je človek, ki ¿£Ui stik in besedu- • tisoč ljudmi vseh Vftjbrž ni daleč na- jjjalne, v katero bi jaevu stopilo toliko ljudi. Gruáovnik rtlcega prijazno be- ^i se pogovarja, ¿JG^ svetuje in TO 120 let. I nobene druge trafi- jpju, da ljudje hodi- g„ številu k vam, yji je prišlo v tra- 1<Л 200 Ijudiì? O, dve. Sicer pa je ¿je me pocznajo, se človeka . .. Tako življenju.« »Zmerom, i obiščem, ste v lo- ¡íenda res. Zjutraj db 6 in neham zve- io' osmih. Za koeüo I nadomeščati žena. la se zgodi da sem ¡4 ur vkup v službi, jdioba z ženo.« »Ka- pdeti, ko greste na IIJA, to bi pa res bil ie bi kdaj šel. že ' san bil na dopustu, 'ошп moram pove- ) v 20. letih niti en- ostal doma zara- t Bu»Kdo so zjutraj I p »Prvi so dijaki, t t po Delo, TT, Sport- postavili njih ali ^f- Ne, mo- bodo odsev ¡J' lü dela.io if'^ človeške i u\ jim je ILI kakšnem J'^li), bo- jT/esene hi- zaradi ftljali, ali k^Jih pre- TII PANJEM«. l>- leöajo hrbet.« ftOSTANJ 1500 PIONIRJEV TEKMUJE Pred kratkim je bilo na obeh osnovnih šolah v Šošta­ nju zaključeno tekmovanje za Kaj uho vo bralno značko, za kar je pred trenîi leti dala pobudo občinska zveza prija­ teljev mladine. Prvo leto se Je prijavilo za to tekmovanje okrog 500 pionirjev, že letos pa se je to število potrojilo. Doslej so podelili 90 zlatih, 240 srebrnih in 285 bronastih značk, razen tega pa še 143 pohval pionirjem in 162 po­ hval cicibanom. S tekmova­ njem so že končali tudi na velenjskih šolah. Zaključnih prireditev sta se udeležila tu­ di književnika Eia Peroci in France Bevk. J. B. KONJICE SESTANEK SOSEDOV Mdnuli teden so se v Slov. Konjicah sestali predstavniki družbeno-političnih organiza­ cij in občinske skupščine Slov. Bistrica in Slov. Konji­ ce. Skupaj s članom republi­ ške konference SZDL tov. Simoničem so obra^avali dosedanji potek priprav na skupščinske voiitve, hkrati pa raepravljali še o predlog kandidatov za zvemi ¿bor na­ rodov, ki bodo v tem organu aastopali našo republiko. SKROMNEJŠI PHORAČUN Te dni so v konjiški občini konč''i zbore volivcev. Na^ menjem so bili pomladan­ skim voütvam, pa tudi raz­ pravi o predlogu občinskega proračuna, ki ne kaže naj­ boljših obetov. Kljub temu bodo nekatera področja dobi­ la nekaj več sredstev kot la­ ni, kar velja med drugim tu­ di za sklad za pospeševanje kmetijske dejavnosti, ki je lani razpolagal z zares skrom­ nima sredstvi. BRIGADIRJI Učenci višjih razredov osnovne šole Dušana Jereba v Slov. Konjicah so ustanovi­ li brigade, ki v popoldanskem času urejujejo okolico nove šole. Uredili bodo šolski vrt, pa tudi park in dvorišče. Pri delu jih seveda ovira vreme, toda kljub temu zagotavljajo, da bodo še pred dnevom mladosti zazelenele trate in zacvetele njihove rože. VITANJE LOVSTVO NAJDLJE Tuóstióno društvo Vitanje je na svojem letnem občnem ¿boru med drugim ugotavlja­ lo, da so turisti nekdaj Vita­ nje bolj obiskovah. Takrat pa taidi niso bili taiko zahtev­ na kot danes, ko jih ovdra ne­ asfaltirana cesta, neugodne avtobusne zveese, pomanjka­ nje zabart^ itd. V Vdrtanje so predvsem prihajali ljudje, ki