GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States. :-
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— Qj -: 50.000 Readers. ^
TELEFON PISARNE: 4687 CORTULNDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y.f wider the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 21. — STEV. 21.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 26, 1916. — SREDA, 26. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
-o-
NA DUNAJU DEMENTIKAJO, DA SE ČRNOGORCli SE BOJUJEJO Z AVSTRIJCI. — ČETE KRALJA NI KITE SO SE ZADOVOLJILE Z VSEMI KAPITUALI CXJSKIMI POGOJI. — NIKITA V LYONU- — "GVE RILA" VOJNA. — VROČI BOJI V MEZOPOTAMIJI — BITKA PRI ERZERUMU. — 120,000 TURKOV.
Rim, Italija. 2~>. januarja. — Avstrijske četv. ki so bi-i» zasi*dlt* Bar in Oilsinj. prodira ju z veliko naglico proti jtfjfU in sij baje že zavzele luku sv. Ivan Mediumski.
S tem so Avstrijci zastavili pot onim Srbom, ki so se umaknili iz ttkadra. Velika nevarnost preti tudi onim ita-janskiin retain, ki se nahajajo v severnem delu Albaniji. < V* bo šlo tako naprej, bosta kmalu tudi Drae in Valo-na v avstrijskih rokah.
Berlin, Nemeija, 25. januarja- — Vrhovno j>ove]jstvo avstrijske armade poroča, da so vse vesti, tieoee se novih bojev v <'rnigori. izmišljene. Črnogorci odlagajo orožje in so popolnoma zadovoljni z vsemi kapitulaeijskimi pogoji. Vsak dau odloži par črnogorskih bataljonov orožje. Iz onih mest, katerih Avstrijci se niso zasedli, prihajajo porcM-ila, da so posadke pripravljene udati se in odložiti orožje- To se dogaja v prvi vrsti zategadelj, ker so Črnogorci brez vodstva. Črnogorski generali ne gledajo na nič drugega kakor na to, kako bi se pravočasno rešili.
V Skadru so zavzeli Avstrijci 12 topov. 500 pušk, 2 strojni puški in veliko drugega vojnega materiala.
Rim, Italija, 24. januarja. — V gore se je umaknilo velik » črnogorskih oddelkov, ki iz zasede napadajo Avstrijce. Predi »o jih bo avstrijska armada prepodila, bo imela še veliko dela. Avstrijci se tolažijo s tem. da bo če-niŠeru zmanjkalo hrane in da se bodo morali takoj zatem udati.
Lyonf Francija. 25. januarja. — Sem je dospel črnogorski kral j Nikita v spremstvu prestolonaslednika Danila. princa Petra ter pricezinje Milice. Vlak. s katerim __ se je pripeljal, mu ji- dal na razpolago italjanski kralj. Mestne oblasti so ga sprejele v imenu predsednika Poin-careja in ga navdušeno pozdravile-
Kralj je sprejel najprej v avdienei francoskega ministra brez porfeja. Denvsa Coehina.
Lyon, Francija. 25. januarja. — Črnogorski kralj se j<- nastanil s svojo družino v vili, kjer je stanovala svoj čas markiza Pompadur. Kralj Nikita je oblečen v narodno nošnjo-
Dunaj, Avstrija. 25. januarja. — Avstrijci so vjeli 1 "»00 srbskih vojakov, kateri so bili pobegnili v Črnogo-ro. Iz severnega dela Albanije poročajo, da se je pridružilo Avstrijcem že jako veliko Albancev in da ima Kssad paša vsak dan manj vojakov.
Tukajšnje časopisje naznanja, da se pogajanja med Avstrijci in Črnogorci nadaljujejo. Avstrijci bodo v kratkem zagospodovali nad vso vzhodno obaljo Jadranskega morja.
Berlin, Nemčija, 25. januarja. — Avstrijci so vjeli in razorožili glavno črnogorsko armado, ki se je nahajala v ozemlju med Nikšičem in Danilovgradom. Zdaj nikdo ne ve. kdo je vladar Črnogorc.
Berlin, Nemčija, 25. januarja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je umrl v sarajevski kaznilnici Srb Nedeljko Čabri-novič, ki je vrgel meseca junija leta 1914 pod voz avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda bombo- Bomba je poškodovala več oseb. Sodišče je bilo obsodilo Čabrino-viča na dvajsetletno ječo.
Pariz, Francija, 25. januarja. — Havasovi agenturi so sporočili iz Pariza, da je šestnajst francoskih letalcev obstreljevalo mesti Gevgeli in Bitolj- Kakih sto oseb je bilo ranjenih ali ubitih.
Atene, Gi-ško, 25. januarja. — Splošen napad na Solun, katerega so Nemci že pred tedni prerokovali, se še dosedaj ni začel. Zavezniki in Nemci poskušajo na vse mogoče načine prikupiti se grški vladi in jo pridobiti za->v. Kaj bo storila grška vlada, se sedaj še ne ve. Ko bodo začeli zavezniki obstreljevati grška mesta, se bodo Grki pridružili Nemcem in Bolgarom, ako bodo pa vdrli Nemci in Bolgari v grško ozemlje, se bodo pridružili zaveznikom.
V Solunu vlada popolen mir. Skoraj vsak dan se iz-krea v pristanišču po par sto vojakov, katere uporabijo pri gradnji strelnih jarkov. Med grškimi in zavezniškimi častniki vlada še precej prijazno razmerje.
Avstrija in Italija.
Vroča bitka pri Gorici. — Italjan-ska artilerija obstreljuje z vso silo avstrijske postojanke.
Dnnaj, Avstrija. 2o. januarja. Ob JSwi sc jt- vnela vroča bitka, v kateri igra artilerija najvažnejšo ulogo. Italijani so z vso silo obstreljevali avstrijske pestojanke pri tioriei. pa nis«i imeli posebnega uspeha.
Poročilo, ki ga je i/dal avstrijski generalni štab. se glasi:
Ob Soči je stopila A"*a italijanska artilerija v akcijo. Pri Gorici in pri Osla vi ju smo odbili uspešno vse sovra/.niške napade.
Rim, Italija, 2"». januarja. — lzja\a italijanskega generalnega štaba se glasi:
V dolini Lagarina se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi zinagovalei. Nad našimi pozicijami se je pojavilo par sovražnikih zrakoplovcev. ki so se pa takoj u-maknili. kakorhitro so stopile naše baterije v akcijo.
Bitka pri Soči še ni končana. Naši vojaki s«* imajo boriti s silnimi tež kočam i. ker leži povsod velik sneg.
Švedska grozi z vojno.
Ministrski predsednik je rekel v državnem zboru, da ne more ostati nevtralna, če bo trpela krivice.
Stockholm, ŠvfcdNka. 25. jan. — Na predvečer debate v angleškem parlameutu glede nameravane blokade. ki je naperjena proti Nemčiji. od katere pa bi tn»ela tudi Švedska, je svar#miiiistrski predsednik Hammar&joeld. da se ne more trajno prifoovati. da bi o-branila Švedska irojo nevtralnost. č»- stt vedno v nevarnosti njene pravice.
Ta izjava min ilirskega predsednika je jasen migljaj, ki ga jc i»-menil že kralj pred kratkim, da Švedska ne bi mogla trpeti, če bi drugi kršili njene pravice ter izdatno ovirala njoiio trgovino.
M in istrski predsednik je svaril zato. ker so se pojavili nekateri govorniki, ki so zahtevali, da o-stane Švedska tudi zanaprej nevtralna. To stališče zastopa tudi vlada, vendar ne more trpeti, da bi trpela Švedska preveč na svoji svobodi in neodvisnosti kot država. Vlada je izjavila, da se je trudila že od začetka vojne, da bi o-stala nevtralna do vseh bojujočih se držav.
Linčanje v Texas.	Splošno mislijo, da je govoril
Texarkana, Texas. 25. januarja, ministrski predsednik v svarilo Kakor zatrjujejo semkaj došla po- Angleški. češ, da bi se pridružila ročila. je udrlo sinoči petindvajset švedska angleškim sovražnikom, zakrikanili mož v jetnisnico v Bo-	bodo Angleži upoštevali pra-
vic Švedov.
Glavni govornik, ki je nasprotoval izvajanjem ministrskega predsednika in ostremu stališču vlade, je bil socialistični poslanec Hjal-mar Vbranting, ki je povdarjal, da je stališče vlade tako, kakor da misli podjarmiti vse ljudstvo, ter je spraviti v veliko vojno nevarnost, in to le radi ne preveč važnih
stouu. Texas, ter odpeljalo in lin-čalo ">0-1 enega W. J. Ma.vfielda. ki je bil obtožen, da je ubi s sekiro svojega očeta, mater in brata.
je pričelo dozdevati, da so poročila mizurirana in da vlada lioee priti z rv.siiico na tlun.
Vrhovni poveljnik. London, Anglija, U5. januarju. Neki tukajšnji brzojavni agenturi so manjših nesporazumljenj glede raz
mednarodnega prava in pravic bojujočih se držav.
sporočili iz Aten, da je prevzel vrhov-\ ia„a„jtt no j>oveljstvo naU turškimi r-otauii v Kavkazu ueui^ki generalni feld maršal Cioltz paša. Pri n*ki priliki je izju* . da ne bo prej miroval, dokler ne » imel svojega glavnega .stana v Bagdadu. Goltz pasa vodi tudi vse turške operacije v Mezopotamiji.
Turki m »iti vojne. Paril, Francija. 25. januarja.
Ako bi sklenila Turčija z zavezniki
I separaten mir. bi bila Nemčija uniče-
m	.... na ker bi izgubila na vzliodu svojega
IVnipteU f»o KijortK.ili, . ...	..
' .1 najboljšega zaveznika.
Tukajšnjemu —ivnip^u so Iz Ženeve, da mj Turki že siti vojue In da hočejo prejkomogoče okleniti ioir. Za mir se v prvi vrsti poteguje turški prestolonaslednik. Turški ]*ob1a-uik v Švk1 Nabl be j ae je baje že začel pogajati.
Italjauako čaMj>pi>*je tuuuianja, da je fioalala nemika vlada v Carigrad 30, 000 nemških vojakov, ki imajo nalogo »trod vsak« možebltno ustejo in
V Mezopotamiji
Zavezniška poročila.
London, Anglija. 25. januarja. — Jteuterjevi agenturi »o brzojavili iz Petrograda, da so vjeli Rusi pri Erae-rumu 4.000 turških vojakov. Zaplenili so veliko strojnih pušk in drugega vojnega materiala.
Neki atenski dopisnik zatrjuje, da sta se pojavila neposredno pred Carigradom dva zavezniška podmorska čolna. Baje sta torpedirala sultanovo jahto, ki ae je takoj potopila.
Nemške vesti.
Berlin, Nemčija. 25. januarja. —1 Angleži so bili v Mezopotamiji zopet poi>olnoma poraženi. Usoda angleških čet. ki so obkoljene pri Kut-el-Auiari. je zapečatena. Armada generala Ayl-iiiera, ki je bila oddaljena kakih 35 milj od mesta, se je morala z velikimi izgubami umakniti. Na bojišču je obležalo 3.000 angleških vojakov. Generalu Aylmeru ni kazalo drugega, kakor prositi za tridnevno premirje, da je zamogel }M>kopati mrtvece.
Tudi v boju pri Šejk Saidu so izgubili Angleži kakih o,000 mož. V Mezo-1'otaunji je padlo dosedaj kakih 3,000 angleških vojakov. Štveollnarej angleških vojakov. Število ranjenih, bolnih in j>ogreSanih dosedaj še ni znano.	*
Hut-el-Amara.
lterlin, Nemeija. 1IT<. januarja. — Turške čete, ki se nahajajo na obeh straneh reke Tigris, so dobile velika ojaeenja, tako da je angleškemu generalu Aylmeru vsaka rešitev nemogoča.
Iz Carigrada in iz Bagdada i>oro-eajo. da Angleži ne prirejajo nobenih izpadov iz Kut-el-Amare, ker jim primanjkuje munieije. Vsled velikih poplav je reka prestopila bregove, zalila na stotine vodnjakov ter napravi la vodo neužitno. <V ne bo 'prisililo Angležev k predaji turško orožje, jih bo prisililo pomanjkanje munieije, živil in pitne vode.
Turki neprestano obstreljujejo angleške utrdbe.
Pertijri In Rusi.
Berlin* Nemčija. 23. januarja. — Nekaj perzijskih poveljnikov, ki niso zadovoljni s postopanjem svoje vlade, je proglasilo sveto vojno. Haib Hus-seiu kan je zbral 4,000 prostovolj-eev in napadel Rune. Pri Sari se je vnela vroea bitka, v kateri so bili Per zijei zmagovalci.
•Ji ' j* ,
Anglija, 25. januarja. — V Mezopotamiji je zavladala zopet re-	Položaj t Kavkazu.
tain situacija. Iz nekega včerajšnjega J Carigrad. Turčija, 25. januarja. — poročila se je doznalo, da je naprosil Položaj v Kavkazu je nespremenjen, general Aj-lmer Turke za tridnevno premirje, čefi, da ne more drugače pokopati svojih mrtvecev. Prebivalstvo J|e ta v<*t aelo razburila. Ljudem se
Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Kakorhitro se bedo pojavili prvi znaki pomladi, bomo začeli s novo o-
Grška in Rumunska.
Zavezniki še vedno upajo, da se jim bo pridružila Rumunska. '— Izjava romunskega diplomata.
Berlin, Nemčija, 25. jas marja. Včeraj je začela zborovati jrrška poslanska zbornica. Vsi poslanci *o bili odločno proti zaveznikom, ker na tako nesramen način kršijo nevtralnost (irske. Zavezniki zahtevajo. tla mora poslati jrrška vlada vse poslance iz severnega dela Epira domov, ker po londonski mirovni pogodbi nima Grška do tejra ozemlja nikake pravice.
Dunaj, Avstrija. 25. januarja. Zavezniki so še vedno prepričani, da se jim bo pridružila Ruinnnska in napovedala lioljrarski in Turčiji vojno. To sc najbrže ne bo zgodilo. Bivši romunski ministrski predsednik Carp je rekel pri neki priliki:
Rumunska se ne bo nikdar pridružila zaveznikom. Če hočemo imeti svoje ozemlje, je za nas najboljše. da ne sklepamo z zavezniki nikakih kompromisov. Grška jim je sedla na lini. mi jim pa ne bomo. Po vojni se bo osnovala zveza držav med Stockliolmom in Bagdadom. Tej zvezi bo pripadala tudi Rumunska. V tej vojni smo zelo veliko pričakovali od Italije Sedaj se je izkazalo, da ni italjan-ska armada dosedaj še ničesar dosegla.
Tudi bivši ministrski predsednik Lindman je zagovarjal nevtralnost Švedske in obenem tudi zahteval, da ravnajo bojujoče se države s Švedsko tako, kakor zahteva mednarodno pravo.
Zmanjšano število brezposelnih v Parizu.
Pariz, Francija, 25. januarja. — Število brezposelnih obeli spolov Parizu, ki je znašalo začetkom vojue 220,000 ljudi, se je znižalo na 79,447, kakor dokazujejo uradne številke. V splošnem kažejo te Statistike, da so dobili moški dosti laže delo, kakor pa ženske. — Med zadnjimi jc mnogo služkinj, ki so brez dela.
Vsi brezposelni, ki so uknjiženi v uradnih listinah, dobe po 25 centov na dan, in sicer dobivajo podporo izplačano vsakih 14 dni. — Vsak otrok v družini brezposelnih dobi po 10 centov na dan podpore.
Svetovna vojna.
8edanj& vojna se ne da primerjati s nobeno v svetovni zgodovini. — Pregled dogodkov.
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodovinski dobi, v dobt svetovne vojue. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in nc ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih po\re-sti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska, hiša bi nc smela biti brez njega. Ker smo ga letošnje leto tiskali le omejeno število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči. ! Stane samo 35 centov s poštnino vred. Naročite ga pri? J i BLOtjejiiG PUBLUUUM 00. St,
Obsodba nemškega odvetnika v Švici.
Pariz, Fraueija. --"». januarja.— Iz Bi 'rna poročajo, da j«- obsodilo sodišče nekega advokata Salomona na 45 dni zapora in na globe tisof- frankov. Poleg tega so odredili njegov izgon iz Sviee za pet let in tudi stroške obravnave bc moral trpeti.
Obtožen je bil špijonaže v išvi-ci in pa sleparstva, ker je imel ponarejen potni list. s katerim se je izdajal za ameriškega državljana.
Nemški cesar.
London, Anglija. 25. januarja Nek časnikarski dopisnik, ki je prišel v Niš v Srbiji 18. januarja, je rekel, da je videl nemškega cesarja prav od blizu o priliki njegovega obiska v Nišu in da izgleda zdaj star in potrt. Neprestano pokašljuje, in celo pri banketu je jedel prav malo ter se z robcem vedno držal pred obrazom, da je zadrževal hud kašelj.
Pozor, pošijatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v A VSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-1 i j o n o v kron. Vse te pošilja, tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po '' Domestic Postal Money Order" ter pri ložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati
Cene :
K.	*	K.	«
u....	.85	120....	
