2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ÊTX. 10.	V LJUBLJANI, 5. SEPTEMBRA 1936.	KNJIGA 20
РОШВДЛ KOPEL, iVoiol
t-
NASTANEK BITIJ
ODKRITE SKRIVNOSTI „STVARSTVA"
N«—— a zadnji svetovni razstavi perutnine v Jeni so javnosti prvič predvajali nov postopek znanega embriologa z jenske univerze, prof. dr. Ludvika Gràperja, ki _ podaja popolnoma nove vpoglede v nastanek bitij.
Če je še pred kratkim učitelj hotel ponazoriti nastajanje življenja, tedaj je obesil na steno večinoma podobe, na katerih so bile videti čedalje večje klice v kokošjem jajcu. Toda te mrtve podobe niso mogle dajati pravega vtisa o skrivnostnih dogodkih življenja, ki se odigravajo v klični stanici. To bi mogli storiti kvečjemu ljudje od filma, ki so s težavnim delom, s pomočjo zadrževanja in pospeševanja snemalnega tempa pokazali neznane svetove v živem gibanju.
Med može, ki so na ta način odkrivali pravo uganko življenja, spada prof. Grâ-per. 2e pred vojno se je bavil s poskusi, da bi snemal žive embrione v kokošjih jajcih na fotografske plošče. Toda pot do sedanjega stereo-kinematografskega podajanja življenja, je bila še dolga. Za srečo je bil anatom in embriolog Graper fotograf, elektrik, mehanik in amater rokodelec hkrati. Če bi ne bil tako sposoben, zgraditi si aparate, ki jih je potreboval za svoje poskuse, sam, obrusiti si celo sam marsikatere leče, bi še do danes ne prehodili te poti.
Medtem ko smo do danes prilično dobro vedeli, kaj se dogaja v oplojenem jajcu nekako od drugega tedna dalje, so nam bili dogodki v prvih razvojnih dneh popolnoma neznani. Prof. Grâper je našel način, da je napravil klico s pomočjo nevtralnega rdečila tako vidno, da jo je mogel potem tudi filmàti.
Kako je ta čudež mogoč? človeku se vidi že kot čarovnija, če vzame učenjak iz električne peči umetno valjeno jajce in ga odpre z udarcem s topim nožem na spodnjo stran. Beljak in rumenjak se zlijeta pri tem v skledo, ki je napolnjena s slano vodo. Voda je potrebna za to, da omili padec žive mase, ki je za vsak sunek zelo občutljiva. Na dnu steklene sklede je majhen steklen kozarec, v katerega jajce pade in s katerim lahko potem jajce postavimo pod mikroskop ali pod kinematografsko kamero.
V jajcih, ki so se valila le kratek čas, je videti x rumenjaku le tisto tvorbico,
Prof. dr. L. GRAPER
ki jo pozna vsaka gospodinja in ki jo smatra za znamenje da jajce ni več sveže. Ta tvorba je skrivnostni nosilec življenja. Težko boš videl na njej kaj posebnega. Toda s konca kakor svinčnik nakoničene, steklene cevke kane učenjak nanjo kapljico rdeče tekočine. Po nekoliko sekundah se razločno zarišejo neki obrisi. Sedaj boš opazil v rumenjaku rdeče črte in natančno zasledoval, kako se iz živčne cevke tvorijo izbokline možganskih mehurjev, kako se očesna mehurja povezneta ob straneh nazven, kako se polagoma razvijeta očesni leči in slušna mehurčka, kako se sestavlja prahrbtenica in kako začenja kot največji čudež utripati kakor S zakrivljeno srce. Srce je še videti kakor majhna cev, ki se neprestano zvija in steguje in poganja s tem kri skozi razvijajoči se organizem. Tu prisostvujemo do neke mere početkom človeškega razvoja iz klice, ki poteka za kratek čas povsem podobno.
Prof. Graper je pa izdelal še drug način za opazovanje življenjskega nastajanja, in sicer ima ta način prednost, da ostane klica, ki mora čez nekoliko dni izven varnega jajca seveda poginiti, ie
nekaj dlje živa. Po tem drugem načinu se jajce ne izlije iz lupine, temveč se v lupino zelo previdno odpre luknja, preko luknje se z voskom pritrdi stekelce —
65 ur valjena kokošja klica. Pri X je glava z očmi, pri X X pa srce
in pripravljeno je okno, skozi katero gledamo lahko razvijajočemu se življenju y hišo.
Ce je že nad vse zanimivo, kar vidimo a prostim očesom, še večje je naše začudenje, če imamo priliko opazovati film, ki je posnel vse dogodke v prvih dnevih novega življenja v jajcu v zadržanem
tempu. Priprave za to zadrževano snemanje so videti kaj preproste, a vendar je bilo treba desetletnega dela, da jih je bilo mogoče praktično rabili V električni va* lilnici je jajce v steklenem kozarcu, ob strani je svetilka, ki mu daje zelenkasto luč, po kateri postanejo slike najbolj jasne, takoj nad jajcem je snemalni apa» rat, ki se ustanovi z mikroskopom. Elek-t tričen motor spravlja v pogon pripravo,
Jajce z opazovalnim steklom
ki sproži zapor kamere prilično vsako minuto ali vsaki dve minuti Ti posnetki gredo nato skozi projekcijski aparat x dvatisočkrat večjo brzino, to se pravi, da se tudi razvoj embrija v jajcu, ki ga je snemala fotografska kamera, odigrava pred našimi očmi na fiimairom platnu dvatisočkrat hitreje.
Ta film, ki ga je izdelal z dolgoletnim naporom prof. Grâper, bodo sedaj prekopirali na ozki film, ki ga bo mogoče predvajati po šolah. Novo pokolenje se torej ne bo moglo pritoževati, da mu je bil pouk p nastanku življenja dolgočasen.