so hoteli v miru preživeti sivoj dopust. Danes pa je precej drugače. Tudi sob je prema­ lo, pa še tiste, ki so, nimajo sanitarij. Ugodno se razvija je lovski turizem, ki ga dobro pospešuje lovska družina. TuTistdjóno društvo je skleni­ lo, da bodo letos uredili park in nadaljevali gradnjo baze­ na. To delo so sicer začeli že lani, vendar ргероипо. Letos jtai 'bo, kot kaže, uspelo. •{Javi LAIČKO ODMEVI NAŠIH GORA Pred kratkim je bil v Rim­ skih Toplicah občni zbor do­ mačega planinskega društva, ki so se ga udeležili tudi de­ legati sosednjih planinskih društev. Med gosti pa je bil tudi urednik Planinskega vestnika prof. Tine Orel, ki je zelo laskavo ocenil delo tam­ kajšnje organizacije, zlasti pa prvo številko glasila mladin­ skega in propagandnega odse­ ka Odmevi naših gora. Stare­ mu odboru so mandat podalj­ šali in zbor se je zaključil v prijetnem vzdušju, v katere­ ga se je lepo vključila tudi interpretacija Božene Pavčni- kove, ki je izvajala balado Andreja Marinška Slovo od narave. Planinci vabijo vse svoje člane in nečlane, da ne pozabijo ne gore, ki jih vabi­ jo v svoje skrivnostno okrilie. A. M. HRASTNIK NOVA PEKARNA Hra&tnLčani jedo sicer do­ ber kruh, vendar sta сЛш PE­ karska obrata stara, njuna oprema pa dotrajana. Ot)6»- nd so že večkrat izrazili boj«- zen, da bodo nekega dne ostali brez kruha. Domate tpgovsko podjetja ninaa DE­ narja za novogradnjo, pa tu­ di občina ni Ш1 boljiam. Pred kratkim Je bil na ob­ činski skupščini razgovor » predstavniki celjskega Menca. Ob tej priložnosti so гаиргву- ЦаИ o možnosti, da bi to podjetje financiralo gradnjo novega obrata za peko kru ba. Čeprav še niso dosegli dokončnega sporazuma, bo po vsej verjetnosti. Merx gra­ DU v Hrastniku novo sodob no pekarno in sicer na zem IJišču, ki so ga že pred ба som odredili v ta namen - 7 zgornjem delu mesta. Gra dnja bo veljala nad 2 mût Jona dinarjev. V kolikor ne bo ovir, naj bi jo že PRTTIOD- DJO jesen 1£!гооШ AAMEOU. SPREJET OBČINSKI PRORAČUN Pred dnevi so slednjič tu da v Hrastniku sprejeli leto finjl občinski proračun. Spr^ Jem le-tega se je nekoliko za kasnu, ker so morali pristo; OD sveti občinske skupščin« usklajevati potr»»)e koristna kov proračuna 2 dejansko predvidenimi dohodki. Kljub temiu, da so sprejeli 4,63 od etotno prispevno stopnjo od osebnega dohodka zaposlenih, BO treba s proračunskim d<» narjem letos še posebej skrb­ NO ravnati. Predvideno je, da ho priteklo v občinski pro> račom 8,828 tisoč din in LA temeljno ieobražerralno skup- DoM nad 3,5 miUjooov dlmar- jm. V DRAMLJAH NI MESA Drameljski potrošniki se čutijo prikrajšane, ker trgo­ vina Merx v njihovem kraju nima možnosti za prodajo mesa. Pravijo, da sta bila ce­ lo v stari Jugoslaviji v Dram- Ijah kar dva mesarja, ki sta sicer prodajala samo vsako soboto, toda položaj je bil še vedno boljši kot zdaj. Dra- meljčani bi bih zelo zadovolj­ ni, če bi lahko kupovali meso vsaj enkrat tedensko. UREDILI BODO POKOPALIŠČE Krajevna skupnost Dramlje je od skupščine občine Šent­ jur dobila 9 tisoč novih dinar­ jev za