10____	1.50 |	130____	17.55
15____	2.20	140____	18.90
20____	285 ]	ISO_____	20.25
25....	3.55	160____	21.60
30____	4.20 1	170____	22.95
35____	4.00 |	180____	24.30
40....	5.55 |	190....	25.65
45....	6.25	200....	27.00
50____	6.90	230■•••	33.75
55....	7.60 j	300____	40.50
«0____	8.25 |	3,/)....	47.25
65....	8.95 |	400....	54.00
70____	0.60 !	450____	60.75
75____	10.30 !	500....	67.50
80____	10.95	600____	81.00
85____	11.65	700....	94.50
»0----	12.30	800....	108.00
100____	13.50	, 900____	12150
110____	34.85	1000____	1320)0
Združene države zavračajo nove nemške ponudbe.
c: o--»
WILSON ZAHTEVA POPOLNO ZADOŠČENJE V ZADEVI LUSITANUE. — DRŽAVNI TAJNIK LAN SING JE OBVESTIL NEMŠKEGA POSLANIKA BERNSTORFFA, DA NEMŠKA S SVOJIMI PONUD BAMI ŠE NI UGODILA VSEM ZAHTEVAM, KER NI PRIZNALA NEZAKONITOSTI NAPADOV PODMOR SKIH ČOLNOV — WILSON ODLOČEN.
Washington, D. C'., januarja- — Dasi so poročali včeraj, da se bodo ugodno končala vsa pogajanja med ameriško in nemško vlado glede zadeve parnika tanije". vsled katere je pred časom že grozilo prekinje-nje diplomatičniii zvez med obema državama, vendar sr danes zagotovo ve. da zadnja nemška nota. ki jo je izročil nemški poslanik državnemu uradu, ši* ni prinesla zaželjene rešitve, ker se nemška vlada ni hotela podvreči vsem zahtevam Združenih držav.
Nemški poslanik grof Bernstorff se je sešel z državnim tajnikom Lansingom, misleč, da bo vsa stvar že končana, toda ta ga je obvestil, da se vlada Združenih držav ne more zadovoljiti z danimi ponudbami nemške vlade, ker ni odgovorila na vse temeljne zahteve, ki so jili stavile Združene države.
Ker ima nemški poslanik Bernstorff od svoje vlade popolno polnomoč v tej zadevi, mislijo, da bo predlagal nov načrt, ki ga bo poslal svoji vladi v odobritev. Bržko-nene bo zopet minilo teden dni, predno bo prišel odgovor.
Iz vsega se vidi, da namerava nemška vlada vso stvar zavlačiti in da ni iskrena. Vedeti hoče menda, kake korake bo podvzela Amreika glede blokade, ki jo j«' proglasila angleška vlada v zadnjem času čez vsa evropska pristanišča.
Ko so vprašali časnikarji tajnika Lansinga glede poročil. ki so bila v včerajšnjih časopisih, je rekel, da so • >ila neosnovana in da niso odgovarjala dejanskemu položaju.
Glavna težava, ki se je pojavila v tej zadevi, je ta. da Nemčija noče nikakor priznati, da je bilo dejanje njenega podmorskega čolna ob času potopa potniškega parnika "Lusitanije" nepravilno in nezakonito. Tega pa Nemčija nikakor noče storiti, dasi je pripravljena, da poravna in plača vso odškodnino, ki jo zahtevajo Združene države za življenja Amerikaneev, ki so poginili pri oni katastrofi in tudi za izgubo, ki so jo drugače trpeli Amerikanei vsled potopa "Lusitanije".
Železniška nesreča.	j
Port Jervis, N. Y., 25. januarja. Petnajst potnikov in dva železniška uslužbenca sta bila danes ranjena, ko se je zadela neka pomožna lokomotiva v nek potniški vlak. Nesreča se je pripetila na železnici Erie.
Strojnik in sprevodnik na vlaku sta bila bolj nevarno ranjena, kakor pa so bili potniki. Petnajsteri potniki, ki so bili nekoliko ranjeni ali opraskani od razbitega stekla. so ostali na vlaku ter se odpeljali dalje proti New Torku, ko je dobil vlak novo lokomotivo.
Sreča v nesreči, Chicago, 111., 25. januarja. —. Zdravniki v bolnišnici sv. Luka so se danes izrazili, da se ni še nič iz-premenilo stanje 21-letne dekliee Minnie 13. Werner, ki je padla včeraj iz šestnajstega nadstropja nekega poslopja ter zadobila poškodbe, ki pa niso smrtne. Rekli so, da bo deklica ozdravila. Ona sama je rekla, da ni nameravala storiti samomora, kakor so nekateri zatrjevali sprva.
Nemiri v Berlinu. Pariz, Francija, 25. januarja. Nek portugalski državljan, ki se jc mudil v Berlinu 12. januarja, zatrjuje, da se je vršilo omenjenega dne po berlinskih cestah mnogo nemirov in demonstracij, tekom katerih je bila ubita velika množina meščanov, ker so rabili vojaki strojne puške. Omenjeni Portugalce je rekel, da je sestajala množica iz mož in žena in da je bilo mnogo ranjenih, predno so jih vojaki razpršili.
Ker se cene sedaj pogosto spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TV&DKA ntUTK 8AXU
POZOR. ROJAKI!
Rojakom naznanjamo, da imamo v zalogi Se kakib 1500 »teoskib Koledarjev. Kdor srn še id dobil, oziroma, kdor boče imeli še enega, uaj mm to n dopisnici sporoči. Dosedaj ie itirtnajsUiae« r!
DMitta "files
Prejšnji predsednik mednarodne tipografične nnije mrtev.
Chicago, 111., 25. januarja, — W. B. Prescott, bivši predsednik mednarodne tipografične unije, je umrl danes na svojem domu. Skoz vee let je bil delaven v organizaciji, pri kateri je bil za načelnika ter je bil znan dalee po deželi v delavskih krogih. Rojen je bil letu 1862 v Toronto. Kanada.
Fordov mirovni odbor.
London, Anglija, 2-3. januarja. Neka vest. ki jo je dobila Reuter-jeva brzojavna družba iz Stock-holma. pravi, da je sprejel William J. Bryan, bivši državni tajnik Združenih držav, članstvo Fordo vega stalnega mirovnega odbora ter je naznanil, da ko kmalu od šel iz Združenih držav v Stockholm na Švedskem.
Pomoč Armencem.
London, Anglija, 25. januarja. Vikomt Brvce je prosil ameriško vlado za pomoč, da bi tudi pomagala onim, ki so še preživeli od armenskega naroda in so jih Turki pognali v sirijske in mezopotaui ske puščave. — Rekel je. da umirajo skoro vsi izguanei od žeje.
i
Velikansko nemško posojilo.
Berlin, Nemčija. 25. januarja. Nemško finančno ministrstvo je naznanilo danes, da je bilo zadnje nemško vojno posojilo, v znesku 12,160.000.000 mark (3 miljarde 40,000.000 dolarjev) že vse podpk sano. 94V2 odstotkov od te svo1 so podpisali ljudje/postanek pa posodile banke, kakor pravi. čilo ministrstva.
rojakipoio
Ker nam letos nflraknr Se dobiti PEATZX Ur j j*, oposarjamo vsf in rojaidnje, da
.m
r
" ■ f f ' •• - . ;
GLAS NARODA, 26. JANUARJA. 191&
"GLAS NARODA"
(Slorenic Daily.)
Owned and published by tU.
•LOVENIO PUBLISHIHG CO.
(A eorrorttko.1 FRANK SAKSEIL President Loris BENEMIK, Treasurer
Place at Business of the corporation
and addresses of above officers: 0 Gortlandt Street. Borough of hattan. New York City. M T.
celo leto velja list ca Ameriko In Oanado. •»»•••••»•••••••••••• S3.00
pot 1Mb .................... 1.50
cslo leto aa mesto New York.. 4.00 pol leta m mesto New York.. 2.00
Birupo sa t se leto .......... 150
„ „ pol leta............ 2.55
. ^etrtleta..........1-70
"t i LAS NAHODA" izhaja vsak dan IsTsemftl nedelj in praznikov
"GLAS NAHODA"
("Voice of the People") •very day except Sundays
floltdaya. WnbscTiph— yearly EL00
\4v
Dopisi brea pod piss In osobooatl ss ne
priobfnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po -
Money Order, pri spremembi kraja naročnikov pro gina, da aa nam tndl prejfaje W-j m""^ da hitreje najdemo naalovnika._
Dopisom In poAllJatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
e Portland* St	New York Clft
Telefon 4087 Cortlandt
Stroški evropske vojne.
uniopfo učenjnicov m ve*e«-ko na polju gospodarske vede je objavilo razne podatke o stroikih ^■'dttJije vojne. Z«*lo točne in skrbno M'.stavljciie podatke je objavil londonski časopis 4* Keo no ini st ki je Uračunal resnične izgube in stroške v vojni, in sicer tako v denarju, ljndeli in nepmnienera kapitalu, ter je poskušal podati natančen račun, ki ga bodo morale plačati v m«* vo j u joče se države. Po teh številkah se more določiti do sedaj potrošena svota vseh držav na 10,1ti5,<JU0,0QU funtov £terlin-fei v, ali več kakor $00,000,000,000 amerikanskega dinarja. Ta cenitev pa vsebuje tako "človeški kapital", ki je proračunan po zelo nizki vrednosti, kakor tudi direktne izgube v denarju. Seveda to zadnje no more biti popolno, ker ni vmes onih iiffub, ki nastanejo vsled plačevanja pokojnin, izgub«* v industrij i, vredno&tuih
papirjih itd.
Pole* tega s<> te cenitve tudi v omejenem oziru le primeroma pravilne, ker se bodo izgube še iz-<iatno povečale, če bo vojna »e dalje dolgo trajala. Eno najvažnejših in neoporekljivih dejstev v celem položaju je to, da je dobil javni kredit z vojno velikanski udarec in da bodo imeli bodoči rodovi na svojih ramenih velikanska bremena, ker bo treba plačevati silne državne dolgove.
Zdaj se tega še ne čuti, ker si države še vedno izposojajejo v inozemstvu, ali pa pri svojih državljanih. Šele takrat, ko bo treba razmere zopet urediti ter poravnati sproti državne izdatke iz dohodkov, se bo videlo, kako resen udarec je zadel narode v Evropi po krivdi njihovih vlad in diplomatov.
Nekateri mislijo, da bodo vlade v Evropi prisiljene potem izpre-m eni t i način obdačenja in da bodo tem bolj obdačile one. ki si kupi-čijo bogastva, kar bi bilo tudi pravilno. To mnenje utemeljujejo s tem, da revnejši delavski sloji, ki so odvisni za vzdrževanje svojih družin od svojih plač in dnin, ne
še, je pa čisto pravilno in se je res na tem polju doseglo precej uspehov, ker je edino prav, da oni plačujejo več, ki imajo več.
Naj se tudi še tako povečajo stroški narodov v Evropi, vendar bodo nastopili za delavske stanove boljši časi, kakor so bili poprej. če ne bodo prisiljeni, da bi »ami plačevali večino onih stroškov, ki jih niso sami zakrivili. Vojne niso hoteli narodi sami. Navdušenje zanjo v prvih dnevih, ko je izbruhnila vojna in pred njenim izbruhom je bilo umetno napravljeno. Zakrivili so jo pa vladarski stanovi in aristokrati in veletrgovei, ki so edino imeli zanjo kaj vzroka iz sebičnih namenov in iz pohlepa. Zato naj ti zastopniki veletrgovine tudi skrbe za to, da bodo stroške sami plačali. ali jsaj večino njih. To pa bi bilo uajpripravnejše na tak način, da bi vlade pod nadzorstvom vseh slojev in stanov prevzele to stvar v lastne roke.
Tudi tu v Združenih državah živimo v zelo znamenitih časih. Pred par leti ni nihče vedel kaj dosti povedati o sovražnikih, ki bi ogrožali Združene države. Zdaj pa so razvideli denarni inogotei, da prinaša vojna lepe dobičke. V isti sapi pa, ko kriče za silovito in nezmerno oboroževanje, ki bi ua-pravjjalo naravno velikanske strošk«- narodu ter povečalo državni dolg. pa se že pritožujejo, da pade preveč plačila potem na industrijce.
"Ne tirajte me v pogubo! Saj vrata, odpotujoči ljudje so govo-vendar vaše srce —"	rili hitreje, naročali pozdrave,
"Srce?" ji je odsekal besedo in" sprevodniki so zatrobili, sunil obe roki od sebe. "Srce! I; "Vendar enkrat!" je vzdihnil kaj pa! Srce, ojej! I lejte vendar, Jarnik.
kakšna neumuost! Za srce vam ne; "Gotovo!" Postajni zvonec zada dandanes nihče počenega gro- poje tretjič, piščal zažvižga za-ša. Prosim, prosim, nikar ne jo- teglo. Hipoma sunejo vozovi na-kajte! Taki prizori, veste, so mi prej. Zaporedoma zvene prožni
nad vse zoprni.'
j buhači; kolesa, stene zastokajo.
Kri ji je udarila v lice. Pove-.Stroj potegne in zdrči na viso-sila je glavo.	kein nasipu, se izvije umetni mre-
"Morebiti bi bili tako dobri", ži kolodvorskih tirov ter si pomije prigovarjala bojazljivo s po- ka hitreje in hitreje ob temnih hlevnim glasom, ne da bi dvignila! vrstah visokih hiš, mimo ogrom-oči, "morebiti bi počakali, moj nih reklamnih napisov in tvorni-sin bi vam gotovo —"	jških dimnikov, mimo plotov in
"Kaj bi vaš sin? Kaj!" je za-!zapornic med vinske bregove niž-derično vzkliknil starec, se mo-!jeavstrijskih gričev, glasno ropo-gočno razkoračil pred njo in ril tajoe in bueič v gluho zimsko noč. z rokama po hlačnih žepih. j Dvojt^ mirnih, temnordečih oči mu "Moj sin bi vam vse vrnil v ne- zre v temoto. Žvižgajoč, grmeč in katerih mesecih. Njemu sem po- šumeč hiti težka vrsta letečih hiš slala vse denarje."	j skozi prehodne postaje. Le red-
"Tako. tako, liehe. To ni vse koma postane; vedno zopet zanič. Ne bodite vendar tako čudni,: igrajo kolesa in tolčejo ob tir. ljuba moja! Ali ne veste, čemu je Ves medel, ves bled sedi Jarnik
potreboval tisočake V
'"Za jamčevino. Za boljšo službo mu jo bilo treba večje varščine."
"Kaj malo?" se je zagroliotal.
ob oknu. Domislil se je nadporoč-uika Davora in zaeno pravljice o interinem sreu.
Vlak sopiha v goro. Ob globokih rupnikih in prepadih, ob str-
"Kaj mi hočete tu natveziti? Za j malih. in zajedah vozi železni kavcijo, liehe! Ilelie, liehe, dovo-j stroj, se vzpenja v ključih po vi lite, da se vam smejam, gospa!" soki planinski poti čez smelo zi-
Pgledala ga je začudeno. Pokleknila je predenj.
v vojni.
Posebni dopisnik berlinskega "Lokal Anzeigerja" na zapadni fronti priobčuje zanimiva dejstva iz sedanje vojne. Pravi, da se zavezniški letalci prav posebno zanimajo za stanje in razdelitev nemških vojsk na zapadu in da polagajo na to zelo veliko važnost.
Kadar so zvedeli letalci v zraku kake važne stvari ter se prepričali o dejanskem položaju nemških vojsk, izpuste zanalašč v to pripravljene in naučene poštne golobe, ki jim dajo krog nog in vratu dobljena poročila z risbami ♦»/♦•mIja ter jih spuste v zrak, da ponesejo dobljene novice Četam nazaj.
Hitrost poleta poštnih golobov /naša približno 800 do IKK) metrov na minuto, iz tega se vidi, da so taki golobi zelo koristni, kadar je treba nemudoma odposlali depeše.
Te poštne golobe so začeli rabiti v Franciji koncem leta 1913 ter so jih začeli učiti nositi depeše z aeroplauov v zraku. V to svr-ho uporabljajo posebne -dolge cevke, skoz katerega vrže letalec goloba z glavo nizdol. Kadar dobi ptica zmožnost mahati s krili, bo zračni vrtinec, ki je največji so-vrag zračnih' letalecv, že daleč stran.
Tudi Nemci se poslužujejo na ta način poštnih golobov na podmorskih čolnih, da z njihovo pomočjo ostanejo v zvezi s svojim poveljstvom in morskim opirali-Šeem.
dane cestovode in skozi dolge rove čez Semernik. Slabo gori sve-"Gospod Jemec, prosim vas'tilka in slika svetle proge v sneg prav lepo, ne zase, za svojega ob potu. Zdaj sem, zdaj tja visne sina!"	j voz, enakomerno brni steklo, se
Tresla se je pred njim kakor, tresejo prometni napisi na steni šibka bil v sapi. Utrnila se ji je se ziblje pod in strop. Rdeče iskre grenka solza in počasi polzela po švigajo iz puhtečega dimnika, licih mimo drhtljivih usten na temne senee z žarečimi lisami dre-
proseče povzdignjene roke.