Po dr. W. Carléju —kk
NEVARNE MUHE
Znanost že dovolj dolgo trdi, da je muha ema izmed najbolj nevarnih živali. To staro trditev je pred kratkim dokazala z novimi poskusi, ki so jih napravili v nekem znan-stvemsm zavodu s 400 muhami. Te muhe so bili ujeli vse v bližini smetišča. Ugotovili so nato, da nosi vseka teh muh povprečno milijon bakterij s s et» j. Posamezne muhe so spravilli na želatiino, ki ni imela prej v sebi absolutno nobene klice. Že po nekoliko urah eo lahko razločno zasledovaili pot vsake muhe kajti vzdolž teh poti eo bile med tem nasta. le сз1е kolonije bakiterij. Seveda se bakterije z muh še na vse drugačen način razvijajo na človeških živilih, ki so večinoma £e ugodnejše red'vo zanje nego želatina. Z jedjo pridejo v človeško telo im ni nič čudnega, Se izzovejo tu pod nekimi pogoji nevar.
ne bolezni. Ti poskusi so toraj pokazali s vso jasnostjo, da je boj pi\>ti muhi res nad vse potreben.
TELOVADBA ZA DEBELJAKE
Kluib »prikupnih debeluhov« je imel za Novo leto izredno sejo za precej obloženo mizo. Pri posladku je eden izmed najbolj simpatičnih »tak-lovcev ali stokilni-kov povedali tole zgodbico: »Ludovik XIV. je zbadal vojvodo Vivonneekega radi njegove prevelike trebušno«ti vpričo vojvode Aumontskega, ki ni bili nič manj rejeo, 'n mu očital, da se premalo giblje. — Sir, se je odrezal Vivonne, to je obrekovanje 1 Niti en dan ne mine, da ne bi šel jaz vsaj trikrat okoli svojega bratranca d'Aumoor tac.
SMRT- EDIN À BESEDA
IVAN PODB2AJ
Po zapiskih pokojne V. H., reducirane uradnice in po izpovedih njenega fanta, brezposelnega absolventa višje strokovne šole.
a pravijo, da živimo mi mladi grešnim razvadam zapisano življenje, brez idealov in vzorov, da gojimo telesnost in zanemarjamo duha, da ne priznavamo tradicije, da smo iz-rojenci in ubežniki, ki jih mora vsaj narod kontumacirati, če nima država zanje dovolj prostora v svojih ječah!
Tako je končal moj mladi prijatelj, recimo mu Fedor, svoje besede, potem ko mi je bil zaupal svojo bedo in svojo nesrečo — v zahvalo, ker sem pripomogel, da je dobil tu pa tam za svoje strokovne članke kakšen honorar, ki ga je bil prej delil s svojo materjo,, vdovo po železničarju z mesečno pokojnino, ki vse leto ni znašala toliko, da bi ji mogel preskrbeti pogreb zadnjega razreda.
Končal?
Ne.
Zategnil si je ogoljeni suknjič, pogledal po sobi in dejal:
—	Tako bi mogli govoriti samo poosebljeni deleži zastarelih družb za izkoriščanje delovnih moči sobratov in sosester, ki jim je po zaslugi božje previdnosti in po krivdi človeških zakonov prisojeno, da orjejo in sejejo vse življenje v korist samozvanim gospodarjem. Da, tako so govorili, dokler so želi od našega dela dobičke. Ko pa so videli, da so jim naše moči v breme, so nas postavili na cesto, v nepregledne vrste onih, ki jih socialna politika prišteva med brezposelne, zaščitniki paragrafov pa jim očitajo še hujše stvari.
—	Trenutek, prijatelj. Dovolite opazko, prosim.
—	Vem, kaj mislite in kaj Hočete pripomniti. Da je danes kriza, splošna kriza, vsestransko pojemanje kupne moči, obubožanje slojev, vsega prebivalstva. Kai ne, to ste hoteli reči?^
—	Da: Hotel sem pripomniti, da ni denar i a za delo.
—	Denaria dovolj! Država ve, kie je denar in kdo ga ima. Tn če misli, da mora ostati tam, kjer je, pa naj osta-
li. SMREKAR: UREDNIK
ne. Država ima postave in policijo. Mi ne zahtevamo denarja. Mi zahtevamo dela in kruha. Mi imamo glave in roke. Tudi trebuh imamo. Brez teh stvari pa ni države.
Čutil sem vso njegovo zagrenjenost. Razočaranje mladega človeka, ki je končal po predpisih šolske nauke, da si more služiti kruha in si privoščiti nekoliko ljubezni in malce onega, kar je še dobrega v življenju intelektualca. Nikjer ni dobil službe. Minevala so leta. Iz vedrega idealizma se je v revščini in ob globoko občutenem zapostavljanju razvil bolesten pesimizem z nehotno primesjo skrajnih načel. In ko se je zgodilo, da je prijateljica — zaročenko je ni mogel imenovati, kajti kjer ni kruha, tam ne veljajo družbene spodobnosti, še postave ne — navzlic vsej ljubezni izrekla ono zadnjo besedo, ni bilo v njegovem mladem življenju nobenega presečišča več. Povzdignil se je nad osebno tragiko ter našel svojo katharzo v etični in socialni skupnosti.
— Tu imate, je položil na rob mize droben zvezek. Ne v zabavo. Tudi v pouk ne. Poznava se. Ko boste prebrali zapiske, boste imeli svojo sodbo. So samo še odlomki. Nekaj strani sem iztrgal. Ohranjene povedo zadosti. In potem mi boste povedali, če je smrt re* edina beseda.
P
Zvezek je bil popisan s kratkimi beležkami, ki so se z malo izjemo kljub zmečkanim stranem in na več mestih s slabim črnilom popravljenem ali pre-črtanem besedilu, pisanem z navadnim in rdečim svinčnikom, dale dobro razbrati.
Čitam Krležo. Močan je, všeč pa mi ni, ker preveč razkraja. Ko bi znala pisati jaz, bi pisala o ljubezni vse drugače.
Strašno. Poslovodja mi je rekel, da bodo odpustili tri ali štiri. Gotovo mene. Sef me kar ne more videti.
Se nič ne vem. čutim pa. Pravijo, da ee bo zgodilo jutri. Moj Bog, če bo resi Kaj poreče on?
Ne morem spati. Glava me boli.
Zgodilo se je. Mlakarjevo, Pavlo in mene. Ubogi oče! Nič več ne bom mogla pomagati. In on, moj — (Tu in nadalje imenuje svojega fanta po imenu, toda mi mu bomo rekli Fedor.) Trpel bo, ker je dober in rad me ima. Morda pa še preprosim šefa.
2e tri tedne nisem več, kar sem bila. У pisarni delam, ker moram. Skrbi me, kaj bo s Fedorjem. Tako čuden je in zmerom nekaj premišlja. Pravi, da kmalu še za koleke ne bo in za marke. Prosi na vse strani, pa ga še za slugo ne marajo. In kaj bom jaz? Kdo me bo vzel v službo, ko jih povsod odpuščajo.	„.
Sef je šel na počitnice k morju in ETza je odšla za njim. Ze drugič. Lam je silil mene. Zdaj se je maščeval. Bom že kako, samo da bi Fedor prišel do kruha. Brez dela je tako izgubljen.
Srečna sem. Fedor me ljubi. № skrbeh je za naju oba. Povabili so ga v Industrijski zavod. Hotel je govoriti z glavnim ravnateljem zaradi službe, pa mu je tajnik v prednji sobi rekel, da ne more do njega, ker ima zanemarjeno obleko. Jezil se je in preklinjal ta red, meni pa je vse to smešno.
Mlakarjeva pravi, da je videl njen brat šefa in Elzo v Zagrebu. Prepirala sta se. Ujel je besede: dva tisoč, to je preveč! Naznanil ga bom! Jaz pa tebe! Od kdaj pa štediš z denarjem? Pa vendar ne za Milo! Pripovedovala je po vsej pisarni. Mila je pretila, da' bo povedala šefu. Skoraj stepli sta se. Ostudno.
Fedor je bil danee vesel. Pri Vestniku so mu obljubili, da bo lahko kaj zaslužil. Kupil si bo čevlje in popravil obleko, toda v Industrijski zavod gre samo še kot upravni svetnik, je rekel. Trohica humorja, vendar sem zadovoljna.
Kaj bi pisala! Molčala bom in čakala. Fedor piše razpravo.
Danes je narodni praznik, šef se je vrnil. Šel je v cerkev s cilindrom in v fraku. Pisala mu bom Prositi se sme vse, je rekla moja mama. Popoldne sva bila s Fedoijem na izletu. Ni bil čemeren.
Elze ni v pisarni. Mlakarjeva se norčuje iz nje. Pravi, da si je šla popravljat vitko linijo za dva tisoč dinarjev. Te stroške moramo plačati me reduci-ranke. Razumem. Zal mi je, da sem izročila šefu prošnjo. Da bi vsaj drugi ne vedeli tega.
Ne, tega Fedor ne sme nikoli zvedeti! Šef me je poklical v svojo sobo. Že sem mislila, da bom ostala, ko me je povabil zvečer k sebi. Vznemirila sem se, on pa mi je govoril, naj ne zamudim prilike. Oči so mu sijale v strasti in v gnevu. Držal me je trdo za roko in me spustil šele, ko sem zavpila: dva tisoč, to je preveč! Naznanil ga boml Hitro je zaprl okno, potegnil iz telovnika uro, ki je padla na mojo nogo, in telefoniral z uradnim glasom: Gospod blagajnik, izplačajte gospodični 'H ... .... vse, kar ji gre po zakonu! Bolna je in ne pride več v službo. Pošljite ji na dom, prosim! Kako sem šla iz pisarne, ne vem. Spominjam se le, da sem ga opsovala s prašičem. In zdaj sem na cesti tudi jaz. Ko bi Fedor vedel. Da bi vsaj danes ne prišel!
Fr. Walther: VHOD V PARK
PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH
DR. MILAN 6IJANEO
MASKA DArtagnan je bil na galeriji priča tega nastopa, ki so si ga mogli razlagati samo štirje izmed prisotnih namreč kralj, kraljica, kardinal in on. Kralj sam cele stvari niti dobro ni razumel, saj ni vedel, da se ima Ana Avstrijska zahvaliti le dArtagnanu za svoje nepričakovano zmagoslavje nad kardinalom. Kraljica je bila pravkar zapu-
stila dvorano, ko je dArtagnan nenadno začutil na svoji rami lahko roko. Mlada maskirana ženska mu je namignila, naj ji sledi. Vzradoščen je spoznal v njej ljubko gospo Bonacieuxo-vo, ki ga je skozi številne hodnike vodila v skoraj temno sobo. Iz sosedne sobe so se slišali glasovi vewlih žensk.
$	f> Џ
El tepe udi na skupnih ležiščih smo se dosti dobro odpočili. Postelj namreč ni na razpolago. Koča Banderica je skromna kočica, razpolaga s tremi spalnimi prostori v pritličju in z dvema v podstrešju (podstrešje štejejo Bolgari naj-brže že za nadstropje, ker pravi turist, vodič, da je hiša »postroena na edin etaž«), kuhinja pa je, kakor že poveda-
no, h koči postavljena. Posebnost tega planinskega zavetišča, ki leži 1770 m visoko (Cojzova koča 1791 m), je iz lesa zbita lopa, pokrita zgoLj z leseno streho in obita s tremi stranskimi stenami, sicer pa odprta, ki služi kot skupno ležišče. V poletnih nočeh je prenočevanje v njej nedvomno zelo prijetno in krepilno. Poleg šupe so na ograjenem dvorišču še mize in klopi — vse pod leseno streho. Vidi se pač, da ima hiža razumnega in
TRUE MU S K E T I R D I
aleksander oumas st. © ilustriral horretranders 6 pohatis ki dovoljem
naprednega oskrbnika.
Sele zjutraj smo lahko ugotovili položaj koče. Na majhni planoti počiva sredi ozke doline ; tik pod njo buči preko skalnatih skladov in skozi ozko zajedo bistra Banderica, na vzhodni strani pa se nad kočo dvigajo strmi vrhovi s skalnatimi rebri.
Založeni zgolj z najnujnejšim provian-tom, sicer pa brez prtljage, smo se v sončnem jutru odpravili na pot. Spočetka markirana steza nas je vodila po dolini proti jugu, nadalje ob reki navzgor, a kmalu smo zavili na desno v hrib. Nehote se je družba cepila v več skupin, ki so se končno našle šele na vrhu El
tepeja. Skupinica, ki sem ji jaz pripadal, je lezla odslej brez markacije dalje, in tudi naš vodnik se je orientiral zgolj po smeri. V tem svetu to ni bilo težavno, ker takih zaprek, kakor jih poznamo iz naših visokih gor, tod skoraj ni. Skozi borovce, brinje in ostro travo ter preko mogočnih skal smo rinili kvišku. S čisto in mrzlo vodo, ki se je pretakala med skalami in pod njimi, smo gasili hudo žejo, kajti sonce se je z vso močjo upiralo v gorske in naše hrbte. Premagali smo več strmin prednjih straž najvišjega vrha ter dospeli na širno travnato planoto. Tik pred nami se je ogromen, bel masiv El tepeja vzpenjal iz planjave pod
PLAČILO Po lahkem inozemskem naglasu je brez posebne težave spoznal kraljičin glas. S težkim zastorom zakrita vrata so vodila v sosedno sobano. Zdajci se je med gubami zavese prikazala nežna bela ženska roka. Razumel je, da je kraljica, ki mu želi izročiti plačilo. Z globoko hvaležnostjo je sprejel dragocen prstan in se z ustnicami spoštljivo
dotaknil kraljičine roke.
Čez nekaj časa so se spet odprla glavna vrata. Maskirana gospa Bona-cieuxova je vstopila, držala prst na ustih češ, da mora molčati.
»Bodite tihi ter se vrnite po isti poti.«
»Toda kdaj vas vidim spet?« je za-šepetal.
»To boste zvedeli jutri.«
nebo. S svojimi širokimi plečami je zakrival pogled na zapadni greben Pirina in le skrajni vrhunci so bili vidni na obzorju. Tudi na druge strani je bil pogled veličasten. Vsepovsod, zlasti pa proti vzhodu, so bili vidni raztegnjeni, močno razčlenjeni gorski grebeni, z izrazitimi vrhovi piramidnih in stožčastih oblik, ki jim pa nismo vedeli imena. Potrpeli smo, da smo prišli na vrh in povprašali za svet vodnike.
S planjave do vrha smo zmagali pot preko strmega apneničastega pobočja po serpentinah. v enem samem zaletu. Ker smo razpolagali s časom po mili volji, so se nekateri zleknili na planoti, v tra-
vo ter se predali nemotenemu uživanja rajskega sveta in višinskega sonca.
Z radostnim zadoščenjem smo vstopffi na najvišji vrh Pirina-El tepe (2920 m), ki nosi baje tudi domače bolgarsko ime »Vrh na buriti« (po naše nekako Viharni vrh). Tu se nam je odprl veličasten razgled na vse strani. Predvsem se nam je nudil na severozapad svojevrsten pogled na vrhove Kutelo (2910 m), Baju-va Dupka (2820 m), Suhodol (2703 m) in druge, ki so se v sklenjeni verigi vrstili drug za drugim. Svojevrsten zato, ker so bili ti vrhovi iz belega apnenca in neobičajno gladki in obli, dočim smo iz naših apneničastih gorovij vajeni na
SESTANEK Drugo jutro je prinesel Planchet svojemu gospodu drobno pisemce. D'Àrtagnan je še ležal, toda urno se je dvignil, prečital vrste ter ponovno poljubljal neznatni papir. Gospa Bo-nacieuxova mu je obljubila sestanek ob desetih zvečer v nekem paviljonu v Saint Cloudu. Kako naj si prežene čas do te ure? Sklenil je, da obišče gospo-
da de Trevillea, s katerim po svoji vrnitvi iz Londona skoraj ni spregovoril besede. Stotnik je bil prav dobre volje, saj je bil na plesu deležen številnih dokazov naklonjenosti obeh Veličanstev. Kardinal še je zgodaj odstranil, kraljeva gošpoda pa je vztrajala do ranega jutra ter se imenitno zabavala.
*C	fc	st
slutnjo potrdili. Na južnem vznožju El tepeja so se svetlikala Vlahinska jezera, dalje v ozadju pa pod Banderišldm Ču-karom (2750 m) Banderiško jezero.
Do sitega smo se naužili tega razgleda, nato pa zdrknili nizdol. Za sestop smo si izbrali drugo smer, namreč ono po severnozapadni steni El tepeja. Stena je precej strma in pot krušljiva; delala je preglavice samo enemu, namreč tistemu, ki je hodil z gumijastimi podpet-niki.
Globoko doli na zelenici, ki leži med vrhovoma El tepe in Kutelo, smo za-okrenili na desno proti severu, obkrožili na ta način zapadni rob in prišli skoraj
koničaste oblike in razsekana hrbtišča. Med posameznimi vrhovi tudi ni znatnih višinskih razlik, zato ta greben imponira zgolj po svoji mogočnosti, slikovit pa ni Na severnem obzorju smo zaznali rahlo črto Rilskega pogorja. Viden je bil tudi Musalà.
Naravnost očarljiv pa je bil razgled proti vzhodu. Nam najbližji je bil To-dorin vrh, za njim Gazej, še bolj v ozadju pa nazobčane Stražite, južno od njih Mangr-tepe, še dalje pa Džengal in Ka-menica. Slutili smo, da mora biti ves ta obširen gorski svet, ki ga je sedaj oblivalo sonce v vsem razkošju, najlepši v Pirinu, in naslednji dnevi so nam to
PRSTAN Z DEMANTOM »Govoriti morava predvsem o vas, mladi prijatelj. Vaša srečna vrnitev je seveda v zvezi z zmagoslavjem kralja in kraljice ter s ponižanjem kardinala. Toda zdaj je treba opreznosti. Kardinal ne bo pozabil, da ste mu jo tako zagodli!«
»Menite, da je on poučen o mojem
potu v London?« je vprašal d'Arta-gnan.
»Kaj? Vi ste bili v Londonu? No, potem ste pač prinesli od tam ta sijajni prstan z demantom! Toda ni priporočljivo sprejemati darove od nasprotnika!«
»Kaj? Od nasprotnika? Prstan mi je dala sama kraljica!«
»Kraljica? — Neverjetno!«
tik pod severno steno, ki kakor odsekana pada z vrha v globino. Plezalci so ji bili baje vendarle kos, tako da ni več deviška. Ta globel se imenuje Kazan. Stena вата je odražala mrk vtis, kajti od neznano kje so se neopazno prikradle megle in zastrle nebo. Preko več snežišč smo zdrčali še nižje. Med skalovjem smo iskali planinke in smo imeli srečo; za
ga, na dnu srca je samo kljuvala skrb za naslednji dan. Popoldne smo prebili v odprti lopi pred hižo in debatirali s temperamentnim študentom-juristom iz Banskega o vsem mogočem, deloma pa smo tudi počivali. Z Bolgari smo se prav dobro sporazumevali, zlasti se mi je zde-lo, da je makedonski jezik zelo soroden slovenskemu. Celo kopico besed smo na-
EL TEPE (2920 m).
spomin smo si utrgali po eno, dve ln hiteli dalje, kajti redke deževne kapljice so nas priganjale. Grušč in kamenito groblje nam je oviralo hitrejši sestop, a smo končno vendarle skozi gosto ruševje, preko več strmin, položenih stopnjema druga vrh druge, dospeli »domov«, v kočo Banderico. Pot izteče z zadnje visoke strmine v premi črti naravnost h koči, pred katero nas je čakala belo pogrnjena miza s šopki rož — znak neobičajne pozornosti in postrežljivosti.
Nebo se je medtem popolnoma zagrnilo z nizkimi oblaki, redke kaplje so se spremenile v pravi dež — prvi na dosedanji poti. Pod streho nam ni bilo hude-
Foto dr. K. «jw*e.
šli, kl so popolnoma enake slovenskim
izrazom.
Pozno zvečer, ko smo že počivali na podstrešju, se je doslej pohleven dež spremenil v strahovit naliv z grmenjem in bliskanjem, kakor ga je mogoče doživeti samo v gorah. Dež je lil s tako silo, da je kar ropotalo in rožljalo po pločevinasti strehi, ki smo jo imeli tik nad glavami. Pregnal je seveda tudi pre-nočevalce iz odprte dvoriščne lope. Upali smo, da se bodo do jutra nebeške vodne zaloge izpraznile — in to se je tudi zgodilo.
D A L' J E
GLEDANJE V ТЕШ
Cloveèko oko ne more v temi, to je če ni okrog njega vidnih svetlotmih valov od rdečih do violetnih, ničssar videti. Lahko pa m« damo sposobnost gledanja v temi s pomočjo nove priprave, ki je občutljiva za ultrardeče, očem pod normalni,ni pogoji torej nevidne žarke. Ta priprava, ki jo je izdelala neka nemška električna družba, ee imenuje »sprem snjevalec slik«, in njena velika vrednost je v tem, da omogoča neposredno opazovanje vseh stvari s pomočjo infrardečih žarkov, ne da bi bilo treba te etvarj šele fotografirali in jih razviti.
KOLIKO TEHTA ZRAK?
Teža zraka, ki obremenjuje naša telo, je enaka teži živosrebrnega stebra v višini pri. liSno treh četrtin metra. Ta predstava nas malo moti, posebno ker te teže ne občutimo. Bolij nazorno pa si lahko predstavljamo težo zraku, če si pomagamo s primero z drugimi stvarmi. Preprost račun nam pokaže, da tehta kubični čevelj zraka že več nego piemo. Zračna količina, ki jo vdihamo v enem dnevu, je težja nego hrana, ki smo jo v is tam času zaužili. Teža zraku v srednji sobi pa tehta že okroglo dvojni stot!
SLAVONANI JA PRI NEMCIH
LKOSTIAL
Bili so časi, ko so mnogi nemški učenjaki vsa geografska lastna imena, če se nieo dala ira zloži t i iz nemščine, razlagali iz kelt-ščine (k e 11 o m a n i j a). Manj razširjena pa je bila slavomanija, ki ee je držala splošnega načela; »Wae man ntcht an-ders deuten kann, sieht einfacn man als elavisch an« (»kar ee drugače ne more razložiti, ee šteje kratko mallo za slovansko*). To »pravilo« je veljalo nekaterim tudi za občna imena (apelative) knjižnega jezika.
Naj navedem le nekaj primerov: Lot-t n e r je imel L 1862. (Kuhnâ Zeitechrift XI.. str. 173 ss-) za slov. k a u f e n, P f 1 u g, Pfennig, Arbeit; leta 1883. je proglasil 0. W e i s e (Miecellen v Bettrâge zur Kunde der idg. Sprachen, VII. zv-, str. 167 — 170) za slov. (poleg besed Dolmetech, Droechke, Karbatsche, Kununet. Kiitsch-з, Peitsche, Petschaft, Sklave, Wildechur) tudi Juppé, Tartsche in Z o t e !
L. 1892. je izvajal Herm. MolLer (Zeitechrift f. deutschee Altertum. 30. letnik) besedo g a n z iz konec. oz. iz češk. dokonee in besedo K r a n z iz s telo v. kf'hntq =zvit.
Rud. K 1 e i n p a u 1, ki je napravil e evo-jimi spisi v nemških glavah veliko zmešnjavo je trdil 1. 1900. v knjižici »Das Fremd-wort im Deutechen« (— Sainmlung Gôschen, 55. zv.), da je Schornetein (dimnik) iz rusk. »Tschornyi Stjâna« (to je seveda spa-čeno iz černaja sténâ ! ) = echwarze Ma-uer: Ring (trg) iz p. rynek ; K r a m b a info u 1 i iz n. Krampaum (brinje) -t- poljskega >pu.le«, to pa iz palenka; Dolch iz č. in p. tulich; Saloppe iz č. chalupa in Zeidel iz češk. včela _ bedasto!
F. T e t z n e r, ki je sicer prav tak dile-tant kot Kleinpaul. kaže v svojem slovarju (Deuteches Wôrterbuch. Reclams Univ,-Bibl. št. 3168 — 70) vendar več razsodnosti: besedam Schornetein, Ring in Zeidel je priznal germ. izvor, (besedo Dolch ima tudi on po krivem za poljsko; drugih dveh navedenih besed pa ni sprejel). Leta ltX>j. je osrečila 6. izdaja »MeYers Grosses Kc-n-versationslexikon« Nemce e pikantno novico, da je beseda K i r m e s (žegnanje, pro-ščenje, opasilo) na6talo iz slovanske besede kermes (=pojedina), dasl je bilo že zdavnaj dognano, da je nemška beseda nastala iz Kir (ch) —meese (kakor Ki rta iz Kirch — tag. Kirvve iz Kirch — weihs).
Moravsko-češka beseda karmeš sicer res pomeni »gostijo po pogret.««, staropoljski kier(ch)masz je »gostiia, veselica« tn ma-lorueki kčrmeš isto _ ali to so same izposojenke iz nemščine! Neznani ml pieecčlan-čiča v Mayerievem leksikonu — Ce Je sploh znal kak slovanski jezik! — je menda mislil na glagol krmiti — zato Je dal utop-eki besedi kermes pomen »Schmauserei*.