ureditev pokopališča in za novo ograjo. Z delom so že začeli. Msa ^^ENTJUR KDO BO PREJ? Novembra lani je na Po­ nikvi zgorelo največje gospo­ darsko poslopje, kfl je bilo last Stanka in Marije Galuf. Kmalu nato je skupščina ob­ čine Šentjur izdala lastnikom odločbo in določila rok za odstrajiitev ruševin, ki stoji­ jo sredi vasi in vzbujajo zelo neprijeten vtis. V odločbi je tïudd določeno, da mora ruše­ vine odstraniti komunalno stanovanjsko podjetje iz Šentjurja na račun lastnikov, če ta dva tega ne bosta sto­ rila do določenega roka, Id je minü že pred dvema mesece­ ma. Ponikovljani zdaj č^a- jo, kdo se bo tega prej spom­ nil: la&tnákd ali komunalno podjetje?! Msa PLANINA NEKOLIKO MANJ KRVODAJALCEV Čeprav se je sadnje krvo­ dajalske akcije na PlaRici pri Sevnici udeležilo 80 krvoda­ jalcev, je to бе vedno za 20 odstotkov manj kot običajno. Verjetno bi se bale morale nekoliko bolj angaži­ rati tudi ostale družbeno-poli- tične organizacije, pa bi bil uspeh boljši. Zanimivo je, da ï Dobjega pri Planini ni bilo miti enega krvodajalca. MSA (NE)URESNIČLJIVE ŽELJE VITANJČANOV Tudi ljudje, ki živijo v Vitanju in njegovi okolici, so — kot vsi — polni najrazhčnejših želja. Mnoge od njih 50 neuresničljive, saj so odvisne od razmer, denarja, eub- tektivnth in objektivnih razlogov, skratka — marsikaj je odvisno tudi od drugih dejavnikov, ne samo od vitanjsklh ûtocanoy. Njim, ki živijo tod okoli, ne bi mogli očitati, (ia svoje skupne probleme spremljajo prekrižanih rok. Vitanjčani so si s prostovoljnim delom uredili že preneka- lero komianalno zagonetko. Spomnimo se samo krajevnega vodovoda, ki so si ga zgradili z lastnim delom in prispe­ vali zanj tudi lastila sredstva. Pa tudi glede ostalih pro- Diemov, ki bi jih po njihovem mnenju na tem območju bilo potrebno rešiti, so zelo enotnega mnenja. Za naèo TIELO anketo so namreč na to vprašanje izjavili takole: Jože Hribernik, »Fužinar«: »Mislim, da Vitanjčane naj­ bolj razburja to, da v kraju ni stalnega zdravnika. Pa tu­ di asfalt, vsaj čez trg, bi si želeli. Hkrati pa seveda člo­ vek razume kmete, ki pravijo — vi asfalt, mi pa naj si na hrbtih znosimo domov tisto, kar kupimo v trgovini. Vsaj cesto proti Doliču bi morali bolje vzdrževati! Za to pa bi potrebovali več denarja in boljšo pripravljenost za sode­ lovanje pri delovnih organiza­ cijah.« Milena Terglav, Vitanje: »Čeprav grem k zdravniku ze­ lo redkokdaj, pa vem, da si ljudje zelo želijo, da bi imeli v Vitanju zdravnika vsak dan. To velja tudi za zobo­ zdravnika. Da so potrebe ve­ like, se kaže že v vedno polni čakalnici, zaradi česar ljudje izgubljajo veliko dragocenega časa. Zato hodi moja družina k zobozdravniku kar v Voj­ nik. Veliko prej opravimo. Drugi problem pa je šola, ki bi jo morali čimprej urediti Tako ne gre več naprej!« Konrad Košar. LIP Vitanje: »Že dve, tri leta nam Vitanj- čanom obljubljajo, da bodo cesto prekrili z asfaltom. Pa tudi potok Jesenico bi morali regulirati, saj večkrat narasla voda povzroča veliko škodo. Popravljati pa bi bilo treba tudi druge ceste. