kiiwn v le tibliki. >e je vlada '.atekia k repre salijam. I'uslala je v glavarjevo ta borišče taifke in letala. Napadu je izognil Impmrtbu s tem. da j« ••presadi!" s\:ijo vas druiram. K s.. g:i • >;i izvohali tutli v >kriviš«*u mu ni preostalo drugega, kakor d; je poslal nad svoje zaje/ovalce ro. ••ehel in .s tem u.-.pi'šuin; sretistvou je r«*s dosegel, tla se je /a.sled «v: nje ustavilo in -se je njegov pj>obla š.-eiiee pobotal zastopirki afriški vlade. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, na nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. ••LAt I A I O D i" ■ iii t i———— NEW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 10, 1932 HB LARGEST SLOVEWB DAILY m O. ŠL [ VSAKDANJI KRUH j ■MMMMKOKAH IZ ŽIVUEMJI i ! Za Glas Naroda priredil L H. —----—-------------------------- (Nadaljevanje.) !>lti* jnei se bož ieni prazniki pa niso .sam« odpirali ilenarnie. trjnvK- tudi srra : Mina ni nikdar ničesar profila in vendar je dobila junojro daril. — - Nazadnje h<» m- kak "Jfizu»Vk!" praivi neka gospa, ki je • mela dve kverki. l^i»ri in Elzi. ki sta imeli žejo radi Frido. Vednt« je MH.tna pri vratih vzela eaaopis in je Mini dala povoje, jopiee in *raj»*ke »rojema najmlajnega otroka. — Da se mor*« ie veseliti nad tako neumnimi stvarmi. — je godrnjal Artur. ko je prišla Mina domov in mu je žareT-ega obraza kazala vse take uiajbne stvari. - Spravi jih kam. da jih ne vidim. Zelo ljuheznjivo g-Uwli Mina srajeke m jih spravlja v predal, i Toda na njenem ohrani je ugasnil žarek ve*««lja. Da. Artur ni iniei nikakega veselja za pričakovanega otroka! Tudi sama se upoeetka ni veselila. j»a prav us- ne: zdaj pa je prišel v njeno sree sijaj ti- j he sreče. — ln glej. zvezda je obhtaJa nad hlevom, kjer je bilo dete. In »Ji v hlev in našli dete v pleniee povito in v jasli položeno. J it j pokleknili »o in molili in mu dali darila zlata, mire in kadila. In angel je govoril: — tilejte, naznan>ani vam veliko vese- --- To je pred mnogimi leti govorila Mina v nizki šolski klopi pred Božičem, /daj. |h» tolikem času. se vsega zopet spomni. In upanje se porodi v njej. In eel o dolgo zimsko noč je ležala v mrzli sobi in ponavljala i te besede. Oče Rezek je v*ako Mo prodajal božična drevesa, bolj iz pri- j ja./n<*ti kot zaradi dobička pa 1 udi zato. kjer je imel veliko veselje nad zelenimi drevesi. Tudi lettrs te navade ni hotel opustiti. Spo-( min na ono vitko smreko, ki jo je kot deček posekal v godu nad itolnieo. ga je popolnoma prevzel. Še ee-lo tukaj doli, v vlažni kleti je mislil, da duha smolo one mlade smreke. I^etos je imel drevem-a za revne ljudi; lubje polno brazgotiu u veje napol /.»- oguljene, katerih veliki trgovei že na železniški postaji takoj pri prihodu niso marali. Pred prodajalno je Režek razpostavil drevesa, je stal pred njimi in je z napol zaprtimi očmi • pazoval svoj g*»zd. / napetimi nosnicami je vlekel v se smrekov duh. Tako je bil zatopljen v svojf sanje, da ni opazil, da je Eli, ki .H* igrala * otroei. zvrnila skoro vse siurekee. Edino lepe drevesc*. ki je bilo zeleno kot drugo, je Kežek pojavil na stran. Ako ga je kdo hote] kupiti, kajti za druga drevesca se niso zanimali, je rekel. "iaJ. to je že prodano". Mina je pri tastu hotela dobiti drevesce, toda ko pride pred Božičem k lležeku. je ravno zadnjega prodal. - <>če. lahko pa bi mislili na malo Frido. — mu očita Mina. — Zamišljen se ozre Režek okoli sebe. Tam za vrati stoji eno dreveee. BUo >e lepo zraščeno in polno zelenih igel..Mina gladi goste igle. kot je imela navado gladiti goste lase svoje Kride. — Ta je pa lep! - O. pusti ga. — pravi Kežek ne voljno in hodi *em in tja med njo in smrekeo. Videti mu je bilo. da. nekaj premišlja, nato