Nemška slovnica u srednje Me, ki Jo j*
objavil L 1915. J. Teehinkel.je menda napravila takim fantazijam konec- V § 207-našterv-a 13 besed, ki jih je vzela lciijižna nemščina od 13. stoletja dalje lz slovanskih jezLkov; 1. Dolmetech iz p- tlumacz, 2. Droechke и p. drožka, 3. Grenze iz p. granica, 4. G n r k e iz p- ogurek, 5- H a u-b i i z e (starejše Haufnitz) iz č. houfnieo» 6. K r e n iz elov. hren, 7. K u m m e t iz p. chômât, 8.Peitache iz č- bič, 9. S e h m e t. t en iz č. emetana, 10. Schôps iz č. «ko-pec, 11. Stieglitz iz č. etehlec. 12-Zei-s i g iz č. čižek in 13- Dolch iz p- in č. tn-lich. (Zadnjo beeedo pa izvaja R. L o e n e (Deutšches Wôrterbuch. 1910) verjetneje iz lat. dok) = meč, ekrit y palici.) L. 1926. je H. Sperber (Geschichte der deutechea Sprache, str. 89 — 90) še dodal 14. Petschaft iz č. pečet' (okrog 1. 1300) in 16. Groschen iz č. groš ((o pa Iz lat. groe-eus), češ, da kaže glas e e h na slovanske posredovanje.
Naravnost blazno je, kar si je dovoli! I. W i e s n e r v svoji »Deutsche Spraehlehre fiir Mittelschiiler«. (Wien 1913) na str. 72. v § 102-, govoreč o ljudski etimologiji. Čisto nemško besedo Schnapphahn (= cestni razbojnik na konju, iz echappen
-	hlasniti in Hahn = petelin) razlaga iz »hrvaškega« Zla-pan = gospodar desetoriee
—	tako 60 se baje imenovali roparski pan-durski vodje v 301etni vojni! [»Kroat. Žna-pan »Herr der Zehn< (so hieseen die rju-beriechen Pandurfiihrer im Dreietgj. Krie-ge«]. Beseda pan (= gospod je бевка, lu-žiška. poljska in maloruska, ne pa sh.; besede zna- ali podobne v pomenu deseterica. (n- die Z e h n) eh. nima. Morebiti je g. Wiesner našel v kakem slovarju zastarelo sh. beeedo (tudi slovensko) d e ž m a =desetina Cn. d en Zehent), ki je iz beneške laščine: ta dechna? Toda kako je iz dežna napravil z n a - T — Vsekakor je predrzno, če pita pisec učne knjige dijake e tako izmišljeno, puhlo modrostjo.
Ker sta pisala M-C'r 1 j e n (Czerlien) in M. 2 u n k o v i č le nemški, ju pač smem tu omeniti kot slavomana slov. rodu. Zadnji izvaja iz slov. jezikov npr. rudarske izraze Stotlen, Schicht, Flôz, Schacht, Kiee, Schwaden, Seifem, Spat. Kobalt (»Staroelo-van«, I. letnik, 1913, str. 270), kuharske izraze Oblate. Striitzel, Breze, Kletzenbrot, Pofesen; tesede adelig (plemenit) iz odlika; Christ, Pume, Zepter (iz cep!), Geeehwûr (iz čiri), Lazaret. Barbar, Schlaraffe. Gnom, Sibylle »Die slavieche Vorzeit«. 1918Л9) itd.
M- C r1 j e n *) drzno trdi, da eoslov- izvor* besede Saal, Teer, Wert, Winter, Dora, dre-echen, Fahne in še mnogo drugih.
Edini razlog za Črljenove m Zunko-vičeve trditve je ta, da so omenjene nemške besede nekim elovanekim besedam po dob • n e.
*) M. Czerlien, Auf elavischen Spuren, Zagreb 1914. str. 203-4.
IZ LITERARNEGA SVETA
SVETOVNA VOJNA V ANGLEŠKEM ROMANU
Prvi romanopisec, ki je pokazal evetu resnično podobo krvavega svetovnega klanja, je bil rajni Francoz Henri Bai> b u s s 3, čigar splošno znano delo »Le Feu« (Ogenj) — poslovenil ga je dr. Anton De-betjak — je izšlo ža leta 1916, v dobi, ko je tilo vojno divjanje na svojem višku. Barbusse je oil prepričan socialist, ki je imel o vojni že v naprej določeno stališče, medtem ko sta si disciplinirani nemški in konservativni angleški duh razmeroma šeie pozno upala na dan z izpovedjo in obsodbo. Ecich M. Remarque (>Na zapadu nič novaga«) velja v Nimčiji za prvega razgaii-telja vojnega barbarizma in vandalizma. ne glede na dejstvo, da sta angleška pisatelja S. Sassoon z delom »Mémoire of a Fox Hunting Mane (Spomini lisičjega lovca) in Edmund B 1 u n d e n s svojim »Underto-nes of War« (Podzvoki svetovne vojne) ža leta 1928., torej celo leto pred RemarQueom angleškemu bralcu podala tip vojne literature. Ta dva in številni pisci za njima seveda vojnih strahot nista opisala tako živo in neposredno kakor vojno sodoživtljajoči Barbusse, .kajti vojni metež sta gledala ža v retrospektivi, ia sproščenih idealizirajočih efeir.
Ilustracija vojnih razmer se je sprva vrši. la v obliki dnevniškim zapiskom podobnih sestavkov. Tem piscem je bila v^jna predvsem samo dobrodošla snpv za obdelovanje in hkratu udobna priložnost za njihovo osebno izpovedanja. Kritičnih opazk ali celo obsojanja pa še ni bilo v njih. To se je poja. vilo iile pozneje v trezneje in globJje zasnovanem romanu, ko jc mlada generacija napovedala brezobziren boj kulturi svojih oče. tov.
. Toda nobeno angleško delo o svetovni vojni ni doseglo tolikšnega uspeha kakor Rarbussov »Ogenj« ali pa Remarqueov >Im Weaten nichts Neuee«, niti najboliši ameriški roman e soške fronta »A Farewall to Arme< (Slovo od orožja), ki ga je napisal Ernest Hemingway in ki gre v govorečem filmu gledalcem tako zelo na živce. V nasprotju s kakovostjo pa morejo Angleži zaznamovati prvenstvo v množini vojne litarature. Vojni romani, nov aie in drugovrstni književniki proizvodi eo v prvih deeatletjifa po sklenjenem miru pognali onstran Prekopa kakor gobe po dežju. Bra: lee vojne literature ie naravnost v zadregi, česa naj bi se v natrpani duševni zakladnici lotiL De bi temu kolikor toliko odpomo-gei, je praktični kritik Cyril F a 11 s že lata 1990. sestavil za angleške bralce pregleden priročnik ,War Books. a Critical Guidée (Knjige o svetovni vojni, praktičen vodnik), ki n*j bi jih vodil po nepregledni panorami angleške vojne literature.
D	»	1 ^ J	•
NOVE KNJIGE IN REVIJE
KNJIGA O LAWRENCEU
Filozof Emest Seillière je izdal pri Boi-vin-u v Parizu snopič »Da vid-Herbert Lawrence et les récentes idéologies allemandes«. O tem angleškem pisatelju — ki so nam ga pred malo leti predstavili že razni kritiki, n. pr. M. Jarc, prevajal pa ga je dr. St. Leben — razbereš v uvodu, da je na Francoskem in sploh po Evropi zaslovel pred manj ko 10 leti. Zlasti se je razširil drzni ' roman »Lady Chatterley's Lover«, tako freudističen, da ga dr. Sušnik ni omenil v Pregledu svetovne literature (1936)
Lawrence (1885—1930) je imel večkrat opravka s sodiščem svojega rodnega kraja zaradi svoje smelosti.
Mnogi ga primerjajo Rousseau-ju. V Sei-lliérovi razpravi pa vidiš, da je prerojeni ' Rousseau izkoristil razvoj rousseaujevstva, kakor se je obnesel skozi 5 zaporednih po-kolenij v Angliji, Franciji, posebno pa v Nemčiji Največkrat imenuje Življenje po sodobni šegi tisto pojmovno bistvo, ki so ga Rousseau in njegovi vrstniki oboževali pod imenom Narava. Z njim išče mistično zvezo zase in za človeški rod, kateremu hoče biti preobraževalec. Katoličan, kakršen je baron Seillière, ne more Lawrence-u pritrditi, ko ta smatra človeško naravo za dobro, češ da so — po S. — naše vrline zgolj plod dolgotrajne vzgoje.	A.D.
Lipphart: SONCNICE (leaorea).
TEHNIČNI OBZORNIK
ORJAK MED TURBOGENERATORJI
\ Z največjim turbogeneratorjem na svetu »e ponaša električna centrala v belgijskem mestecu Schelleju. Učinelk orjaškega si los troja znaša pri 3000 obratih v minuti osemdeset milijonov vodt-amperjev (krajše 80.000 KW). Zgrajen je bil v stremljenju
posamezni sestavni deli čim manj napi rajo in da jih čim lažje obvladajo. Prvi ozir je bil dosežen na ta način, da je bilo v napravo vgrajeno zelo malo materijala. Posledica te štednje je zrveček otiratov turbo-generatorja- Drugo načelno zahtevo pa bo zlasti izpolnili novi smotreni osnutki.
Sliko turbogeneratorja, ki je po svojem učinku skoraj dvakrat večji od doadajinjih
SL L.
BL S.
po združiWi velike gospodarnosti g kar največjo varnostjo v obratovanju. Za oceno gospodarnosti odločujejo nizki stroški celotne naprave kakor tudi cenenost trajnega obrata, ca oceno varnosti pa dejstvo, da se
Najhitrejšo zvezo med Niponsko ln Evropo posreduje parnik »Potsdam«, ki prebrodi 25.686 morskih milj dolgo pot iz Severnega morja v Niponsko in nazaj v 66 dneh. Navzlic tej rekordni hitrosti pristane parnik spotoma v 27 pristaniščih.
Večkratni zmagovalec v Gordon-Benne-tovih poletih, Belgijec Denuyter hoče pre-leteti Atlantski ocean iz Amerike v Norveško z navadnim balonom. V to svrho al Je zgradil poseben krogelni balon s prostornino 10000 kub. metrov in z njim (in a spremljevalcem) odpotovati v Ameriko.
Angleška vojna mornarica preizkuša, že delj čaea novo vrsto sider. Nova sidra nad-kriljujejo vsa doslej uporabljena sidra radi tega, ker se takoj, ko dosežejo zemljo zari-Jejo v dno s tridesetkrat večjo silo kot so ae zarile stare vrste sider.
Kmalu za Švico je Pričela tudi Avstrija izvažati električno energijo ter je lani »iz-
največjih agregatov, nam posredujeta natisnjeni fotografiji. Na prvi vidimo ves. agregat z dinamom v ospredju, na drugi pa so dobro vidni izredno veliki razpihavniki pare.	(trna)
vozila« nad 250 milijonov kilovatnih ur, toiej več ko petino njene celotne proizvodnje.
Malokomu je znano, da vplivajo gonilna sredstva eksplozivnih motorjev ln strojno olje kvarno na vse običajne teh, nično uporabljive kovine. Izvzet je le drag baker in njegove zlitine. Zato je precej pomembna iznajdba tako zvanih »srebrnih cevi«, ki bodo v stanu nadomeščati ba„ ikrene dovodne cevi za olje in bencin. Na. vzide imenu, nimajo nove cevi oklepa 12 žlahtne kovine. Zgrajene ao namreč iz gibkega, prožnega in gladkega umetnega gumija, ki ga moremo dobiti s pomočjo običajnega kalcijevega karbida. Karbid posreduje cevem tudi srebrnobelo barvo. Na »srebrne cevi« olja in gonilna sredstva sploh ne učinkujejo.
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v septembru V septembru, posebno proti koncu meseca, moraš kot skrben prijatelj cvetlic pripraviti že marsikaj, da se bo tvojim zelenim hiânim prijateljicam pozimi dobro godilo. Oim zavejejo jesenski vetrovi in postanejo noči hladnejše, postane neugodno na samo tebi, temveič tudi tvojim rastlinam, ki so preživele poletje v lončkih na vrtu ali na balkonu. Posebno tiste, ki so jim prednice živele v toplih dežalah, kakor palme, zmajevo drevo, aralije in večina kaktej koprne že sedaj po toplejšem prostora. Upamo, da ei le vse premislil, kam jih boš za zimo spravili, morda si že pripravil veliko cvetlično mizo ali cvetlične jasli, široko desko ob oknu in za ves rastlinski drobiž deščica med
vse te rastline smejo v svoje prezimovail/išče le popolnoma osnažene. Vsa stebla in liste jim moraš temeljito pregledali zavoljo uši in če takšen mrčes najdeš, ga takoj pokončaj s kakšnim znanim pripomočkom iz trgovin s semeni. V vsakem primeru moraš zgornjo in spodnjo stran večjih listov, predem spraviš rastline v prostor, obrisati z mehko gobo in mlačno vodo. Potem je treba s krtačo in vodo umiti tudi vnanjo stran in notranji zgornji rob cvetličnih lončkov, nazadnje pa zrahljati najvišjo plast zemlje v lončkih z majhno paličico.
September je tudi pravi čas. da vsadiš v lončke vse cvetlična čebulice, ki naj se raz-cvetejo pozimi v sobi. Za ta namen si moraš priskrbeti posebno krepke in popolnoma zdrave čebule, v redilno, toda peščeno zemljo v lončkih vsadiš večinoma po eno čebulico hiacinte in narcise, po več pa čebu. lie tulipanov, krokusov, zvončkov in drugih •rotita. Potem moraš vse pošteno zaliti Ja
postaviti v čim temnejši, hladan prostor. Čez vsak Lonček povezneš lahko tudi prazen lonček ali pa, zlasti če gre za hiacinte, papirnate »škrniclje«. Teh lončkov s čebulnica, mi ne smeš prej postaviti v svetlo, topLo so. bo k oknu, dokler niso čebule pognale ж zemljo 'številne korenine.
Tudi na vrtu lahko vsadiš te čebulnica, toda vedno tako globoko, da je zemlja nad njimi približno dvakrait toliko visoka, koli. kor so čebule same visoke. Čez zimo pokriješ mesta, kamor si jih vsadil, najbollje nekoliko centimetrov visoko s šoto ali lietjain, listje pa obtežiš s smrekovimi vejami, da ne bo odletelo. Kdor ima miši na vrtu, naj pomoči čebule pred vsaditvijo v minijevo vor do. Minij dobiš v vsaki drogeriji.
Se nekaj važnega; tvoji iglavci, zelenike im drug zimzeleni les se hože pred nastopom zime še pošteno napiti. Preden pritisne mraz, jim daj torej 4a enkrat dosti vode.
PRAKTIČNE NOVOTE
Kako se varuješ nevarne avtomobilske luči T
Vsak vozač pozna težave, ki jih povzročata megleno vreme, marsikatera nesreča je nastala zavoljo nesigurnosti, ki se loti vozača, če raizigled ni jasen in mu žarometi slepijo oči. Za takšne primare so narejeni varnostni ceManski listi. Okrogle plošče iz
rumenega celofana se prilepijo z dodanim lepilom na stekla žarometov. Tako daje žaromet potem prijetnejšo in bolj razdelj aao luč. Po potrebi se prilepita tudi dve plošči druga na drugo. Odstraniš jih potem prav tako hitro, kakor si jih nalepil. Za naleplje-nje namažeš ploščo ob robu z lepilom, jo pritisneš na steklo žarometa ln stvar je narejena. Odstraniš jo pa z vodo. Celofanska zaščitne plošče dobiš za vse velikosti žaro-meta in ne stanejo dosti, tako da jih ima lahko vsak avtomobilist v zalogi.
BOMBAŽ ZA PREVLAKO CEST
V Zedinjenih državah so pridelali toliko pavole, da ne vedo kam z njo. Zato poskuša Južna Karolina uporabljati kontenino za prevlako ulic; platno se pogrezne v zemeljsko smolo na en centimeter globine in tako zavira razpokanje površja. Pripomoček je gotovo duhovit, a vse to — se — zdi i— bo strašno drage.
\ Л M H
PROBLEM 175
O. D eh 1er
vsoto. Koliko je prejel vsak izmed prijateljev?
263
Vodn j aki Štirje kmeitje so si na svojiiih zemljiščih izkopali po en vodnjak. Vsi štirje vodnjaki so bili enako široki, 1 štirješki meter, po globini pa so biLi različni. Tako je dosegel vodnjak prvega kmeta 10 m globine in je stal 3000 din, vodnjak drugega kmeta je bil 12 m globok in je stal 3640 din. vodrajalk. tretjega kmeta je segal v globino ln m in je veljal 4750 din. Koliko je morail plačati četrti kmet za svoj vodnjak, ki je postal IS m globok?
Rešitev k št. 260 (Koliko let je Sonji?) Sonja šteje 22 let.
Mat t 4 potezah
Rešit ev problema 174 1. Da 4 — dl. >White to play< (beli v prisilni potezi) dvopoteznik v obliki miniature.
ZA BISTRE GLAVE
262
Srečka
Štirje prijaitedji so kupila srečko, ki je zadela 500 dim. Po odbitku davkov v ztne-slku 50 din, so si razdelili ostanek 450 dim. Razdelitev se je izvršila v nazmerju s teim, kar je bil vsaik ш srečko dal Delež prvega plus 20 din, djelež drugega minus 20 dm, podvojeni delež tretjega in polovica četrtega deleža bi dali za vse štiri enako
Crke: aaaaaaa bb dd • it m m oooo rrrrrr t v v т v postavi v okenca tako, da dobiš baaede naslednjega pomena:
1. obtesan hlod, 2. stiska; ubožec, 3. Ober, 4. mesto ob Dravi, 5. albansko mestece ▼ južni Italiji, nastalo sredi 15. stoletja po Skanderbegovi smrti, 6. rimski pesnik, T. moško ime. Vsako ime se čita vodoravne in navpik
Kupčija Dva možakarja sta prodala čredo živine in sta dobila za vsako živinče isto toliko kovačev, kolikor je bilo živali v čredi. Za ta denar sta kupila čredo ovac in jagnje. Za vsako ov<4> sta dala 100 din. Ko sta hotela nakup razdeliti med seboj v enakih delih, je eden dobil 1 ovco več nego drugi, drugi pa je vzel jagnje in majhen dodatek v denarju. Koliko je znašal ta dodatek?
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RXBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZER MPC Uredništvo in uprava v Ljubljani, Kna/ljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Din 4.—! BO raznaftalclfc. dostavljena Din 6*-*