"Vstanite! Čemu. take komedije? Kar sem rekel, to je kakor pribito. Zapomnite si to!"
Stopil ji je za korak bliže. Vstala je.
"Gospa! Jaz sem bolje informiran nego vi. Prejšnji mesec sem bil po kupčiji na Dunaju. Tam mi je pravil nadporočnik Davor lepe reči, saj ga poznate? Doma je bli-
ve mimo. Vlak je srečal vlak. Divje bijejo kolesa ob sklepu in zme ne,. vedno urne je drdrajo vozovi čez zakrete, ali Jarniku se zdi. da se ni vozil še nikdar tako počasi.
Polagoma jame snežiti. Redki beli kosmi se love ob oknih, se prilepljajo in tajajo. In zopet in zopet se glase klici sprevodnikov na postajah. Plašno bije bron plašno pojo električni zvonci, po-
zu tukaj na zaholmski graščini.,jo smrtno pesem...
Materino srce.
Spisal Rado Muraik.
VI.
"Cenjena prijateljica, rok je pretekelje Jemec godrnjavo dejal gospe Jarnikovi, ki je stala vsa shujšana i nbleda pred oderuhom. Skrbi so ji bile ubelile lase. Vlažne, upaljene oči so izdajale šiloma zadržane solze. Na usahlem obrazu se je izražalo brezupno pričakovanje.
"Potrpite še nekoliko, gospod bodo zamogli plačevati večjih Jemec!" je prosila ponižno in za-
davkov, kakor so jih pred vojno vsled česar bodo morali kapitalisti globoče poseči v svoje žepe, da bodo plačani dolgovi, ki so jih napravile države v vojni
Kapitalisti v Združenih državah že zdaj k strahom konštatira-jo, da »o se razvijale države v Evropi, posebno v Nemčiji, v smislu organiziranega delavstva in da je socijalizem dobival vedno večjo moč, vsled česar je vedno bolj na faščalo obdačenje kapitala in se manjialo ono delavskih slojev, rijo, da se te sledi jasno po-tudi v Združenih državah naravno selo boje. Kdor kdaj v Evropi, bo vi-o plačevali delavci in nič manjših je. Da
rdela od sramu.
"Ne, ne!" se je zadri. "Ne morem ! Ne smem! Niti za en sam dan ne morem počakati! Takoj moram imeti svoj denar, ali pa je vse moje: hiša, vrt, polje, kakor sva se zmenila."
"Pomislite, gospod Jemec, da ste mi odšteli vsega skupaj le šesttisoČ in zdaj zahtevati od mene devettisoč!"
"Prazne čenče, gospa! Devet-tisoe stoji črno na belem na obeh menicah. Obresti niti ne raeu-nim", je dostavil porogljivo in jo pogledal zaničljivo od nog do glave.
"Bodite usmiljeni!"
"Ka-ajT" se je otresel nanjo. "Ali ram nisem že dvakrat podaljšal rokaf Posodil sem vam do julija, in zdaj je november ! V* iz-
Kavcija, ki govorite o njej, je živa! Živa. mlada Madžarka, potratno dekle, umetnica, plesalka ali kaj takega in — ljubica vašega gospoda lahkaživeka!"
Nekoliko trenutkov je strmela vanj s široko odprtimi očmi. Slišala je njegove besede kakor iz neizmerne tuje daljave. Tla so se ji jela zibati pod nogami; v sencih ji je razbijalo kakor kladivo.
"Ni res, gospod!" je šepetala in povzdignila desnico proti špekulantu, kakor bi se hotela braniti strašnih udarcev.
"Vse jc res, gospa, kaj bi se lagal", je zasikal in hladno pristavil: "<_'e je vaš sin varal vas. svojo mater, tudi meni ne poplača ničesar!*'
Videla je, da ni nobenega usmiljenja. in žalostno pokimala s sklonjeno glavo. Silno, prsi trgajoče ječanje se ji je vzdignilo v grudih. ali iz ust ni bilo nobenega glasu. Tiho je odhajala z negotovimi. kratkimi koraki, opirajo se ob mizi, ob zidu, odhajala z upognjenim životom, kakor da jo pritiska pretežko breme šiloma v tla.
VII.
Milan Jarnik jc sedel v pisar-nici za svojim pultom. Prc-d seboj je imel pisemce, dehteče po Ukinem parfumu. Lepa Madžarka mu je javljala v njem prav kratko in odkritosrčno, da je odpotovala z grofom Lichtenburgom v Pariz in da je morda nikdar večne bo na Dunaj.
Še drugo pismo je bilo odprto pred njim, pisano mu že pred dobrim tednom, po Svečnici. Pisala mu je mati, da je hudo, hudo bolna. Prosila ga je, naj jo takoj obišče v Razdoru.
"Nič posebnega ne utegne biti", si je mislil. In kakor prvikrat, je vrgel tudi zdaj materino pismo ravnodušno v stran. Vzel je kupčijske liste v roko, da bi d«Ial; toda vedno so mu uhajale misli k lepi liki. Kar je nekdo za-klical ujegovo ime.
Blagajnik se je ozrl; sluga brzojavnega urada je stal pred njim.
"Gospod Jarnik, telegram!"
Walomarno je razgenil brzojavko, ali mahoma je bil smrtno-bled. V rokah se mu je tresel list. Le malo besed je stalo na tankem papirju: "Mati Vam umirajo. Dr. L..."
Nekaj ur pozneje je sedel Jarnik na dunajskem južnem kolodvoru v kupeju tržaškega brzo-viaka.
Rdeče, zelene in modre luči so se svetile kakor mirne zvezde, o-bešene na nevidne vrviee. V sosednem vozu so se smejali popotniki in se tfoa olna pOgorarjali
Nehalo je snežiti, tir je prost. Po dolgi štajerski ravnini, čez pota in reke, mimo mest in sel in va si hrumi vlak. Ob oknu se vzvija dim. padajo, vstajajo žice, švigajo brzojavni stebri, se vrte poljane in zastajajo dobrave. Ze bije na uho slovenska govorica.
Ostro zavije vlak na desno proti Savi med strme skale. Za-lobno odmevajo žvižgi med gora mi; glase se, kakor obupni vzdihi umirajočega srea...
(Konec prihodnjič.)
Davek na municijo.
Washington, D. C., jau. — Senator Robinson iz Arkansas je vložil danes neko predlogo za ob dačenje izdelovalcev munieije.
Pobeg na smrt obsojenega.
Greenburg, Pa.. 24. januarja. — Charlyes Douglas, ki se je nahajal v tukajšuji jetnišnici pod smrtno obsodbo, je napadel danes zjutraj svojega stražnika ter ga 11a-tepel do nezavesti. Potem pa mu je odvzel ključe, odprl neka vrata ter pobegnil z dvema drugima jetnikoma.
Smrt vsled stekline.
Riverside, N. J., 24. januarja. — Dvanajstletni osiroteli deček, John Marshall, ki ga je pred petimi tedni ugriznil nek stekel pes ter so ga iz Pasteurjevega zavoda v New Yorku že osemnajst dni kasneje odpustili kot zdravega, jc umrl sinoči v strašnih bolečinah in krčih, ki se pojavijo pri steklih osebah.
Filipinsko otočje.
Washington, D. C.. -4. januarja. — Danes so se voditelji kongresa posvetovali s predsednikom in sklenili, da Ik> i »ostalo Filipinsko otočje v teku štirih letih poi>olnoma neodvisno.
Poplava na Pruskem.
Berlin, Nemčija, 24. januarja.' Reka Odra je prestopila bregove in preplavila precej ozemlja. Povzročena škoda je velika.
Razkritje.
Flagstaff, Ariz., 24. novembra. — Astronomi tukajšnje Lowell opazovalnice so razkrili na. Marsu nekaj novih razpok. V kratkem se bodo za-čeli baviti s tem novim razkritjem vsi ugledni astronomi.
Kj^ je naju prijatelj MIHAEL FRELIH ? Doma je iz vasi Dav-če na Kranjskem. Pred enim letom je bival nekje v Sheboygan, Wis. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga nama naznani, ali naj se sam javi na naslov: Peter Peternel in Hat. Gartnar, Baz 980, Ely, Minn. (2JM5T—____I .
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Sokrivec žandarmerij skega morilca Žnpeta aretiran. Dne 15. decembra se je pojavil Josip Štrukelj, katerega išče oblast že dolgo časa radi sokrivde pri umoru žan-J darmov. v Prelesju v krškem o-kraju. Okoli sedme ure zjutraj je prišel k hiši mlinarja Alojzija Sitarja, kjer je pred hlevom pozdravil njegovo ženo Terezo, jo vprašal, kuj je novega in hotel vedeti, ali so kje v bližini žandar-mi. Ko se je prikazal Sitar, je Štrukelj pobegnil. Žandarmerija ga je začela iskati. Štrukelj je bil popoldne okoli četrte ure v Kosta-ujevcu v občini Št. Rupert, kjer' je dobil na prošnjo pri Matiji Zi-| darju skledieo mleka, in sicer mu ga je dala gospodinja. Ko se je Ziuar vrnil domov, je Štrukelj govoril z njim. Zidar je prijel Štruklja, ko se je ta malo okrenil, | x vso svojo močjo in ga trdno držal. Priskočila sta na pomoč iz svojih skrivališč dva lovca, nakar so vsi trije Štruklja dobro zvezali z vrvmi in ga peljali v Krško. Na cesti ga je sprejela žandarmerij-ska patrulja. Pozneje so izročili Štruklja deželnemu sodišču.
AgnoEciran mrlič. Pred iK-kaj dnevi so pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice mrliča. Zda j se je dognalo, da je to leta 1887. na Vrhniki rojeni tovarniški delavec Anton Koprivec, ki je bil pred kratkim ušel iz ljubljanske bolnice.
Nesreča na železnici. Pri Rakit-niku je zagrabila železniška lokomotiva, ko sta se križala dva vlaka, črnovojnika Frana Krašovea in ga vrgla na stran. Padel je čez pobočje :J0 metrov globoko in obležal mrtev.
Umrl je v Ljubljani v starosti 84. let vpokojeni uradnik južne železnice Ivnn Tonsern, ki je dolgo vrsto let služboval na ljubljanski postaji.
Umrla je v Holzapflovi ulici v Ljubljani Katarina Adamič, po-sestnica in nadučiteljeva vdova.
Italijanski zrakoplov. J z Postojne poročajo: 21. decembra u-koli 12. ure 30 minut popoldne nas je obiskal italijanski zrakoplov. Vrgel je več pušic na naše mesto, tako na kolodvor, kakor na druge privatne hiše. Rezultat je bil grozen: zgubila je namreč pri tem zračnem napadu nedolžna koza tukajšnjega železniškega čuvaja Dolenca življenje.
V Idriji, kjer je bil občinski za-stop razpuščen, je imenovan za gerenta rudniški svetnik Pirnat, za svetovalce pa katehet Fran Os-vild. Josip MoSnjar. Ivan Kavčič in Fran Stravs.
Učni tečaji za italijanski jezik na ljubljanski realki. Naučno ministrstvo- je dovolilo ustanovitev ličnih tečajev za italijanski jezik na državni višji realki v Ljubljani. Poučeval bo profesor goriške državne realke Marij Kursehen.
f
Tat vozov. Pričet kom decembra meseca je neznan storilec ukradel Jerneju Hribarju, posestniku na Slapu, dvouprežni 200 K vreden voz, ki je stal pod kozolcem. Dva dni kasneje pa je bil Andreja O-manu. posestniku in gostilničarju v Vevčah, odpeljan pred hišo stoječi ročni voz. Y noči na 9. dec. je neznani uzmovie odnesel Janezu Kočarju, posestniku na Studencu, pred hlevom viseči velik še nov komat z vprego.
ŠTAJERSKO.
Bcjaželjne devojke. Pri nekem odvetniku v Gradcu službujočo gospodično je prevzela taka goreča želja udeležiti se vojne, da je v družbi s tremi drugimi gospodičnami vložila na vojno ministrstvo prošnjo za sprejem v armada. Prošnja št* ni rešena.
Najdeno premoženje. Ob železniški progi med Mariborom in Gradcem so našli te dni pet zavojčkov, v katerih je bilo 8340 K denarja. Vse kaže. da so bili ti zavojčki malo poprej vrženi iz vlaka, i*i sicer nalašč tako. da bi jih '"lastnik" mogel pozneje lahko najti.
Stekel pes je v Slov. Bistrici 19. dec. ogrizcl nekega rokodelca in dva vajenca. Vse tri so spravili v Pastenrjev zavod na Dunaju.
Umrl je 18. dee. v Mariboru u-pokojeni major in hišni posestnik Jože Sternad v 82. letu starosti.
Umrl je za legarjem v Gorici dr. J. Ofner. doma iz Kamniee pri Mariboru.
Koze. V Radgoni so se pojavili štirje slučaji koz med vojaki, od katerih je eden umrl. Storili so se takoj vsi koraki proti širjenju bolezni.
Prepoved. Prva štajerska mlekarska za d lil ga v Gradcu je nameravala uvesti dva dneva brez mleka: oblasti so pa ta korak prepovedale in naročile zadrugi, naj raje mlečno oddajo posameznim rodbinam krajša, ne pa jo dva dni v tednu popolnoma ustavi.
KOROŠKO.
Za vel j o javnega pohujšanja je
hiia od okrajnega glavarstva v [Celovcu obsojena dekla Ana Po-' litsehnig v lilatogradu. ker je iu-jtimno občevala z nekim ruskim ujetnikom.
Pod vlak je prišla nadučiteljeva žena Frančiška Peuzl na postaji Mostie. Vlak ji je obe nogi sko-rodane čisto odtrgal. Prepeljali so jo v sanatorij 4"Marija Pomagaj * 1 v Celovcu.
Otroka je zadušila. Marija Seli.. stanujoča na Velikovški cesti 20
j v Celovcu, je naznanila, da je .vzela k sebi v postelj 7. okt. 191."» rojenega Adolfa Schellander. zaspala in našla zjutraj poleg sebe otroka mrtvega. Otrok je bil pri njej v oskrbi.
Iščem JOSIPA TRAVEN. Doma je iz Želimelj in tu biva nad 4 leta. Iz Aliquippe je šel obiskat znance v Sharon in od takrat se nič več ne ve o njem. Morda se mu je pripetila kaka nesreča. Pred odhodom je vpisal svojo nevesto v društvo št. 109 in sedaj imam urejene zanjo vse tiskovine, pa ne vem, kako napraviti. Zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča. Kdor prvi naznani o njem natančneje podrobnosti, dobi nagrade. — John Jager. Box K'7. Aliqnippa, Pa.
(26-1—1-2)
Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja FRANKA in LOCISA RAHNE, podomače Miščuva iz Zaloga pri Ljubljani. Frank je bil v Clevelandu. Ohio. Louis pa nekje v Minnesoti. Ce kdo izmed rojakov ve za nju naslov. naj ga mi naznaui, ali naj se pa sama javita, ker poročati njima imam nekaj važnega iz stare domovine. — M::tli. Šetinc. 'J56 Florida St.. Milwaukee.' Wis.	(26-28—1 >
Kje je JOHN HRDKNKOTu v Združenih državah se imenuje tudi Beg. Pred 4 in pol leti sva bila skupaj v Park City. I'tah. Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Joseph Do!ter. 12G0 Talbot Ave.. Butte, Mont.
(9R-23—r.
Iščem svojega prijatelja ANTONA ,ŠKERL, podomače Samsov iz Topolea pri Ilirski Bistrici. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Poklar. King Lake, Nestoria, 111. (26-28—1)_
DRUŠTVA V CLEVELANDU, POZOR!
Na priporočilo posebnega odseka društva "Naprej" št. 5 S. N. J P. J. in posklepu seje pripravljal-I nega odbora za Slovenski Xarou-i ni Dom v Clevelandu, O., se tem potom sklicuje
I POSEBNA SEJA DRUŠTVENIH URADNIKOV
zadnjo nedeljo meseca januarja ob 2. uri popoldne v dvorani John Grdina.
Navzoči naj bodo predsedniki, ! tajniki i:i blagajniki vseli dru-j štev.
Posebno se vabijo uradniki društev. ki so se zavezala postati član Doma po zadnjem zborovanju 1. 1914.
Na sporedu je poročilo priprav-
1 Ijaluega odbora (inkorporator-j»*v), govori o Domu in splošen razgovor za boljšo agitacijo. Potem začnemo z aktivnim delom.
Naj nobenega uradnika n«' manjka, ker je shod važnega pomena za naselbino.
Pripravljalni odbor.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad	740 milijonov kl*On.
Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
44*5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4%X
brez odbitka.
Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, porjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
8104 SL C&air Ave^ N. E. CLEVELAND, fc
REIT TOtE.
PSB
i.vtCTi.
• MS ^

v
GLAS N'ARODA, 26. JANTARJA. 1916.
1
Kako je ušel podmorski čoln poginu.