pa pravi: — N'e. n,». hčerka, ne moreni — drevo je že oddano. Mila žalostna odide. Ako Fridi že ne bi mogla ničesar drugega dati. saj majhno drevesce z nekaterimi lukami. Fridi se je vsa ko noč sanjalo o drevesu z mnogimi lučkami. Pa tudi za to ni bilo nobenega denarja. . $e nikdar se ni Mina popolnoma zavedala svoje revščine. Danes je bila prvič popolnoma revna — njen otrok ne bo dobil nobenega drevesca. Žalost na. trudna in obložena s težavami, tava po ulicah, pa I povsod, kjer so prej stala, ponosna drevesa, leži sedaj samo še ne kaj vej. Veje pobira, pa kakor jih zgrinja in zvija, niso se hotele /družiti v drevesce. Popoldne je stari Režek, z majhno smrekeo pod pazduho, korakal čez zamrznjeno polje proti pokopališču. Burja se mu je upi-raLi v prsi in mi prinašala v obraz oster pesek. Zelo težka je bila hoj«. Koneeuo pride de železnih vrat in slednjič stoji pred grobom. Iu tam zasadi smrekeo na Gretino ledeno gomilo. — Tukaj. Greta! In nič več ne reče. Toda dolgo postoji poleg groba iu drži klobuk v sklenjenih rokah. Mrzla sapa se igra z njegovimi sivimi lasmi Bito je med svetlobo in tenio. Ko se obrne proti domu. mu 11^-j iaj prileti pred ohra-z koit kaka vrana. Bil pa je črni pajčolan. to-, da. ko je bil popolnoma iblizu. spozna črno postavo. ' ..... * i — Kaj pa ti, mati? — za kliče in jo gleda solznih oči. Tudi Režekova niati je prinesla drevesce z zlatimi papirnatimi zvezdami in rdečimi ter modrimi svečicami. — Prižgi za Greto, — pravi iu ponudi možu vžigalice. Pa kakor *e oče trydi in inu mati s svojim telesom tlela -zavetje, svečke fcproti vgasujejo. Mati postane že nevoljna in mož ji pravi: — Purfi samo. mati; mora pač iti tudi brez luček. — Xato pa jo prime za roko in jo potegne k sebi. — Postavi se tukaj. Malka. Oba stojita ob grobu. Xikdo ne izpregovori besede. Režek si obriše oči. žena prime za pajčolan, ki je vihral po zraku ter *i ga ovjj«. okoli vratu. Nato pa oba jokata iz dna. srea. Nič ne jima ne mudi domov. Saj je bila Eli doma in v trgovini ni bilo mnogo (»pravila; skoro nič. —__ Zelo oster ntraz lega na zemljo; strupena burja vije ,po ulicah. To ni bila praznična burja in vendar so ljudje veselo hiteli. Vsi o-brazu so žareli in na otročjih obrazih je žarelo veselje na skorajšnjo Krasoto. Mina je morala vzoti Frido v naročje, ker bi jo drugače lju-rfjo podrli. Pred okni trgovin se je zbirala množica; vsakdo je Še hotel kupiti kako darilo. Moški in ženske so hodile obložene, go-»podje in dame so se vozile v avtombilih in so se komaj videli izza visoko naloženih zavitkov. Otroci prihajajo s šolske prireditve, kjer so dobili razna daril«. Korakajo roko v roki in pojo božične pesmi. Burja jim je od-našaJa glasove izpred ust. Zvonovi v visokih linah zvone, četudi ima Zagreb mnogo cerkva. nocoj jih imu ningo več. Ves zrak se je tresel v zvonenju. Trudni, bledi Minin obraz nekoliko pordevi, toda ne samo vsled outre sape. Njeno srce utripi je in mu globoko doli odgovarja drugo utripanje srca. tiho kot tikanje ure. — Molči, — pravi Fridi, ki je pričela jokati, ker je bila lačna in jo je zeblo. — Samo pazi, kmalu bodo prižgali luči na drevesih. In otrok neha. jokati, se stegne in prične paziti. Vendar je Mih« že enkrat oddala zadnji časopis. Dobro je bi-io. d« je bilo njeno dHo končano, kajti hoja po fitopnicah jo je pre-vrfi ntrudil«. Večkrat j* moral« postati in se česa oprijeti. Ko je ii« proti domu, so le t kotih ta okni grel« božična drevesc« ter go L .X ^ ' , ' » . Božični oranik: so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja leta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. - . * I Nikdar ni spomin na domovino in na svojce j: tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pešiljatev. | DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denar-ne nakaznice s posredovanjem i Metropolitan Travel I I Bureau (Frank Sakser) 216 West 18th Street New York, N. Y. J —-- ■ ■ -------—--- - - ------- ■ •■ —■ —- ■ ■■■ ■ S0VJET1 POMAGAJO Tokio, Japonska, S. decembra. Neka poročilo pravi, da se oba ki-| tajska generala Mi Oan-šan i ti Su i Ping-wen. ki sta se najbolj upirala japonski vladi v Mandžuriji.' nahajat« v japonskem ujetništvu, j Poročila iz Tsitsiliarj-i pravijo. I da so ruske oblasti na meji izro- čile oba generala japonski vojaški oblasti. General Su je pobegnil eez mejo v nedeljo pred prodiranj očim i Japonci. Njegov tovariš pa se je izdal za generala Ma. Poročilo tudi pravi, da so rusk*- oblasti izročile -Japoncem 40 častnikov generala Su. % Jlahela Davidovič. Ivan Plemič, mnnič v filmu " New Vorku. je v bistvu povsem jugoslovanska. Igralci, katerim načelju.je svetovnoznana zvezdni-j ca liahela Davidovič, govore namreč v našem jeziku. Miss Rabela Davidovič je nastopala po vseh evropskih glavnih , mestih, bila je v Južni Ameriki in v Hollywood. Kritika n«- more1 Olga Adamovič in Yucca Sala-Ljubav i strast". i še domače delo vsak Jugoslovan v New York u in New Jersey. Predstave se bodo vršile od ene po]>oldne do enajstih zvečer, tudi ob sobotah in nedeljah. Cene so zmerne. i Vsak Jugoslovan naj si ogleda ti znamenitost, ki je prva te vrste. A' četrtek, dne 1.1. decembra ! b<*do začeli v 72nd Street Play-bouse. ,'J.V) Ea.st 72nd Street med j I. in L\ Avenue v New Yorku kati film "Ljubav i ".trust". 1">. decembra b«» prva predsta-; va te;ra jugoslovanskega filma, kar bo zgodovinski dogodek za v«»e JuoMlovane. Dasi je bila drama filmaiia v! I [irehvaliti njene lepote in njenih igralskih zmožnosti. Poleg n j»* nastopajo tudi Jugoslovani: Ivan Plemič. Zo;ka Itre-rovska. Rajner Hlača. Yucca Sa-ainouič. Olga Adamovič. Kari štajič. kapetan Ii. liibič. .J. Ribič n Joseph Kranjčina. Urez dvom.i -.i bo «»«*!e l»i! Artur že doma. Sedi pri mrzli ]>eei: k«» Mina v Temi seže jm, vžigalicah, jo Artur slučajno prime /.u lase. -— .ležeš. Artur! Arl ur se n«- gane. — Ali si že dolgo doma ' Nekaj nerazločnega za mrmra in se je slišalo kot "da". — Ali danes nisi dobro zaslužil.' — Ne. Mina globoko vzdih ne. In tudi Artur. — In vendar je tako veliko opravila na ulici. — Da za onega, ki ima denar! — pravi jezno. Po njegovi sapi more takoj vedeti, da je pil. (Dalje prihodnjič.) STRAHOVITA NESREČA V < iltri n i Kovasy.ua v Karpatih se je pripetila v te dni strašna nesreča. lVt turistov iz Hrašova je hotelo napraviti turo v karpat-ske gore in na jK»t so krenili v vagončku žične železnice nekega industrijskega podjetja, ki ima napeljano v Karpate žično želez-, nieo v industrijske s vrhe. Žična J železnica sega 1K00 m visoko. Ko« bil vagonček s turisti približno sredi proge je izpustil strojnik po neprevidnosti po isti žici od vrha v dolino drug vagonček in katastrofa je bila seveda neizogibna. Sredi proge .sta vagončka trčila skupaj, istočasna sta se odtrgala in strmoglavila dobrih 1ba sta služila pri od vet-j »iku Ilodgin.sonu v Wallsallu. i Mnenja zdravnikov o vzroku snu*-, ti odvettlikove služkinje so bila različna, dva sta trdila« da je sluz- • kinja umrla od strahu iu da ni bila zadavljena, tretji je bil pa mnenja, da gr- za umor. Porota je bila torej primr»ra.na zanesti se samo na obtoženčejro izpove«l in obtožence je res priznal, da je zakrivil smrt C'o rev eve. Pravi, da se je nekaj tednov pred tragedijo ("oreveva ]>r»»stra-šila. misleč, da je v hiši vlomilec. To je fant izrabil za svoj naklep, ki ga je izvršil julija ponoči. Da prestraši služkinjo, je prišel iz svoje sobice v piianii in