I/ lin limpeštc poročajo, kako je pivu! poveljnik nemškega pod-n.i -a čolna 4iU IT" dogodke, i .»»h j<* doživel s svojim podmor-rir.i < <|!|»(HI1. Ob vzhodni angleški Itali je zapletel v mreže, ki so ;islavlj:*ue podmorskim čolnom, mu je posrečilo, da je rešil '> im<>i -ki čoln in moštvo.
! je. da so zgodaj zjutraj ipiivtiii svoje morsko opirališče r -e napotili v Severno morje ter lava I i pod vodo, raz v en perisko-, ki bil nad vodno ]>ovršino. " Pogledal sem skoz periskop",
•	nadaljeval, "ter sem mogel vi->-t i ni i ■»"•o bojo. ki je bila za moli. čolnom. Ko sem zopet pogle-.11 čez deset minut, sem zopet vi-
mi . bojo in zopet v isti razda-M /.a r-oluom. Krenil am s čolnom a desno in i>otem na levo. a boja
•	osiiila vedno v isti razdalji za umi. 1* .topil sem se s čolnom glo-»k« > | m I vodo, a še vedno sem n»gel opaziti bojo, ki je plavala za uni na površju. Slednjič sem do-n;:l da smo se zapletli s čolnom
in;v/.o. ki je bila ]>ritrjena na bo-> m <la jo vlečemo seboj. Istočas-
«*tii 1 udi opazil. da pluje za na-i neka tuja mala ladja in sledi i^i i -m ri, kakor se premika naš tin in buja nad njem. Obenem mi na/.nanil aparat za sprejemanje asov. da pluje za nami nek par-ik / v.jaki. Razkril sem tudi dej-vo. da se nam bliža s severa pet >r*|M'dnih čolnov. Povečal sem hi-unI n.-isejru čolna v upanju, da se i I n posrečilo napasti enega od jih. Vseh pet torpednih čolnov se
•	razvrstilo v krogu. Potopil sem se glob< r-je ter se pripravil na
možnosti.
\ t< ni hipu pa se je začel su ali moj eolu na nek poseben ne avjtdfu način, ki si ga nisem ve
ra/Jožiu. Začeli smo se dvigati
op.'t potapljati, ker se je men i pokvarilo krmilo. Drujrega ni lo storiti, kakor povečati težo »'linookega čolna, da bi morda s m [•»•eirjrMi mrežo. K sreči sem 1» odhodu nasesal v vse vodne .ni'In |M*t dosest ton Wide. Zdaj nt pii še bolj povečal težo čolna u.i' tikrai »no začutili nek su-1» l»iij -mo pn>*ti 17. mreže.
1'oti-in s«- se |Mitopil s čolnom i i trl"hoko. kolikor sem moge « n<MiM i« r. aparat za merjenje oboeuM-. je kazal trideset mc .i\ 1'imI \imI»> smo ]»otem ostali iiin.ijHf ur. Ko sem hotel u*ro-vit». kji da smo, sem opazil, ila j-* pokvaril kompas. Sprva sem •mani [»o zeleni morski vodi, a liiji. s<>m -.o moral izneliiti bre ua <>|m/.il >eiu. da je kazal me-nueter s«- \ edtio isto globočiuo r s-- t a ko p-epričal. da je bil tu-ia aparat f*>k varjen. Zato sem oral Imii skrajno previden, da st l»i <1\ ijrnil previsoko in da ne bi i<- u *">udil pozornosti torpednih
Mirni.
Spisal Ivan Cankar.
*■' j»' pokazal periskop lo m prav pred seboj sem 'asprutnika, na levi pa an-/lio- loo obal. Hotel sem kre a krmilo ni hotelo delova-M"in moral zopet na dnu <jer se« ostal skoz šest ur, kal - rega časa se mi jc jk>-po | navit i kompas in tudi *»em zo|H*t Spravil v red. o s»*m se tokrat dvignil na površje, nas je opazil > in nas je začel preganjati, -ar sein se zopet moral | luboko (»od površino. Dve morali ostati |K>d votlo, ino se začeli poč**i obrača naj in srečno šli v razdalji '»v od glavne sovražne la Hiteui v odprto morje. Ob ri zvečer smo se zojiet za v igniti na inorskd površje nevarnosti."
Advokat je — vojni liferantje.
"s«h iiv-e v Debrezinn na Ogrskem j,- štiri dni razpravljajo o ss< Ijnfijah. ki so jih zagrešili odvetniki Jakob Fljas, dr. Henrik Hrnell in 4|r. Emerih Szep kot vojni lifemutje. Ti trije odvetniki so UHUireč prevzeli preskrbo hrane za neko drbreeinsko bolnico, a so dajali take stvari, da jih bolniki ni so tu ogli vživeti. Obsojeni so bili: •I a kob Hja* na. 2 leti ječe in 4000 kron globe. dr. Henrik Bruell na 2 leti je.-e in 2000 kron globe, dr. Km« rik Szep na inridrugo leto je-«•«■ in 1 »U0 kron globe. Vrh tega so obttojeiiei izgubili za tri leta pravico izvrševati odvetniški poklie.

V te kraje ne posije nikoli nebeško solnee. Nad strehami se vije dim iz tovarn, in če greš po ulici, ti padajo saje na obraz.
Hiš«' so visoke in dolgočasne; ljudje, ki ti prihajajo tod naproti, so slabo oblečeni, njih lica so udrta in oči gledajo nezadovoljno. To pusto predmestje se razteza daleč na okoli; pojdi proti izhodu ali zahodu, nikjer ni konca. Poznal sem človeka, ki je imel že sivo brado in sključen hrbet, a še v svojem življenju ni prišel do kraja one nedogledno dolge ceste, ki vodi v svetlejši svet.
To predmestje je velikanska kaznilnica; nobenega svobodnega človeka id tukaj, i 'asih sem premišljeval, kaj so bili zakrivili ti kaznjenci; šel sem zjutraj čez cesto in sem jih gledal, kako so prihajali v dolgih vrstah, s težkimi. trudnimi koraki in zaspanimi očmi; zdelo se mi je, kakor da slišim, kako jim rožljajo železni okovi pod obleko. Izgubljali so se v velika, siva poslopja brez oken. in vrata so se zapirala za njimi . .
Naše stanovanje je bilo v tretjem nadstropju čisto nove, zunaj bahato okrašene, znotraj preprosto in tesno urejene hiše. Moj kabinet je bil ozek in teman; razen neprimerno velike, bleščeče polira-ne mize je bilo pohištvo staro in polomljeno.
Soba moje gospodinje je bila zelo siromašna. Otroci so hodili doma v zakrpanih srajeah; oba-dva dečka nista mogla hkratu na cesto, ker sta imela skupno samo ene hlače. Mož se je prikazal le malokdaj; imel ni stalne službe. četudi se je pehal za njo. To ga je zelo mučilo, in njegov obraz je bil osoreu in potrt. Svoje dni je bil nekje poslovodja, ali zaradi neke nepravilnosti je izgubil
1 EPE M PHOTO SERVICE.
Na levi so zavezniške čete pri Solunu, na desni pa grški vojaki, ki so se umaknili, ker je morala dati grška vlada zaveznikom na razpolago vse ozemlje krog Soluna.
zelenili planjav in šumečih gozdov. Mračilo se je in zahodna polovica neba se je še svetila v sa-njavi svetlobi; beli oblaki so hiteli od izhoda proti zahodu.
Mimi se je bila oklenila moje desnice z obema rokama. Kolikor bližje sva prihajala notranjemu mestu, tem živejše je bilo po ulicah. in ljudje, ki sva jih srečava-la, so bili elegantneje oblečeni. Pred velikimi, bogatimi izložbami so gorele električne svetiljke; postala sva pred prodajalnico z rožami; Mirni je sklonila glavo, da se je doteknila stekla s čelom, ter se nasmehljala; nikdar v svojem življenju še ni videla toliko cvetja.
Prišel je mimo starec v zimski suknji, z ovratnikom od kožuho-vine: njegov obraz je bil ves vel
in razoran. spodnja ustnica je bi-službo, in od tedaj mu je spodle-jdebela in slinasta: pogladil je telo, česar se je lotil. Prišel je ea-'^limi po licu. a Mimi je vztrepe-
sili nenadno domov, večerjal, ce je bilo kaj večerje, legel na po stelj ter se obrnil k zidu.
Žena je delala od jutra do noči. Šivala je bluze za neko konfekcijsko trgovino, po 2;"» krajcarjev od bluze; če je sedela Jo polnoči, je zaslužila petdeset krajcarjev.
Mimi je dopolnila takrat dvanajsto leto. Njeno telo je bilo še nerazvito, njen obraz je bil droben in bled in iz njega je gledalo dvoje velikih, mirnih oči. Glava je bila zmirom nekoliko sklonjena, ker so jo težili nenavadno bujni, svetloplavi lasje. Hodila je po sobi tiho in resno, z odmerjenimi koraki in premišljenimi kratnja-mi. kakor njena mati. Njen fini obraz se je smejal malokdaj, a takrat je samo zatrepetalo in se zalesketalo okrog ustnic; stresle so s«-* obrvi, in trepalnice so se malo stisnile, potem pa so bila spet mirna, resna in skoro trudna kakor pri odraslem človeku.
Vstajala je Mirni zjutraj, se predno je zasijalo solnee, in hodila je spat o polnoči, kadar je bilo delo končano. Sedela je poleg matere in šivala; glavo globoko u-pognjeno, obrvi namršenc. ustnice stisnjene, kolena pritegnjena visoko k životu. Kadar sem šel mimo. ali če sem sedel k njima za mizo. se ni zgenila; komaj da je trenila z očmi....
Srečal sem je časih, kadar jc šla iz šole: stopala je hitro in rinilo sredi hrupa drugih otrok. Šola je bila dvoje ali troje ulic od našega stanovanja, otroci, ki so hodili vanjo, so imeli večjidel zakrpane obleke in nekateri izmed njih sestradane obraze.
Ko je praznovala Mimi svoj god. je popila pol kozarca rdečega vina; nato so postale njene o-či svetle in mokre, iu dvoje kapelj krvi ji je stopilo v lica. To je bilo opoldne. Po kosilu sem prišel domov ter sem prinesel dvoje kart za opero.
Danes je tvoj god. Mimi, pojdi z mano v opero.
Mimi je vztrepetala ter me po gledala z velikim očmi. Bluza, ki ji je ležala na kolenih, je zdrsnila na tla. Pobožal sem jo po obrazu; njena liea so gorela kakor ogenj.
Ko se je odpravljala zvečer od doma. so se ji roke tresle; ozrla se je k meni. nagnila je nekoliko glavo in dolg vzdih se je izvil izza polodprtih ustnic. Jaz nisem ra zumel, kaj se je godilo z njo; ali nenadoma mi je postalo težko pri
srcu_____
Zunaj je bil zrak poln toplega južnega vetra; sredi enakomernih, pustih ulie, med sivimi hiša-v prahu, ki se je dvigal ter in na ustnice, je di-
Od začetka ji je bilo vse to tuje in nedosežno: ali parfum je bil zmerom težji in opojnejši. vijolice v orkestru so vztrepetavale in drgetale in stokale od pijane, neizmerne radosti. Njena noga se je zgenila in njene roke so> se pričele razprostirati; počasi in oma-hajoče je stopala lepoti naproti, vsemu bleščečemu bogastvu in vsi radosti naproti ....
Po odru so hodili vitezi iz starodavnih časov: njihove oprave so bile fantastične in fantastična ki so hodili tod. so imeli sestrada luč jc sijala na ujinih obrazih : in ne obraze in zakrpane obleke. Rož
Navsezadnje je politika temelj naše vlade in zato tudi vseh institucij. Morala bi biti pa politika časten in od vseh najbolj odgovoren poklic. Toda v sedanjem času temu ni tako, kar je napaka ljudstva. in zato bi morali prijeti ljudje za zadeve, ki so jih izpustili iz rok. Pri naši zakonodaji bi morali biti zastopani vsi sloji in vse stroke. —
V drugih deželah imajo različne skupine svoje zastopstvo pri zakonodaji. ter skrbe tudi za sredstva. da so pri svojih podjetjih u-spešni. Ker pa je seveda nemogoče. da bi tukaj mogli uporabiti tak način v celoti, bi vendar zamogli uporabiti nekaj dobrega pri naših institucijah. Na ta način bi dosegli veliko dobrega in odstranjene bi bile velike teškoče, ki so značilne za našo zakonodajo in za naš čas. kjer so si tako nasprotni raz ni interesi. Ker pa zmagajo močnejši, ki imajo tudi več pravic, zato trpe interesi nekaterih in sploh osebna svoboda, ker so izročeni na milost in nemilost nekaterih.
Nepotrebno je še navajati zglede. Imeli smo toliko slabih in ne-Mimi je jokala; slišal sein n je- j premišljenih dejanj pri lahkomi-no pritajeno ihtenje še v sanjali, j šljeni zakonodaji, da so že vsake-Drugo jutro so se ji poznali: mu znana. Varnost je prvi predpo-sledovi solza na obrazu in oči sojgoj in zahteva svobode. Boljše bi ji bile upale in skoro brez svet- bilo. da bi nam prikratili pravice, lobe — — Od tedaj je bil njen i kakor pa da nam ne dajo onih, pogled čisto drugačen; stopila je'ki jih navidez imamo, ki pa so sila časih k oknu. in videl sem. kako so se ji razširile in zasolzile oči . .
Nebo je bilo tukaj sivo in nizko. zamazano in zakajeno od dima iz tovarn: hiše so bile temne in dolgočasne, ulice puste, in ljudje.
V švicarske gorfr
se je izgubil neki italjaiMki ulpiuski oficir. NaSli so ga lia svi>tar<kih tleh 7. zino7.ujeuimi notrami iu ga odpravili v bolnico v Saanulnu.
Legenda.
Kakor solze iz oči
zapuščeni ljubici
teko.
tako
rosi
na zemljo (le/.
Sivi |»aj«-olaui su nelni prepreči i. Po meglah, zavesah nežnih, so lahno
angele i se k nam spariti
lahkokrili
na zemljo.
\ 1
V biserne skodelice | so od križev na ra/.pot ju hladnih kapljic si nast t rgli. dušam v virah jih nosi'fi in goreče rane jim hladili.
Franc Kogoj.
krasne dame v svetlih, belih oblekah. z visokimi frizurami, zlate uhane v ušesih in zlate zapestnice na rokah .... Iz orkestra in z odra so prihajali polni, hrepeneči glasovi, in ko so jo obkrožali, ko so ji vzdihovali okoli obraza in jo božali po licih in po laseh, se je Mimi v sanjah nasmehljala.
Na odru ni več Margarete v be-
tala.	li obleki, z deviško spletenimi.
Cesta se jc razširila; vse navz- Plavimi lasmi' z zvestobo v oC'eh križ so hiteli elegantni vozovi:' * "»»-'dolžnim smehljajem na ust-zvonili so zvončki cestne železni-	Na odl*u je Mimi----Mi-
ce. vmes so žvižgale piščalke kon-dukterjev. Na obeh straneh cesto so gorele plinove svetiljke. isto-
take svetiljke kakor v predmestju: ali ta luč je bila popolnoma drugačna, svetla in vesela; zasijala je v obraz in obraz se jc nasmehnil ....
Dokler nisva sedla na žametne sedeže v operi., s«' me je držala Mimi tesno in plaho in tudi «r!a-vo je stiskala k meni: vsa odnier-jenost in sigurnost je izginila z njenega obraza in iz njenih kretenj. Vso pot ni izpregovorila besede in tudi v operi je molčala; njene oči so bile široko odprte in ustnice so se časih stresle.
Ko si* je razlila bela svetloba po dvorani, se je zalesketalo vse-naokoli tisoč bleščečih toalet, za-lesketale so se bele rame koket-nih dam in prav pred nama so zatrepetali kakor v zlatu visoko frizirani lasje lepi- dame. To so bili čisto novi obrazi, iz bogve katerega sveta. Niti na enem ni bilo skrbi in ne žalosti; pač je bilo mnogo bledih in razoranih obrazov, ali ti obrazi so se smehljali iu smejali, in Mimi je videla, da so upali in obledeli od same pija nosti iu od same sreče.
To je videla Mimi. m videla je še mnogo drugega. Mimi je videla vso polno rož: po ložah iu po parterju in po galerijah je bilo vso posuto z rožami; rože v laseh in na prsih in v rokah; nekatere so bile bujne in sveže, druge so razpadale, in tupatam je ležal zgrbljen listič na tleh. Težak parfum je plaval po dvorani v gostih oblakih: Mimi je čutila dobro, kadar je legel nanjo tak o-blak z vso svojo težo ter jo objel od vseh strani: zatisuila je oči in s polodprtimi ustnicami je srkala ta parfum do omotice. Mimi je videla vse polno zlata: zlato se je bleščalo na stropu in ob ložah; bleščalo se je na rokah elegantnih dam. na belih vratovih, v laseh in na prsih ....
Odkod so prišli ti ljudje s svojim zlatom in s svojimi rožami? Ti ljudje so prišli iz čudovitih gradov; rožni vrti vseuaokoli: na stopnicah in na koridorjih velike rože z bujnimi rdečimi cvetovi; na stropu zlato in zlato na stenah. vsepovsod,zlato in drago kamenje; in po tleh pisane preproge. da se utaplja noga. kakor da bi hodila po zelenem mahu ....
Mimi je videla gradove in rože in zlato in preproge; ko je zaigrala uvertura, je padel poslednji pajčolan a teh čudovitih slik in vsa lepota sveta je plavala njo, vse bogastvo sveta se
mi se sprehaja po vrtu in Faust, lepi mladi mož je ovil nalahko
svojo roko okoli njenega pasu.
Ne t m i j me! «;i<\j (ni^U-d lunj. jrioj. moj objem ti govori
kar si' uc da izreči:
udati se čisto, flit iti radost.
ki mora Uiti večna!
V««čiia! Njen konec bi bil obup.
Ne. ne konča! lire z konea !
In ona se j«' vzpela k njemu in mu je položila roke na rame ter
ga poljubila :
<>d srca te ljubim, ti dobri mož!
To namreč ni bila bajka. Oasili si izmišljujejo ljudje čudoviti stvari, ki jih ni nikjer na svetu. Ali to je bila resnica .... Mimi je za trenotek zgenila s trepalnicami in preko ustnic ji je šinilo nekaj bolestnega .... To je naj lepša resnica na svetu in Mimi se sprehaja po vrtu v beli obleki, z deviško spletenimi zlatimi lasmi in poleg nje Faust, lepi mladi mož
—	Ne, ne konca! Brez konca!
Tu polje življenje v polnih valovih kakor morje v tisočerih bar vali. in vse barve so jasne in svetle .... Ječa s sivimi stenami, ozko, omreženo okno. silna železna vrata. Mimi je oblečena v sivo haljo grešil ice — ali pod to. haljo, pod solzami na obrazu trepe-ee neizmerna radost: in sredi teh sivih sten polje življenje, življenja preveč za tako majhno srce
—	Ne. ne konca! Brez konea!
Kakor prej in kakor na večne
čase je pisano cvetje vseuaokoli, neskončno nebo se širi od obzorja do obzorja .... in to vse je njeno po milosti božji. Ona razprostira roke in trosi bogastvo po vsej zemlji. V beli obleki in z deviško spletenimi lasmi hodi čez polja in travnike, skozi vasi in mesta. Pred njo žalost, za njo sreča. Kamor pogleda, tja zašije solnee, kamor stopi, vzklije roža ----Njen grad stoji ob morjn.
Morje je tako veliko, da se ne vidi kraja nikjer — kamor se oz-reš. samo srebrno morje. V gradu, na stopnicah in koridorjih rastejo čudovite rože z bujnimi, rde-čemi cvetovi: po tleh so razstrte preproge, mehke kakor zelen mah.
—	Mimi!
Po gledališču je zašumelo: sedeži so se prazuili, v gostih gručah je hitela množica proti izhodom.
Mimi je gorela v obraz: njene oči so bile velike, zamišljene, motne .... Ko sva se vračala domov, je slonela ob meni z obema rokama in z životom____
Ponoči sem se predramil; komaj da so se mi bile zatignile trepalnice. V sosednji sobi je govorila gospodinja z wpanim glasom:
ni bilo nikjer in nikjer svetlobe; kadar je sijalo solnee, je samevalo samo na najvišjih strehah par plašnih žarkov.
Mimi je gledala skozi okno in njeno telo se je stresalo in ustnice so bile šiloma stisnjene.
Mesec dni pozneje je slonela Mimi o mraku ob nizkem oknu na koridorju; slonela je in se sklonila ter padla s tretjega nadstropja na dvorišče.
Osebna svoboda.
Louis Hammerling.
LX.
(ioverucr Eagle iz Arkansas j« imel včasih navado, da je pripovedoval o neki bratovščini menihov. ki so hoteli pomagati enemu svojih tovarišev s tem. tla so mu napolnjevali sod z vinom. Vsak m t1 ni h bi moral dati eno galono od svojega vina.
Ko je preiskaval menih, na tak način podpiran, svoj zaklad, pa je videl, da se nahaja v sodu sama čista voda. Vsak menili si je mi slil. »la bodo dali vsi drugi vina in da se ne bo poznalo, če on da vode mesto vina v tovarišev sod.
Ta primer je uporabljal governor kot nekako primero v demokraciji. Ce dela ljudsvo svoje lastne postave, vzamejo potem isto, kar so dali notri. Ce so dali notri vodo, vzamejo ven vodo. Če de-nejo pri volitvah v posodo za glasovnice nevednost, brezbrižnost, ničevost, strankarstvo in korupcijo, bodo dobili kot naravnaj posledico vsa zla, ki so v njih zastopana.
Nobena oblika vlade se ne more povspeti nad razumno pazljivost onih, ki stoje za njo. Sčasoma dobe ljudje ono, kar so si zaslužili. Ce padejo načela in lastnosti vlade pod povprečnost najvišjih, se zgodi to zato, ker hoče ljudstvo tako. To je zato, ker izgube premišljeno svoje pravice. Noben narod nima za stalno kako boljšo obliko vlade, kakor jo v resnici zasluži.'"
To je pisal pred kratkim v nekem časopisnem članku David Starr Jordan, predsednik Leland Stanford. Jr. univerze. Potem pa se je še pečal o potrebi izvežbane in vešče demokracije, kakor sledi:
"Če žrtvujemo svoje politično življenje, moramo pregovoriti in zapovedati svoje politike, da bodo napravili stvari tako. kakor si jih sami želimo. In spominjati se moramo dveh posebnih potreb, demokracije. namreč, individualne svobode in vešče postrežbe. Za svoje stvari in zadeve se moramo brigati sami. zato. ker so naše. Da pa moremo to storiti, moramo biti do najvišje mere izkušeni, ker drugače ne bomo napravili prav. Strinjati se s tema dvema temeljnima potrebama, je največja umetnost demokratske umetnosti. To je nekak proee«, ki ne bo zadostoval sam zase, in je tudi podlaga za pomembno temeljno ~vpražanjš, kako prav upravljati zadeve kakega
nejrotove.
Tri milijone za češko vseučilišče.
Preti kratkim umrli olomuški nadškof dr. Kolin je v svoji oporoki določil svoje premoženje, tri milijone kron. za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem.
Dekletova pesem.
1'rišel si in zabila sem. da je Itog.
in zabita, kaj je greh.
ko v tvujili očeli
je ljubezen vzžarela
in me je objela
pesrin tvojih moških rok.
I'a šel si. ah!
iu me je strali:
dan za dnevom te čakam
v prazni samoti in ptakain
svoje gorje
v grenke solze.
Misli te spremljajo — ali jih čutiš? Sanje so s tabo — ali jih slutiš? Vsliši njih tihe
žalostne vzdihe,	* i*
vrni se. vrni po beli cesti k ljubici žalostni, k ljubici zvesti!
Joža Lovreučič.
CENIK KNJIG
katere Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemsko-angleški tolmač, vezan	—-50 Berilo prvo, vezano	-—-30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	j—.70 Domači zdravnik	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	—.15 ObČna zgodovina	J&4-00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sad j ere ja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slo venski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angl.-
slov. slovar	$1.50
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20
Slovenska pesmarica, 1.	—.60
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	.—.50
Umni kmetovalec	*—.50 Veliki slovensko-angleški
tolmač	$2.00 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	■—.30
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Cerkvica na skali	—.15
Deteljica, življenje treh	
kranjskih, bratov	—.25
Don Kižot	—.20
Fabiola	—.35
George Stephenson, oče že-	
leznic	—.20
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	—.20
Ilustrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45
Kaj se je Makaru sanjalo f	—.50
Leban, 100 beril	—.20
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Postenjakovič	—.20
Na jntrovem	—.30
Na različnih potih	—.20
O jetiki	—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Sandevona	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.2f»
Srečolovee	—.20
Strelec	.-.20
Sanjska kDjiga, veliki ^-.30
Titanik	— .30
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.33 Za kruhom	t—.20
Zgodovina e. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—..">0
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	•—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Mar on, krščanski
deček	;—.23 4. zv. Praški judek	—.20 6. zv. Aramugan, sin indijskega kneza	!—.25 9. z v. Kraljičin nečak	;—.30
11.	zv. Bdeča in bela vrtnica	.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	i—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
TALIJA. Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku
—.20 r-.30 —.20 t—.20
Raztresenca Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	?—.03
ducat po	•—.25
Z slikami mesta New Torka
po	i—
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali ■—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih, držav, mali	.—.10
veliki	,—.25
Balkanskih držav	.—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	i—iS
Avstro-Ogrske mali	—
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drogi strani pa odi •vet
OFOKBA: .Naročilom je prilc žiti denarno vreanost,
' ali pofttaih ranlrah Poštnina je


GLAS NAHODA, 26. JANPABJ A, 1916.
Jugaslovanski
a
Katol. Jedmta
B
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. 9UVII PIA1MUIB
cm, uz CMm
»■dMdnikl Z, A. dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS B Ali A NT, 113 Sterling Avl* Oklo.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
TKHOVHI BDSAVHUH3
OB. MAMIN TOO. »00 N. Chicago Joliet, SL
mSKM EUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. rVTES ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kasna CHy, JOHN KBŽIŠNIK, Box 188, Burdlne, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, BL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. K. ClerelaSO, Ob
FOftOTXI13;
rEAN JUSTIN. 1708 B. 28th SL, Lorain, O. JOSEPH PISHliAR, 808—6th St, Bock Springe, Wye. • h POBBNTA, Box 701. Black Diamond. Wufc,
POMOŽNI ODBOK: JOSEPH MERTKL, od draitva it. Cirila in Metoda Ely, Minn.
ftOUIS CHAMPA, od društva pr. Sr«a Jeans*, tttf« Minn. _
JOHN GEAHSE, at, od drnltve Slovene*. lis«. U4,
h®*. t
Ely
▼si dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tu (Ji denarna* ^oHljstve, naj se požiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri <4fbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna plima od strani fianoY H IB soslo.
Drnitveno glasilo! "G LAB NABODA."
Na morju.
Narte Velikonja.
no mi
(Nadaljevanje.)
Latlja sr je zavrla močno zibati, parkrat je ostro zažvižgalo v jadrih, z;i njo so j<» poganjala še-htoriea gHb'bov.
Kapitan je bil natnkiijoii. Okoli osme ni*«' je zajtrkoval: velik kos slanine in kruha je zslii s ornim vinom iu zraven nekaj tuhtal.
Samo 1'oriit in Andrej sta se raz-trovarjals na krovu. Aiulroj ji* nataknil hobotnico na desko, ji razpredal stezalkt» in jo sušil na soln-eu. Jadrnica je krepko delila valove in IVrin j«* menil, da doseže še preti m h" jo Kvarner.
"IV nas mistral popoldne ne obrne", ji- dejal Andrej.
Jadra si> bila polna kot napihnjena liea debelušnih otrok. Vrvi! so brnele in pele. sunki vetra so večkrat zutemnili morje iu okrog in okrog valov so skakali iu sika-li mokri jezieki. Zdaj pa zdaj je kljun pre rezal iu razbil raz|>eujen val; "Oko morske zvezde" je skakalo. kot bi se poganjal mlad pes čez razorano njivo. V jadrnikih je škripalo, burja je hladila vrori-iio. morje je burkalo iu šumelo.
"Danes Viko vedno spi!" je rekel Andrej in požgrčkal fanta pod >ui. "No — aliei! — Bog po-'»j ■" Je rekel IVrin. ko je vida se mu hoče kihniti. Viko se je nevoljen obrnil na drugo stran in se pokril čez glavo.
"Še Žiiio smrči! — Perbako. ali ga je Itok snoči! Ves razpraskan
"Zakaj sta se vendar?"
"Kako bi povedal? — Vidiš: če uloviš ribo iu ti jo pes sne, ga samo pretepeš; če človek pride v hišo iu ti vrne za dobroto slabo, ga ubiješ, a V '
•laz te ne razumem; pa meni se zdi, da bi ga ne."
Rok je čmerno sedel pri krmilu in mislil svoje misli. Andrej se ga ni upal motiti, segel je rajši po zelenki in pil v globokih požir-kih. "Že radi vina sem vesel, da nisem riba', je menil. Ko se je oddahnil in obrisal, je nadaljeval:
"Naj se topota; mar sta mi toliko kot v rs bee na rovinjskem zvoniku. — Viko. ali boš pil?'' je vprašal, ko se je fant zganil in pogledal izpod vreče.
"Viko je menda žalosten!" je fjal Perm.
Vse je kilavo. In pa tak lep in lep veter je danes. — Ka-hočeš, če ne maraš", je rekel ?j nekoliko užaljen, ker Vi-*gel po zelenki. "Lahko ga tudi sam."
" jc rekel Pe-
"Če te kapitan zasači, ■
Kapitan jc ravno taeas zaprl krivač, se ozrl na Seldo in videl, da si stiska čelo.
"Ali ne boš jedla ?"
Selila je zmajala z glavo, da ne bo. —
"Potemtakem, si bolna."
Deklica je rekla, tla jo tišči in kljuje v sencih.
"To j«1 še od včeraj", je dejal. Po preteku debele minute se je žvižgaje dvignil.
"lakaj, fant!"
Odšel je, napravil par korakov po krovu, se ozrl na jadra, ogledal vrvi in droge, oglodal nebo za seboj in pred seboj, dve jadrnici ; daleč na levi in eno z rjavimi ja-! dri na desni. Visoko v zraku so ; krožili galebi; ko se je ptič obrnil, j so se zablestelo peruti kakor zla-i ta luska. Kapitan si je vse to ogle-i dal dvakrat, in ko je tretjič kro-i žil njegov pogled okoli, je pokli-
I cal:
"Žino!"
1 I/. začetka ni bilo odgovora; Žilno ji* smrčal.
"Zino!" j«; zazvenel kapitanov glas v drugič.
Mornar je planil na roke iu se obrisal.
"Kaj?"
Ni se s«- dobro zavedel, ko je videl preti seboj kapitanov namr-ščeni obraz in njegovo temno nabrano čelo. Stal je tik njega. Ži-iiu se j<- bleščalo solnee, zasenčil si je z roko in zazijal.
"Kaj?" je ponovil.
"Nič kaj! Ostani na mestu. Koliko plače ti še gre?"
"Saj ne rabini, do Trsta mi je ni treba."
"Kaj do Trsta! — Koliko, to povej!''
Kapitan je vedno bolj mrščil o-brvi. Strogi glas je vplival na mornarji* kakor iskra. Andrej je skrivaj potlačil zelenko med sode in se obrisal po vsem obrazu, v strahu, da je ostal kje sled vina. "Ali se pozna?" je vprašal Perina. Ta se je ozrl in rekel: "Bodi vendar tiho!"
"Mislim...." je rekel Žiiio. — "Saj sami bolje veste, koliko mi
gre."
"Nič ne vem", je dejal kapi tan osorno.
'Mislim, da bo še trideset kron.'
"Tukaj!" vzel je listnico, mu pomolil tri desetkronske bankovce iu priloži 1 še enega. "To jc za vož njo z Lošinja!"
Žino je osupnil;
"Kako z Lošinja?"
"Tam izstopiš in se ne vkrcaš več na mojo barko. Ali razumeš?" Zadnje besede je kapitan izgovoril že malo razjarjen, vendar se je Ži-no ojunačil in dejal:
'Kapitan, rad bi vedel za vzrok.1 "Tako?! Ti bi rad vedel za vzrok?" "Kapitan", se je osmelil. — vedeti za
'zalezovati Seldo. Zato se boš spravil z brodal" je zavpil nad njim in mu obrnil hrbet. "Iz tega vzroka. eapito ?!"
j Žino je hotel malomarno skomiz-grniti z rameni, a ko je zagledal Roka in Perina in Andreja, je v« njem zavrelo. "Ne, ne pojde!" je zmečkal bankovee v pesti, "in če pojdem, pojdete vsi." | Ko je Selda slišala očeta, jo je oblila rdečica. "Zakaj vse pripo-jveduje?" je menila trmasto. "In vsem____"
Viko je široko razprl oči. čutil, da mu mraz polzi po hrbtu.
'Tako je torej stvar — in jaz jaz sem tudi lazil za njo", mu je zvenelo v ušesih. "Zdaj sem jaz na vrsti."
Kapitan je stopil k Viku.
"Viko ravnotako! Mislil sem, da se ti lahko zaupa. Na!" Vrgel mu je par bankovcev pred noge. "Tako, zdaj bo red."
Viko ni pobral denarja; strmel je za kapitanom, ki je izginil za lino. Strah in ljubosumnost sta se mu zajedla v srce.
Pred kapitana pa je Stopila Selda in zajokala; njeno lice je žarelo v strašni vročici:
"Ne, oče, ne!"
"Kaj, ne?" 4'Oče, Vika ne!"
"Otročarije!" se je otresel. — "Zdaj mi začni še ti!"
IV.
Kapitan je stal na krovu in zamišljeno zrl predse.
"Pa pojdem še jaz!*7 mu je rekla hči. ko je šel od nje. Ta gvož-nja ?a je iznenadila. Da bi si upala, na to ni še nikdar pomislil. Odkar je bil vdovec, sta bila hči in jadrnica edino njegovo veselje. Sredi morja, na svojem brodu je bil zadovoljen v zavesti, da ima vse s seboj. Nikdar si ni mogel predstavljati, da bi bilo kdaj drugače; ko je Selda imela drugačno misel nego sam, ga je neprijetno zadelo. Bil je izmed tistih, pri katerih ne veljajo lastni pametni razlogi, ne pomagajo ugovori. Selda mu je stregla, vdano stregla kakor poslušni otroci; zato je tudi sam bil ž njo kot z otrokom in je bil prepričan, da je deklica na brodu zadovoljna; tem bolj ga je njeno kljubovanje presenetilo. Vendar je odločil: "Kar sem rekel, sem rekel." Če je mornar odšel, je najel drugega, najel, ker ga je rabil ; da bi pri tem gojil kakšno izjemno čuvstvo, se ni zavedal. Kakšno je življenje na brodu. se ni vprašal nikoli; rajši je bil na morju. nego na suhem, to je bilo jedro vsega. A v hipu. ko je bila Selda središče življenja na barki, je zadel na odpor. To ga je dražilo. Vsa nevolja in jeza se je obrnila na Vika in Žina. "Kanalji", je stisnil pest, "drevi se ne poznamo več.''
Morje se je svetlikalo, da je blesk bodel v oči. Ribiški čolni so križali morje in pluli proti Pagu. Mogočen paruik se je blestel pred njimi in za njint se je zbiral na obzorju meglen dim.
Ko jo je oče zapustil, je Seldo uavdala nova misel. Obrisala si je oči in trmasto začela šivati črno mornarsko srajco. Na Vika je mislila in šivala. Ko je utrgala nit in končala, je pogledala skozi li-uo in stopila k njemu. Sedel jc zamišljen na svojem pogradu in strmel v deuar na dlani. Selda jt položila srajco preden j in dejala:
"To je tvoje. Zašila sem."
Viko se je plaho ozrl, zardel in ni nič rekel. Pri sreu mu je bilo nerodno. Tudi Selda je molčala in Šakala. Ker le ni bilo besede iz nje govih ust, je rekla:
4 Viko, v Lošinju ne pojdeš dol!'
"Kdo pravi?" je rekel in v očeh mu je zaigralo veselo zaupanje.
"Očeta poprosiva."
Na te besede je fante zlezel va se. Kapitana se je bal, njegove srbeče obrv i so ga zmerom sprem Ijale. Ta neprijetni občutek se mu je vedno bolj zajedal v sree iu se mu razlival po žilah kot lug. Zdelo se mu je, da ga kapitan še vedno drži in mu vpije v uho: "Pro-kleti faut! — Mislil sem. da se ti lahko zaupa!" Očitek, da je zlorabil zaupanje, ga je bolj pekel kot vse drugo.
Selda ga je nekaj časa gledala; ker je le zamišlejno zrl v tla, je vprašala:
"Ali poprosiva?"
Viko je zmajal z glavo in se ji ni upal pogledati v obraz ter je trdovratno molčal.
"Zakaj ne?"
"Zato.... ko ne pomaga....'
"Poskusiva oba."
"Kaj ni dovolj, če prosiš sama?" 1' sen* .g&jn- r *»
I
Raznoterosti.
Gledališča v Parian.
Švicarski listi poročajo, da so skoro v vseh pariških gledališčih redne predstave, dasi je v Parizu jako mnogo gledališč. Večinoma pa se predstavljajo takozvane revije. so pa igre aktualne vsebine, ki so naperjene proti Nemcem in takim civilistom, ki vzlic vojni za skupnost ničesar ne store. Priljubljena je figura, ki ^predstavlja Nemčijo: črn zmaj z rdečimi rokami (rdeče rokavice naj pomenijo nemško socialno demokracijo). Tudi velika opera prireja zopet predstave in sicer se je začela sezona s Čajkovskega opero "Evgenij Onjegin". ki pa po sodbi sicer jako obzirno pisanih recenzij, ni prav po ukusu pariškega občinstva. Z veliko radovednostjo pričakujejo v Parizu premijefo drame "Blazna duša", ki jo je spisal lotarinski pisatelj Francois de Cu-rel. Ozadje drame je sedanja svetovna vojna.
Prepovedana bela kava.
Na Nižjeavstrijskem izide te dni prepoved, prodajati v gostilnah iu kavarnah od 2. ure popoldne do večera belo kavo ali mleko. Mero-dajni krogi sodijo, da se bo s tem prihranilo na dan 30.000 litrov mleka.
Angleško-francoski strelski jarki
Iz Amsterdama poročajo; Eder
izmed poročevalcev angleškega ča sopisja na Francoskem. Allen, o pisuje sistem jarkov zaveznikov na zapadni fronti ter pravi: V o nem odseku francoske fronte, k: sem jra obiskal, je napravljenih nr 10 milj širokem delu fronte kaki! 234 mil jarkov, ki leže drug z? drugim. Nadaljnih 46 milj jarkom se grade. Nekje ima neka divizija 250 milj jarkov, dočim ima nek' armadni zbor 450 milj jarkov. Če vpoštevamo te številke, si lahko izračunamo, da odpade na vsako miljo na fronti 20 milj zapored ir da mora angleško-francoska voj ska od Sviee do Severnega morja 10.000 milj jarkov stražiti in pre-skrbljevati.
izumitelji in drugi ljubitelji ox-tradi ja....
Dr. Stjepan Šimunovir.
Na bojnem j »olju je padel hrvatski {tednik Ur. ^tjepan šimunoviO, ilouia iz
1 »ubrovnika. Promoviral je Sele lansko jesen.
Kajn.
Mojih otrok dvojica moja duša je žalostna
molitve še-peta,
O Bog. o Bog.
sredi zemlje s krvjo prepojene, s krvjo junakov, krščanskih bratov,
sredi zemlje, namočene s solzami sirot in vdov in mater, sredi velike gomile, sredi posvečene, je vstal
in dvignil roko v zločin.
omadeževal mater zemljo,
kri junakov in grob,
solze mater in vdov in sirot.
izsilil kletev stotisočem
bratov, vernih kralju iu spominu
dedov. — Kajn!
O zemlja bedna kje si to zaslužila, la si ga rodila, ki mu je ime Kajn! 0 zemlja, ti si morila! Ti si kralja morila! Ti si moža morila! Ti si ženo morila ! T» si očeta in matei
Oboi.
(Ob smrti matere.) Bila si zvezda in nisem Te videl, da bi rekel v temi; Svetloba. Zdaj Te vid i m, ko iz groba poganjajo misli in se vežejo v žareč, žgoe obroč krog srca iu vanj režejo besedo, eno samo besedo: Mati!---
J. Lovrenčič.
VAŠI ZASTOPNIKI,
Ti si ga rodila,
ki mu je ime -Ali je to plod,
irotam mo-
rila!
Oxtradium. Na Dunaju pošiljajo 1. april? najbolj zabite dečke v apoteko p< 'oxtradium". Tem fantom se p< navadi ne zgodi drugega, kakor da so potem nekaj časa predmel vedno noeega posmehovanja. Z od raslimi je drugače. Te lahko po šlješ vsak dan po "oxtradium". treba jim je to le na primeren način dopovedati iu plačajo ti oxtra diu naše z lepimi denarei. To je zo pet enkrat dokazala razprava, k. se je nedavno vršila pred dunaj skim izjemnim sodiščem prot trem pretkanim sleparjem:
Trgovcu Juliju Mikschiku. nje govi želi i lleleni in proti zasebnici Iledvika Olzlovi.
Ta častivredno družba je liotelf zaslužiti brez dela in rizika mno go denarja. Iledvika in Helene ste v to svrlio nakupili precejšnjc množice koniilie. Julius pa je in seriral v dunajskih listih: Dami rabijo pri motenju tudi če je že dalj časa preteklo naše edino ga rantirano učinkujoče sredstvo. Ce na 5 K 50 v, po poštnem povzetju 6 kron. Garancija za uspeh in ne škodljivost. Gospa P. iz Linca nam piše: Vaše sredstvo jc učinkovalo že po 2 dneh. Priporočam je vsaki dami. Vam pa bodi prisrčna zahvala." Učinek tega inserata je bil krasen, prihajalo je na stotine naročil in Hedvika ter Helena ste pridno pošiljali svoje garantirano sredstvo za odpravo plodu — zavojček zmletih komilic proti povzetju 6 K! Neki nevošljivec je Hedviko naznanil in policija jo je zaprla. Pozneje so jo brez kazni izpustili. Naša vrla družba je spoznala, da je razpošiljanje "sredstva za odpravo plodu" nekoliko riskaatno za to si je izbrala drug predmet svojega človekoljubnega delovanja. Julius jc zopet inseri-ral ter priporočil veleeenjenim damam najsigurnejše sredstvo v dosego "polnih bujnih prs". Pošiljal pa je stoterim ozkopršnim devicam. ki so se oglašale — zopet le svoje stare komilčne praške po 5 K. Kupčija je izborno uspevala ter se še razširila, ker je uvedla Olzlova tudi še posebno "Hela-ereme" (tudi za prsa) po 10 K. Ta krema je ob stojala iz slabega par-fim i ranega loja, ki bi še za škornje mazat ne bil. Julius, Helena i n Hedvika bi si bili morda pač kmalu postavili kosmetično tovarno za svoje ost radije, da jih ni konftno prijela ptit pravice ter jifc nama-U&m z mv-ilom, na ktttrega učin-.{ke "Čftkrt" Julkis Vikxcbik * Hedvika In Hetao* po po 1
Kajn! ki raste iz mater naših.
ia svojega gospoda mori,
»vojega gosta mori,
rosta iz zasede mori?
\li je to plod inater naših Kajn*
— Mati! Bolno obličje zakrij!
Mera tvojih boli je šteta,
iu je več ne boš zadeta,
'cot te dni.
'io ti pljunil je v oči
tvoj sin., tvoj Kajn!
Mojih otrok dvojica molitve šepeta.
moja duša je žalostna ....
Ivan Pregelj.
kateri ao pooblaSCenl pobirati naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tndl za vse druse v naSo stroko spadajoče posle.
Jenny Lin d, Ark. in okolica: Mlliael Clrar.
San Francisco, Cal.: Jakob Ix>rila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. i Pueblo, Colo.: Peter Culls, J. M. JRojt«, Frank Janesh In John Germ. • Salida, Colo. In okolica: Louis Ca-.steUo (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Budman. Woodward, la. in okolico: Lukai Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. Verb«, Chicago, DL: Frank JorjoToe. Depoe, DL: Dan. Badoylua«. La Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, BL: Frank Laorich. John Zaletel in Frank Bamblcb. Oglesby, I1L: Matt. Hriberalk. Wankesan, DL: Frank Petkovfek in Math. Ogrln.
So. Chicago, I1L: Trtnk Cerni In Rudolf Požele. Springfield, HL: Matija Bar bori fl.
Cherokee, Kans.: Frank Režlsnik. Colnmbos, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovee.
Frontenae, Kans. In okoUca: Frank
Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Jolin Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin KoS.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich. In okolica: Frank
Kotzian.
So. Ranee, Mich, in okolica: M. U
Llkovtch. Aurora, Minn.: Josip Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch.
DaLu, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. &L h. Kapsh, Jos. J. Peshel In Louis M Peru se k.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. YeoeL Hlbbing, Minn.: Ivan PonSe.
Kltrrffle, Minn, ia okolica! Joi Ada*
mlch.
Naatmanh, Minn.: Geo. Manila. Virginia, Minn,: Frank Hrovatleh* St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Klein, Mont.: tlrejror /.»Ih-c.
Great Falls, Moot: Math. UrislL Bed Lodge, Mont.: J. Koprlvgek. Roundup, Mont.: Tomaž Panlin.
Gowanda, N. I.: Karl Sternlfia. Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakstr, J, Marinčič, Chas. Karlinscr, Jakob Be* nik in John Prostor.
Barberton. O. in okolica: Alois Baa lant
Bridgeport, O.: Frank Hočevar, Coilinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, 0. in okoiica: J. Komje. Youngstown, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Ju=tin, Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgevUle, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-ilfinlk.
Canons4>nrg, Pa.: John Koklich. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A. Deaa> Sar.
Darragh, Pa.: Dragutin Sla via. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Suhor, Export, Pa. in okolica: Frank Tr* bee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in FraaS
Leben.
Farell, Pa.: Anton ValentinCli. Fitz Henry, Pa.: F. Gottllcher. Greensbnrg, Pa. in okolica: JosepS Novak.
Irwin, Fa. in okoUca: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja U John Polanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton O-
solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schults,
Monessen, Pa.: Math K.ikelj.
Moon Ran, Pa.: Frank Maček. » Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksb««
I. PodvaSnik, I. Magister In TJ. R. J a'
koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-neL
Tooele, Utah: Anton PalfW. Winterquarters, Utah: L. Bla«lch. Black Diamond, Wash.: G. J. Paren ta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Broeich Thomas, W. Va. in oliolica: Frani Kocijan in A. Korenehan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pewllr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalich In Valentin Marelna. Kmhiwht Wvo t Jrw Mntnfc
SLOVENSKO-AMERIKANSKl
K O L E D A
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.)' — Običajni Koledar. — Strašne številke. •— Krogla. — Maska. <— Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. -— Galipolis in Dardanele. «—« Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. —< Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. —« Kdo je bil? — "Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. ■— Ljubi denar. — Srečanje.1— Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. •— Prvi polet iz Evrope v Ameriko. —• Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne.«—> Kitaj ski tipL Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami.1— Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. ■—< Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. <— Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. ~ Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob VislL — Ruska infanterija v zakopih.»—^ Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeii v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—»Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani Da goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — ^Bolgarske . čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. *— Triglavsko pogorje«
SLO VENIC PUBLISHING CO.,
PSWTOBK,V.Y,

Si a t en m ko k a t o*l i š k o
B-	B
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Iilrwywirw da« 21. juuiji^M2|v dritvi Pwntylwk.
6LATNI DKADNIKIl
JOŽMT PHTHBNHL. Box Si, WDlocK, FS.
L podpredsednik: KAHOL ZAMR, Box 647, Forest City. Fa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Sprlnga, Wye, Tajnik: JOHN TELBAN, Box TOT, Foreat City. PL DL tajnik: JOHN OSOLIN. Box 4S2. Forest City. Pl Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637. Foreet City. Pl
JOSIP ZA LAB. 1004 North Gblcaio BU Jallat. Hi.
TKHOVNI KDBATOKt KAMTIJI IVUa 900 Chiea«o St. Jollat. HI.
NADZORNI ODBORt
Predsednik: IONAO PODVASNIE. 4784 Hatfield St.. Plttafeozsfc. Fa. L aadaoralk: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa. el KAdsornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 706, Oonemangh, Pa. HL aadaorolk: ANDRRJ SLAK, 7711 Iaaler Ata. Gtarelaad. Okle.
POROTNI ODBOR s
Pndeednlk: MAKTIN OB REŽ AN. Box 72. Bast Mineral. KkM. L porotnik: MARTIN STEFANČIČl Box 78. Franklin. Kaša. n, porotnik: MIHAEL KLOPCI C, S28 Ditmi Ara,. R. F. D. L field. Detroit, Mleto
UPRAVNI ODBORI
Predsednik: ANTON HOČBVAR. R. F. D. No 9. Box 11%. L aprnmlk: ANTON DEMŠAR, Box 136. Bronghton. Pa. a. aprnmlk: PA VRL OBRBGAB. Box 402, Witt, DL
Dopisi saj aa pallljaja L tajalks lwm Tli-, p. o. CUy. Pennn,
Drnltvene slasllel "«L1I lAlODL"
m.
Zadnji grof celjski.
(Nadaljevanje.)
111.
Veselje po zmagi.
Kar je bit stari grof Miroslav 11. svojemu sinu Ulriku prerokoval, se je uresničilo prej, kakor bi si bil kdo mislil. Bila je že blizu doba, ko bi bil imel biti Celjan že v «lt ugu voditelj avstrijski in — mladega kneza. Ker jc bil v vedni zvezi in dotiki s pleuienitaši. prijatelji avstrijskimi, je vedel l"l-
doma, ne morem za molčati.
je srce veselja, zaslišavši vesele, pozdravljajoče klice — a danes ga vse to navdušenje in veselje ni moglo razvneti, in videlo se mu je. kakor bi se bil hotel vsemu temu rogati in posmehovati. * * *
Grof celjski in najveljavnejši mož ogrski Ivan Hunvadi nista si bila že od nekdaj dobra. Ulrik je zavidal vrhovnega poveljnika radi njegovega dostojanstva in u-gleda in Hunyadi je o tem tako dobro vedel, kakor mu tudi ni bila neznana namera celjskega grofa, da ga hoče o pravi priliki izpodriniti. Pa ker se ni nudila prava priložnost in ker se je po drugi strani tudi Ogru zdelo sovraštvo Ulrikovo oprezno, torej sta se oba pametno spremisliia in »ta sklenila, da se drug drugemu približata, da se sprijaznita. Sklenila sta torej zvezo, obljubi vsa si. da hočeta drug drugemu varovati njegovo gospodstvo in oblast. In kc več: državnika sta se zedinila, to zunanjo zvezo in zavezo spremeniti tudi v notranjo, sorodno, in v to svrho naj bi Ladislav, starejši sin Ivana Hunyadija, popeljal na svoj dom kot srečno nevesto cvetočo Elizabeto, pravo krasot ieo, hčerko grofa celjskega.