nogavicah, plazeč se tiho proti njeni spalnici. Služkinja je pa »bila baš v kopalnici in ko je stopila iz nje. je fant odskočil. pa je zadel oh omaro. Služinja je zaslišala ropot. obrnila se je in ga zagledala. Fant je pa hotel kljub temu dovršiti svojo šalo. iztegnil je proti služkinji roke in se dotaknil n.ie-n»» rame. Njune roke so se srečale in služkinja ga je nekoliko o-praskala na vratu. Fant je držal roko na njeni rami. naenkrat se je pa služkinja zgrudila in omedlela. Hitel je po žgan ?e. toda bilo je že prepozno. Da bi utrdil vtis vloma, je odprl vse predale, raz-metal obleko in perilo po sobi. vzel denar in zvezal mrtvo služkinjo. Porota ga je obsodila na smrt. pač je pa sklenila sama priporočiti ga v pomilostitev. POJASNJEN ZLOČIN NA ITALIJANSKI ŽELEZNICI. Poročano je bilo. da so našli pred dnevi v brzovlaku Genova— Rini dva kovčka in v niih dele razsekanega ženskega *rupla. O storilcih ni bilo sledu. Komisija je samo ugotovila, da se je moral zgoditi zločin kakšnih 48 ur pred najdbo. Zdaj pa se je javil neki lekarnar iz Emporija pri Genevi. Sporočil .je. da je najdenka njegova žena, ki je živela v Genovi I zelo potratno in je v zadnjem ča-j su izginila. Z njo je odpotoval neki pustolovec, znan pod vzdevkom "doktor", ki je umoril žrtev najbrž v bližini Spebije, kjer ga ni nihče zasačil. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi | z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: \l.ij«->.tt«- v Cti»r1>our(f lt»-r«-iiK:«ri.t v Cl<»-rt<»ur* Onitf di Sa\dU v Gen •& 15. decembra: Hrt-men L*-\ ia'han v Cherbourg i» Brera« ) 21. decembra: Chun>!•'!■ in v II tvre I*' f* ll:tT>irr 22. decembra: I/render) v Bremen 2i. decembra: Olympic v Cherbourg 27. decembra: Fur'>i>n v I'.r-men 23 decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Ilav'.e i i KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI ( X m] ulj t roil jr J Splošna Knjižnica? št. 1. (Iran Albre« tit) Kanjrna Krnila, izvirna jmvest. 10-1 8tr.. lirUi.nuo .................................... St. 1'. (U-ilo M urnik I Na Hiedu. l-'virua (H.vest, 1S1 str, hroft. .50 Sr. :t. (Ivan Rozman) Testament ljudska drama v 4 dej.. br<>A. 105 ffrani ....................................35 St. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane [n>sid1, 184 str., hros:rano ......................................JJfl 5. (Fran Milt-inskii Ci«splom črtire I.. 72 struni, broširano .........................25 St. ti. (Novak) IJuobsumnost ... 2« St. 7. Andersonove pripoveilke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani. tuo3..................35 St. 8. Akt štev. 113 .......................75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne xofije, .147 strani, broš..............7u 10. t Ivan Albrebt). ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura tn minulosti. 55 str., brofi..........25 St. 11. (Pavel Goliai PHerfkore poslednje sanje. tioSična invest St. 12. (Dr. Kar! Englls) Denar naroiloo go8|H>darski spis. pošlo venil dr. Albin O^ris. 2-«6 str.. broš..............................................jk St. 12. (Fran Milčinskii .Moro^im prstan, barodua pravljii-a v 4. dejanjih. !*1 si'„ bro.š..................30 šf. l.J. (V. M. O širšim Nadeida Nikolajevna, rouian. poslovenil U. Žun. 112 str.. bro5......................30 št. Ii. (lir. Kari Rtmli.Ni Denar. nanNlno-eos|MMiarski -spis |n»s1«>. venil dr. Albin Ojrris. 2T«} >tr.. bros. .............................................80 15. Fdmond in Jules de Gon-rourt. Iteuee Mauix>rin ...................4« St. l(i. rJanka San.ee) Življenje, pesmi. 112 str., bros......................45 j •Iir-Ko l'retnar. M) stra.....................3«j St. 18. (Jarosi. Vn-bllekv) Oporoki« lukovškega grajšfaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broši ra no ....:.....................................25 Sr. lf». (Cerbart Hamitinan) P«»-topljeni zven, tiram, bajka \ |>e-tlb dejanjih, (m »sloven i 1 Anton Funtek. 124 strani, broft. —............5* Sr. 20. (Jul. Zeyer) Gumpa^i in Kumurasaki. jaj>onskl roman. Iz češflne prevel dr. Fran Hra- "Ih?, 154 strani. broA. ...................45 St. 21. < Fril< >1 i u 7a.lna> Dvanajst k rat krasnih zgodbi r. II.. 73 str. broS. ______________________________________JB Sr. 22. (Toistoj) Kreutzrrjrva sonata .60 St. 2TL (Sopbokles) Antigone, f.al-na igra, pošlo*. C. Ciolar. 60 str. broširano ___________..............................JI St. 24. (E. L. Bulwer > Poslednji dnevi PompejeT. 1. del. 355 str.. br.tft. --------------------------------------—.......JI Sr. 25. Poslednji dnevi Pompejm. II. dfl.........................................»• , St. 20. (U Andrejev) trn* Maske, i »oslov. Josip Vidmar, Ki str. I broft. _____________________________55 j St. 27. (Fran Erjaveei BrerpA-nrlnost in problemi skrbstva n 1 W«ip—lll»t SU sir, bruA.-------JU METROPOLITAN TRAVEL BUREAU • ( F I: ASK SAKSER) 216 |TEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ----- - 1 • .....n j—■ i-«««-... . — .,.,. . 30. decembra: OI>mi»ic v Cherb'iurg 4. januarja: Jlaj>-!tl ii1 \ <'licrt«i:rj: .\ll«-rt iUiltin v Clifilxiurg 5. Januarja: l:r.iti«rii v Hremen 6. Januarja: K«-x v »ienoa. 7. januarja: I.;if:«>^tt»- v f lavr»> 11. januarja: i^-v».ithari v Cherbourg .\-tn«-n <"<>iit.- »ii Savola v fleti*-a 18. Januarja: 1*'e» Ilardin.? v Havre I>* utsi-hUnd, Cherbourg 29. januarja: Otymi>ii v Ch^dbourg 21. januarja: llrenu-n v Hren>en Saturnia v Tr^l Paris v llavrtf \»-»-i v ltf>iitogne ?iiir Mer 23. Januarja: ATatihattan v Ilavro i N-» Vork v Cherbourg 26. Januarja: IterengariH v Cherbourg 29. Januarja: Ijfajvil^ \ 11 a v t» f 31. januarja: Kur. v Hrenten VJUGOSLAVIJO Preko Havre Na Uitre-T) Ekspresaem Parniku PARIS J AS FAR J I /<». Ffhrunrja — /. .1 hnmt CHAMPLAIN j HI. /frcciuhra — Januarji 1 LAFAYETTE 5. Januarja — Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV J LG OSLA VIJE Za pojasnila in potne nate vpra> •alte niši pooblattene agent« cfcerieh Jdris 19 STATE STREET. NEW YORK 7 DNI DO SLOVENIJE \kljufno železniško vožnjo PREKO SOLfNE JI/NE PKOOK l ritka, razkošna, oi/roinna parntk i (ZvrvU JLi SAVO IA 14. decembra — 14. januarja REX 6. januarja — februarja 18 Ko ic izkrc.ite v Genovi, vas moderni ekspresni vlaki odpeljejo v domovino. Pol dne do jugoslovanske meje in dire«(tre zveze z Dalmacijo. '/.u pojasnil« vprnfiajie kateregakoli i»o-bla-Venega ag»-nta ali I T A L I AN LINE 1 STATE STREET. NEW YORK CITY Telephone: lA)w!ing Ureen !'-5'.'0>i JUGOSLAVIJO Preko Hamburg Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New i Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vpraiajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERI€AN LINE |HpQ| 39 Broadway, Mm York St 29. Tarzan sin opie .................JO Tarzan sin opir. Irdo rez....l.*0 St. SI. Roka roko ......................... 25 St. oJ. Živeti __________________________________J5 St. ST.. (CaJ Sal o st IJ Krlsp) Vojna t Jugurto, poslov. Ant. Ibik-ler. 12:{ »»rani. bri»ft. ................. St. iKsaver Meftkot Listki, 14-1 straui _____________________________<53 St. :t7. Domače živali _________ j« Sr. ,-W. Tarzan in am ................i._ £t«.v. :a». Iji Bobeme..............3% Sr. -17. Miftterij du&e .............. Sfer. -IS. Tarzanove iivali ............JO Stev. 4!». Tarzanov sin. trd vex _~L99 St. SO. Siika IV Graje _____________IJH 1 St. 51. Slov. ha'ade In romanrr.....M St. W. V neteiu ___________________L—