Do te pogodbe, ki sta jo bila sklenila avgusta meseca 1455. le-• ta, jo prišlo iz zgolj sebičnih ua-I gibov. Ker je bil Ulrik zadnji iz celjske rodovine, je upal starejši ' sin Hunyadijev kot Ulrikov zet, ;da bo podedoval in pridobil velik del grof o ve posesti. Ulrik si je pa mislil, da mu bo lažje kot sorod-__ niku Ilunvadijevemu pridobiti k 1 privržence in močno stranko tega moža. Vrhovni poveljnik je bil že
Camels so x>ovt-ad naprodaj v umetno zapečatenih zavojbkih. 2U z:i 10c: ali pa deset zavojčkov (200 cigaret) skapaj zavitih v trd p&pir za $1.00. Nujno priporot-fimn ta zavoj za doni. za urad ali za potovanje.
Uživajte okus Camel!
Kadite cigarete Camel, ker vam bo bolj ugajala zmes izbranega turškega in izbranega domačega tobaka, kakor katerikoli drug tobak.
Melikt eigarcte Camel in dejstvo, da nc grizejo in ne šče-getajo in da ne napravljajo nikakega neprijetnega okusa, je napravilo te cigarete znane povsod. Najbolj boste za-mogli razumeti njihovo kakovost in najbolj vas bodo zadovoljile, ee jili boste primerjali s katerimikoli, morda dražjimi cigaretami na svetu!
Kadilci ne pričakujejo nikakili daril ali kuponov, ker vedo, da so cigarete dobre in da vam bodo ugajale!
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO.
Winston-Salem, N. C.
.	¥ ,	.	A	ll" XI »V/iitl, V lilU lili L/v » v* JUAiV i V
mi tezi moje srce. Ozn se nekoh-. uj sin ni bil niti priblii-ko okoli sebe, dragi moj soprog! tako nadal.jcn in duhovit, ka-Okrog m okrog te obdaja kraljev- ^ ^ ^ M ton?j lvaiia Hu-gastvo; na tisoče delavnih, d	brala sini<t. bilo bi mo_
i ljudi, ki bivajo v tvojih	da bm UMka povzdig.
. „ . ,	ako bi torej Ivana Hu
sko bo-----l " — ------- .....
pridnih	------------------..
vaseh, bilo bi srečnejših, ako bi naslednikora. jim dnino zlajseval gospod, na ka-	.
terega se vsi ozirajo spoštljivo. I i . Toda do te rodovinske zveze m Njihova davščina je jako velika pnslo; kajti po kratki zaroki in njihovo delo je težko, njihov J« P™0 Preminila Ulnkova duh ni izobražen, ker jih nikdo	obema SV0Jima bra*
ne podueuje. Čisto drugače bi bi-;toda v veL'uost< io, dragi moj Lirik, ako bi svoje) Umrl je tedaj Ulriku celjskemu bogate in blage moči uporabljal zadnji otrok. Bilo mu je to ske-svoji deželi v korist! Tu imaš po- rana, pa dogodljaji, ki so se polnoma varna tla. nobeden na- imeli goditi ter vršiti na ogrski
z njo slava Hunyadijeva in Kapi- Iščem JOŽEFA
Cigarettes
v
rik prav dobro, da ima Kinzinger ;pn)tnik t- tukaj JRl bo zahajal na meji, za motili so ga večkrat, da
i>ot; v daljni tujini si vedno raz- ni mislil na svojo prebridko izpostavljen kaki nesreči, preti ti gubo.
neprenehoma lokavi slučaj ; tukaj l Od 28. dne maja meseca 1453. v ožjem krogu stori* lahko veliko leta, ko se je mladi osvojevalec dobrega in vzviševalncga; sreča -Mohamed II. polastil kot zinaga-Ijudstva, ki se razvija po tvojem lee mesta Konstantina Velikega, • krepostnem prizadevanju, bi te.starega Carigrada, je bilo Ogrsko pomirila in osrečevala; v svetu v vedni nevarnosti, da ga kopita te čaka edino boj, in čim večja bo turških konj opustošijo m si ga tvoja moč in veljava, tem težje Posvoji sultan, ki je hrepenel ne
dan na dan manj privržene raste očivitlno nezadovoljnost njegovem polku, v njegovi stranki. < J rot' celjski je to priliko uporabil, da je vsakega odpadnika pridobil /ase in tako je naraščalo število njegovih zaveznikov v isti meri. kakor jih je Kinzinger izgubljal. Vrh tega je pa bilo občinstvo l iriku v veliki hasek, ker
.... tvoja moc 111 veljava, lem Le/.je t----■ -j- **"-----' " -------c-------
mu je pomagalo in omogočilo „11- ^^	častihlepje. Lju- prenehoma po tujih deželah. Res
dobiti mo/,.. k i so bili potrebni .	^ ^ aate!"	^ ** 3« Hunvadi branil hra-
gmotne pomoči.
Mladi kralj Ladislav je bil v srcu svojemu tako duhovitemu stri-eu vedno jako naklonjen; edino strah pred Hin/ingerjem in nje-
iprog, boji ririk jo je j)Oslušal do zadnje besede, pa Katarina je že vedela, predno je še odgovoril, da njene besede niso povzročile pri njem
bro, vstrajno, ko so pa Turki, hre peucč po velikem uspehu, mahnili s silno armado proti Donavi, da bi dobili v svoje roke močno trdnjavo Belgrad, bila je llunvadiju
bolj koprnel po grofovem svetu, misli. In ko je bilo videti, da se nena-l "Veliko je resničnega, kar si klonjeuost in neprijaznost i>roti mi rekla", je pričel čez nekaj ča-Kinzingerju razširja vedno bolj in sa; "vendar ne morem opustiti bolj. bilo je Ladislavu, kakor bi poti, katero sem začel hoditi. Moj s.- mu bil težek kamen odvalil od oče me je
vzgledom
silil v to z besedo in
ilj Ladislav in Celj prizadevala, pridobiti od vseh j strani na Dunaj pomožnih čet, .s katerimi sta mislila popolniti Hu-J nvadijeve. Toda predno sta bila s svojimi pripravami gotova, je prišel že mino rit ski menih Ivan
srea
Neke«!
dne j«
bilo v isti dobi, prestal sem
in pri tem ostanem ; Kapistrallj p0slan od papeža sj r ze, da bi svoje misli precej m0Čn0 krizai-sko armado1
v kateri je bil 2S. dne septembra m želje predrugačil. Mene samega na nevarno mesto; Kapistran jc meseca 14.">:J. leta Ulrik zadnjič s muči to častihlepje, brez preneh-,^ zelo majhen> hnih wedel, golo-kraljem. precejšnje število žlaht- Ijaja me mika. vleče 111 zene neka * mQ~ kJ ^ pa bil yCs yUet za uikov zbranih, ki so nagovarjali skrivna moč do slave m moči. boj proti "poimesecu", Turkom, Ladislavu, da naj nemudoma po- Zlasti od tedaj, ko mi je nebo po- iu je za ta boj navduševal tudi
druge. Bil je skrajni čas, da Hunyadi oborožil ter si pri-! pomagačev za bitko; kajti ,	...	so bili že pred trdnim Bel-
treba veliko besedi in kralj je na- moje ime mora biti zapisano v|gradom Po hudem, toda zmago-pisal pismo, v katerem je s prav,svetovni zgodovini, ki naj vsemu hem boju §ta prodrla si0veči ju-! vljudnim, prijaznim načinom po-, svetu pove, da je bil Ulrik, z««-Lak Hunyadi in italijanski menili zval grofa Ulrika v avstrijsko »ji grof celjski, tudi najhrabrejsi,'na ^elu svojik vojnih trum v trd-
glavno mesto.
Ulrikov obraz je žarel radosti, ko je dolgo in težko pričakovano poročilo imel v rokah ter ga raz-'soprogi desnico ter je odliitel, da odeval svoji soprogi. "Veseli se bi prikril svoje gonjenje, z menoj, draga mi!" je rekel živahno, uaznanivši ji v naglici veselo novico.
Toda na temni Katariuini tre-
najvecji in najmogočnejši svojega • j obieženci, ki so mislili,
1 1 f J'	I	7
10 •	da so že izgnbljeni, so jih sprejeli
To izgovorivši. je stisnil svoji'z Teiiko radostjo. Pa še >edno so
se pomikale in prerivale Mohamedove nepregledne vrste pred zi-dovjem. konca še ni bilo. Kar so pričele dobro vežbane trume na-
Nekaj dni po tem razgovoru — bilo je marca meseca — se je bližal grof celjski v spremstvu tisoč skakovati. Grozovito klanje in okhičanih jezdecev dunajskemu mesarjenje je bilo z mečem in me-palnici se je zasvetila solza in to mestu, katerega je ogrevalo ljubo talnim orodjem in če je še toliko ni bila sol/a. ki jo zvabi veselje. | solnee v svojem blišču in čaru. 'ogorelih obrazov azijskih popada-"Kuko bi bila vesela", je rekla prj koroških vratih je kralj že^o mrtvih ter pokrivalo zemljo ini potihoma. "ko nas pa zopet in se-jt^ko pričakoval svojega strica; ( ozidje, v aovražnih vrstah se toj daj gotovo za dolgo misliš zapu-' spremljala jih je vesela množica niti poznalo ni.
stranova.
V tem je pa bilo privrelo na Dunaj veliko potujočega ljudstva. Že je bil odločen dan, kdaj da odrinejo na Ogrsko, kar so dobili žalostno vest. da je osiveli Hunyadi v Zemunu dve tedna po zmagi umrl vsled mrzlice, ki je nastala v taboru, — da je mrtev mož, po katerem je žalovalo in plakalo vse ljudstvo.
Ulriku je odleglo; kajti če ga ni drugače zapustila vsa sreča, je prišla vendar zdaj ura, ki mu je prinesla poleg starih dostojanstev tudi še tisto, ki je dičilo umrlega: namestništ-vo na Ogrskem. Silil je torej kralja, da jo naj kmalu odrinejo z Dunaja, in v resnici se je pomikala že v zadnjem tednu avgusta meseca nova armada ob Donavi; bilo je pa tudi Bel gradu potrebno, ako bi se Turki ojuua-čili, da bi se maščevali nad sramoto, ki jih je doletela.
Smrt Ivana Hunyadija je povzročila veliko zmešnjavo na Ogrskem. Nekateri žlahtniki so se zbirali okrog sina umrlega junaka, drugih je bila zopet volja, neznatnega mladiča slavnega, imenitnega očeta izporiniti z mesta, za katero ni imel sposobnosti.
Oktobra meseca so se zbrali ve-likaši vse dežele v Futaku. nekem trgu ob Donavi blizu Novega Sada, da bi najvišje državne urade zopet razdelili novim možem. Ostre govore so govorili. Vsaka stranka je hotela imeti prav. Zmaga je bila konečno vendar za Celjana ugodna: v slovesni skupščini je bil grof Ulrik imenovan namestnikom ogrskim.
Dosegel je torej, kar si je želel. Pa potreba je bilo, sprijazniti se z nasprotniki, in to je mislil uaj-| lažje doseči s tem. da je vzel Ladislava Hunyadija svojim sinom.
Ta je bil s tem navidezno zadovoljen ; na v njegovi duši se je razvilo sovraštvo, razvil se je hudoben načrt, ki so ga njegovi prijatelji odobravali. Sklenili so, raje prelivati kri, raje se pregrešiti na grozovit način hudodelstva, nego da bi služili zopernemu, sovražnemu — tujcu.
(Konec prihodnjič).
Srbski pisatelj se ustrelil.
Iž Sofije poročajo:
Po porazu na Kosovem se je tam ustrelil srbski pisatelj Usko-kovič, češ, rajše v smrt kakor v suženjstvo.
GLAV AN radij	NAPRODAJ
Prosim cenjene jmam fine kromatične harmonike re za njegov na- Hochholzerjevega sistema 52 Slov, da ga mi javi. za kar mu \ prim tipk. 21 basov in vse plošče
važnih zadev, rojake, če kdo
bom zelo hvaležen in tudi nagrado rad dam. ali naj se pa siim oglasi. — Tony Klitschek. Bessemer, Pa.	(20-1—1-2)
Pa vendar je navdala obleženee v obupnosti srčnost, neustrašlji-vost — naval in silni naskok so srečno odbili. Toda to še ni bilo vse; križarska vojska, ki jo je raz-
stiti * Ti si današnjo vest prlčako-|do gradu, ki ga je bil moral Ulrik val željno, a jaz — prizanesi, da zapustiti pred dvema letoma, a ti povem odkritosrčno — bala ljudstvo je bilo tačas vpilo za sem se je v resuiei. Večkrat sem njim ter ga podilo s kamenjem, že nameravala stopiti pred te in Njegova mnogobesedna, zgovorna te prositi, da bi si se vsemu temu usta so molčala, ko je jezdil s'vnel z besedo in z vzgledom verni, odpovedal ter se tega odkrižal.1 kraljem po oiki nliei, kjer jima hrabri menih Kapistran, mahnila Zbala §em se vselej tvojih temnihjje množica napravila prostor; go-'jo je na taborišče prestrašenih( besnih pogledov; kolikorkrat sem tovo je pomišljeval, kako naglo Turkov, ki so jo popihali v div-h o tela s teboj govoriti, vselej mi spreminja ljudatvo svoje mittje- jem begu.	|
je Tjurrtt1" živo čuteča beseda, nje, svojo naklonjenost in prijaz-j To je bilo 23. dne julija meseca] prodno m mi jo porodila. Ker pa nost. Ko je prvikrat fel z Lodi- 1456. leta. Po bliikovo se je razvidi«, da boš samo nekaj uric ie|«lavom po olieah, poskakovalo mu. nesla ta novica o sijajni zmagi in
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
n Uto 1916.
En iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEVLJEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-mora pokriti celo steno.
ALOIS SKULJ, V. O. Box 1402, Netr fork, N. T, (5-1-494 v 2 d)
Kad bi izvedel naslov svojega očma MIHAELA HRVATI X. Doma je iz vasi Trpeanc pri II. Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Proseii. Box r>4(i. Sheffield, Pa. (26-28—3 )
Rad bi izvedel za ANTONA PRLUC in MIHAELA BAN. ki sta bila pri meni na hrani in o-stala dolžna. Zajedno |>a opominjam tudi druge dolžnike, da store svoje dolžnosti v najkrajši1 m času. — Joseph Jakšetič. Box 112. Onoville, N. V.
Kje je FRANK NOVAK? Pred dobrim letom se je nahajal v Sheboygan, Wis., od tam je baje odšel v Milwaukee, Wis., kjer ga pa pošta ne more najti. Ker je med rojaki v Shebovga-im precej dobro znan, je gotovo tudi kateremu znano njegovo sedanje bivališče, katerega bi mi prav radi seznali. Najbolje je pa, tla se nam dotični sam javi, saj ve, zakaj I — Upravni-štvo ''Glas Naroda". 82 Cort-landt St., New York, X. Y.
(22-26—1 *
EDINI SLOVENSKI SALOOB t Dulnth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam* la se nahaja moj SALOON pci bloka od Union postaje na deuJ ctrani W. Michigan St. iter. 418.
Za obilen poiet se priporočam. _JOS. SCHARABON.
HARMONIKE
sodi*! kskrSnekoU vrat* !fldslsJ«M U popravljam po najnlijlli snah. a d* to tipcžno In aaaealjlvo. V poprav j aanesljlvo vsakdo poffljs. ker sem aad 18 let tukaj r tem pošlo in wda r svojim lastnem doma. V poprav«* minem kranjske kakor vae dros* narmonlke ter rafionam po delu ka kocino kdo motava
vprašaaj. _
JOHN
teii
so iz aluminjuma, v jako finem stanju. Kdor je kupec, naj piše na
Ernest Hummer, Box -V-).	Brewster, Ohio.
(24-26—1)
Za vsebino oglasov ni odgovor-; do ne upravništvo ne uredništvo i
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:	_
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin., Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI.
IH. SvetHn, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. j M. Perusek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, Johnstown, Penna.
Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle, III. Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis, Wis.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti Dandero, laatavo, regtlj«, godbene instrumente, kapo ltd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, privesku, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene zk cene vprmBate. UDra&mJ« Vaa stane le 2c. pa «1 bodete prihranili dolarje.
Cenike , veC vrst pošiljam brezplačno. PISIte ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328
9
i
%
> ^	ofo> <7fa> rrfto r^flb A	oftb afit f
Zadnja novost.

i.
r""* Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam G steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boli-še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ealoneriib
F. P. Barton piSe:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vBaki dan, kar je jaaco, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: j
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Statioa,	PITTSBURGH, PA
oflfe ofl*> ^	^ oAb	o^l
i
ZASTONJ MOŽEM
50,000 KNJIŽIC'
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pi.šitc pn našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko-c-itate, kalu> se možje, ki trpijo na bolezni kot jo zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstlpacija, katar, zlata žil2, revmatizem okorela jetra in želodčne ter mehurae bolezni, vspcšiio zdravijn privatno doma in z majhnimi stroški.
Trpite_li na bo I or in ali v križu in v zgibih. na glavobolu, izgnbi tt-ka. kislini v želodcu, ]>ovrat-auju hrane, bljuvanju, žolč ne in riganju, nečistem jeziku smrdljivi sa]»i, »laboni spanju in slabih sanjali, utrujetiosti in naglem razburjanju, nervoznosti. razdraženosti iu slabosti ob jutrih. črnih kolobarjih pod očmi. iVrubi volje, >sramežIjivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadonoeti 2 Ti simptomi {xnnenijo	: -1"1........' —z-	—L ! 1 *
in nasveta.
dobre po.) at k o ... ......--------------ji.- iu iuhko vam pomaj
k zdravju, moči m kreposti.	1
>zijj\usu in j.ia.snosii \ uruzoi, i>ojazm 111 na prepadonoeti 2 Ti sim-uiio. da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju vsebuje ke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga
I
Pošljite kupon za brezplačno knjižico.
na. J. RUSSELL PRICE CO.. S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, II!.. U. S. A. c*?apodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.

...----------------
A
J-T- "
GLAS NARODA* 26. JANUARJA, 1916.



NiidaijfVijujv .
j-	v.-ver ]c«fVi<rila /. blagajnikom. - Prosila ;»ii je,
... u*j {» ./alti. kar j«* l»iJ<« iui*«l njima. Najprej ji ni vrjel. ko j>- |»a k* .•»trajal* |*ri ->v«.ji trditvi, j.- |*>v*»*»il *rlavo in «k1*h-L
Ni'kftra din* j«* |»rir<-«lil bankir malo zabavo iu jM>vabii tudi mar kij.i Km	pri iiii/i. v obrnil k njemu rek«*"-:
N« j	rad	marki. — Ali imate vi še kake-
**i» imrmlitiku	imeti« f
N«*. ac«li •»■«■ mi. da ne.
I 'r» d --»milni dnevi m h* -e/naiui L nekim mark i jem C 'laiue-
rauuttt.
L .ms i hfiurau je i» j I \elik Jojm.v. iz \sik>- /-aj;uU* j" /.»al srečno i/iti. »••«!, : ■<> l>aiikirj«'Vjli Im-viIhIi j«* za hi|» smrtno prebledel. — Vso -vnjo voljo j«- moral zbrati, da tc;ra ni.Mj dru«ri opazili.
( idho. — (V sem prav poučen, ni razen mene nobenega tlrii-f»'<*ga markija 1'lameraua.
S.»j j • v»e«*no. ee je marki ali ne. — Denarja ima več kot do-*. olj. da lahko |*o kraljevsko živi.
—	Ali j«- tako bojratT
On stopil /. našo bank<» v trgovsko zvezo. - V kratkem.easu jih bo nakaz.t! 4<MM*H) frankov. Haje j«- prišel iz Brazilije. — Njegovo pravo ime j«- iiaston marki de tlameran.
Louis j<> bil znpet zajrosjMxloval nad samim s»-boj. zato pa ni niti / o< » miiii trenil. ko je bankir izpre govoril ime njegovega brata.
Aha sedaj sjiomiiijam. — Moj daljni nečak je. — I*red leti i- bil enkrat obiskal in ostal par tednov na našem gradu. Ud one ga eavu nisem o njeni ničesar več slišal.
l»«<-t«- imeli kmalu priliko, seznaniti se ž njim. — I'pauii »la me bo obiskal, ko bo prišel v Pariz.
Marki m* je molče priklonil.
I>a. zelo rati bi gsi že videl.
Tozadeven jKigovor je bil končan. — Magda in Valentina sta se t ill "pogb dali in zaeeli premišljevati o tej čudni zadevi. — Najbolj potrt je bil Kaoul. Vedel je. da he bo zgodilo nekaj strašnega.
Ko je bila večerja končana, mi se podali gostje v salon. Samo Cla-m era n in Kaoul sta ostala v jetlilniei.
On je — je šepnil Kaoul smrtnobled.
—	I>a. tudi meni se zdi. da je on.
Pobegniti bova morala, ne kaže drugače.
l oda Oameran se ni tako zlepa prestrašil vsake stvari.
VA i se nn. da tega ne bo treba. — Najprej morava seveda izvedeti. kje se nahaja ta nesrečni Gaston.
Zdi s. mi. da je pustil bankir na mizi svoj zapisnik.
Marki j. stopil k mizi. hitro prelistal zapisnik in se zadovoljno nasmehnil.
—	Tukaj je naslov: — Marki Clamerau, Oloron. Basses Pyrenees. - - To bo najina rešitev.
Zdi se mi. da ženski nekaj slutita.
Kaj zato? — Ženski sta v najinih rokah.
Ko sta lopova zvečer odhajala iz hiše. sta začela kovati načrte.
Vse je odvisno <m1 tega — je pripovedoval marki — če ve Ga-:>>n. da j* Valentina bankirjeva žena. Ce ve, nama ne preostaja dru--ega kakor pobegniti, če pa ne ve, bo še vse dobro.
Kje boš pa izvedel, za božjo voljo?
—	Tja bom šel in vprašal.
-	Lepa misel, samo podjetje se mi /di nekoliko prenevarno.
Nevarno bi bilo. če bi lejto v Parizu sedela iu delala tako kaki »r dosedaj.
Kako ti hin-eš je rekel mladenič začuden. — Kaj naj pa jaz poeiieui v Pari/u?
Ti lepo tukaj ostani. O vsaki malenkosti mi brzojavno poročaj. Lahko n«*>. - 'Jutri zvečer, bom odpotoval.
17.
tiuMuu se je bil / veliko težavo tešil m ušel svojim zusšledoval->in. V prvi vrsti je moral biti hvaležen staremu brodarju.
Ko je dospel \ Marsej, ji- imel pri sebi še HoO frankov denarja. V pristaniv u je bila zasidrana jadrnien, katere kapitan ni vprašal ljudi o njihoM preteklosti, ampak je vzel v službo vsakega, ki je bil dovolj močan.
llrod;ir se je bil dogovoril z kapitanom in se vrnil k Gastouu
rekoč:
Zaenkrat bi bilo v>e v redu, toda bojim se. da lie boste zado-\ oljni. Opravljati bost«' morali naj navad nejša dela.
Nič za to. t ez morje moram na vsak način priti.
Sprva mu je bilo v resuiei težko, slednjič se je pa privadil. — Misel ua Valentino ga ji- navdajala z novimi močmi in novim upanjem. Tri b ta -o brodili po morjih, prevažali blago z otoka na o-lok. po treh letih so pa dospeli v Valpariaso. — Ko je izplačal kapitan <i.istoiiu zaslužek, je imel s svojim denarjem vred 12.000 frankov.
Pisal je prijatelju v domovino in ga prosil, da naj mu piše, kaj se je /godilo novega. — Novie. ki jih je dobil, ni bil posebno vesel. Prjatelj mu je sporoeii. tla je stari ('lameran umrl. da za Louisa nikdo ne \e. in da se je Valentina poročila.
Te noviee. fiosebno pa zadnja so ga silno potrle.
Malo ji- manjkalo, da ni obupal. — Toda mladenič je imel železno voljo. Začel j«* delati in špekulirati. Tisoč stvari se je lotil in skoraj od \^ake je imel kaj dobička. — Prebredel je eelo »Južno Ameriko, iiakupoval je ozemlje, za katero je vedel, da vsebuje dragoeeue kovine in postal po dvajsetih letih miljonar.
Po tri ind vajsid letnem bivanju v tujini, je zalirepenel po domačem kraju. Ker je bil napoti nekoliko zbolel, so mu zdravniki nasvetovali, da naj gre v Pi rine je.
Nekega večera mu je prinesel služabnik vizitko, na kateri je bilo zapihano: — Louis pl. Claraeran.
-Moj brat: — Moj brat! — je vzkliknil Gaston veselo. — Sko-eil je -.kozi vrata in objel prišleea.
Ko sta se objela in si i>odala roke. sta začela drug drugega pro-matrati.
-	Saj s«- nisi skoraj nič izpremenil Louis — je rekel Uastoii — takoj sem te »poznal po obrazu in po smehu.
Gaston je bil svojega brata neizmerno vesel.
—	No, zdaj že vsaj nisem več tujce v domovini. — Povej vendar, kako se ti je posrečilo, da si prišel do mene?
Oameran je bil pripravljen na to vprašanje.
—	Neki gospod v klubu mi je povedal, da sta se nekje sestala. •Sprva se mi ji- zdelo nemogoče, ker .smo te vsi smatrali že let za mrtvega.
—	Ati nisi nikdar mislil name?	/
—	Kako bi? — Slišiš, da nismo vedeli, da živiš.
—	Kako, ali nisi vedel, da sem se rešil? — Ali ti tli grofica Va-t4jentina ničesar povedala?
—	je odvrnil Louis žalostno — ona nam ni ničesar spo-
tvčila.
~ Ničesar! — je vzkliknil Gaston jezno. — Ali je bila les tako a, da je pustila mojega očeta od žalosti umreti. — Seveda vedno f bala ljudi.
tti ... Mj&ti&Huit... i - Jm
J
—	Zakaj pa nisi pisal !?
—	Pisal sem samo svojemu prijatelju Pavlu, ki mi je povedal, da mi je umrl oče iu da si ti odšel iz graščine.
—	I)a. graščino sem prodal, ker sem mislil, da si že mrtev.
—	Pustiva te žalostne spomine. — Bodočnost je najina ! Sedaj bova šele začela živeti.
Naslednji dan je brzojavil Louis Kaoul u:
—	Ne boj se! Vse je dobro.
Naslednji »lan sta hodila |*» okolici in se o vse in mogočem pogovarjala.
\ eš kaj je r*-kei lia-ton v Pariz bi rad šel. — Toliko časa sem -m- klatil po samotah, -edaj sem pa zalirepenel po velikem mestu. Kaz-n tega j.- pa v Pari/u tudi Valentina, ki je. kakor so mi povedali, poročena. — Oua ima naš družinski nakit.
—	Ali jra hoee« nazaj ?
Seveda. — m ga ji dal sumi v varstvo. Za nakit mi ni toliki«. Njo bi rad videl — V mladosti sem jo namreč zelo rad imel....
Kje boš pa izvedel /_a njo *
V njenem douiaeem kraju gotovo vedo. - kom se je poročila. — Se daiie< Ikhu pisal svojemu prijatelju.
Ko je Stopil Louis v svojo sobo. ni vedel kaj bi začel. Po)M>iuoma K *>il uničen. Sedaj rekel, sam pri sebi - -edaj je konee tvoje umetnosti. Sedaj ti bodo prišli na sled.
V .Nadaljuje »e/.
Oemjenlffi naročnikom T fm-■ylvaniji sporočamo, da jih ko v kratkem obiskal nil potovalni aa-stopnik
dobita "CHLAS NAJLODA" akod Mri ■um damo, bnaM uialj la •Uvnlk prunikoT. "GLAS HARODA" lakaja damo aa iMttk atraaak, taka, «a dobit« tadaiwko M strast berila, ▼ 1M atraai, all 8M atraal t MHk "GLil HASODA" doaate poročila a bojišča la raaaa aH-ka. Sodaj ga alahenl daa raspočUJasa Ta itarllka jamo govori, da j« Uat aalo raailrjaa. Meta Ja orranieiraao ia apada t etrokorae aalje.
MODERNO UREJENA
TISKARWA OM NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVBiTJJE PO NIZKIH CENAH. / i»ii * • DELO OKUSNO. * ■ a •
IZVRŠUJE PREVODI JT DRUGE JEZIKE,
a • sa
UNIJSKO ORGANIZIRANA*
POSEBNOST M t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D.
YSA NABOtOA POiUITI M a t
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.T.

Kaj pravu« ptaaiettL
la HfliTiIki « WW
"Doli z orodjem!"
Uv RkriiMi waiJ J« ptaalt Kajiae mm a iQOUm M> Um rrabral la ? ajaj nalai veliko korlataeca. Ta jrfr MM nllrt aa Sorska la obsega aetorol leplh adsU..
rildsilh pL Bilfti«; Odkar Js uarla —Btail M mia am areta tako slavae plsatoUloe kot Is Sottaarjsra.
fW. dr. A Dsdd: "Dott a orcij— Js praro oclsdals H lasa. Ks (Dorsk prsilts to knjigo, Bora aohot M blUajo Bonitm bolj« <asL Kratkoautto: selo dobra kajlgs.
Dr. LaA Jakebsrakl: To knjigo M ilovsk aaJiajAe aslioMk T <m area aM Js pretreslo, ko aa Jo prebiaL
StaJsEskl p»wmj Pater Bsseggsr plie: Bsdsl mum t atte pri Krlegiadi la mm bral kajlgo a muiowcm "Doll a ere* i r Prebiral ana Jo dra dneva seprenebona la aadaj lahka da ata ta dva dasva nekaj poeebiga v aeojeet Meljeajai i Js prebral, uat seletol. da M ss prestavilo kajlgs e vse is jeatke, da bi Js Imela vsaka knjlgains. da bo Js tadl w m smsIs aaajkatt. aa avatn aa draAa, ki raaMrJaJs Brste AH M ae ad made aataasvM Mfta. bi M
1
C. ............... nfaja aajbsljdi fcajlgs. kar as JU nš>
■ali ljadjs, ki as borijo aa aretoml mir___
■eae Laal (aa ebodo, katerega Je Imel leta isae t BerUaa)! ■e beat slaril knjige, osmo tmenoral Jo bom. Vaakcma Jo bom po-aaOL Vej bi todl ta knjiga neBa ivoje apoetaUa. UMU taja la nCUl vse na^pde...
' "" Js rekel v aekeas svojem aeie ta v psalaaekl abocnld: Baj Js bila pred kratkim t posebni knjigi opisane aa pretreeijl* uOn vojna. Knjige al napisal aobeo voja-■d strokorajak, aobea d rta mik. pal pa pilpiosta aL Battaarjava. Proslaf'Vas, poavetftla par nr TpS aavdaBsval aa vojae^ da be
Slovenic Publishing Co.,
a Oortiftndl Btrwl N«w York Cikj, N. Y,
Myiiwmgiia»«iiww>wi«waii
Veliki vojni atlas
uijskqooh se evropskih držav in pi kolonij 8bak posestev vsdi yeiesiL
It raznih zemljevidov aa »tik straneh In vaaka stran je 10% pri palea velika
Mr. ZVONKO JAKSHB,
ki je pooblaščen pobirati naročili no in izdajati tozadevna potrdila. Upravničtvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet iR afor-
"The Bnreau of Indnstrlen and Immigration" aa državo New York varnje in pomaga priaeljen-eem, ki so bili oaleparjeni, oropani ali a katerimi ae je slabo ravnali.
Brezplačno sa daje nasvete pri* aeljencem, kateri so bili oaleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti aa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali e priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OP INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v roestn New Yorkn: M East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjntraj do 5. popoldne ln v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
25 ceatov
Mai>jši vojni a
m 8 straneh, vaaka stran 8 pri 14 paleer.
Cena aamo 15 centov.
Vsi zemljevidi eo narejeni v raznih barvah, da ee vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o t* k o je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 13c. v znamkah ln natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
SloYemc Publishing Company,
82 Cortlandt Street.	New York, N. Y

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GBEATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žel* dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena paraika.
Obrnite m eanpno aa ajega, kjer boate totao ia eolldas pestreleai,

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V©Ukosfc Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Najbolj n-
silo n leo-ik* ln metke Ism. kakor tudi n moilu brk« la brado, ▲ko m rabi to
■tojo ▼ 6 tednih krasni, goatl ia dolgi kakor tudi moškim krasa« brka la brada in nabo-4o odpadali Is om oalTall. Brnutlun. koatJbol ali tremnja ▼ rokah. nogah in križu ▼ 8 dneh popolnoma oadrarim. rana. opeklina, bula. ture. kraate ln crlnta. potna nos«, kurja oči. brsdorice. ozeblin« t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bree uspeha rabil, mu jamčim sa S6.00. PIKte tako) so eealk la knjižico, pailjaas aastoaj,
"GLAS NARODA" JE EDIHI SLOVANSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE H AN JI
JAKOB WAHClC,
Itn a. IHtk BL,
o.
Zadej je natanSen popis koliko obeega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
držav,_______
Francije, Belgije in platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.




Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poftiljatve todi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je ls ta, da potrebujejo poftiljatve ▼ sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pofiljanje denarjev sorodnikom te znancem v staro domovino,"
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.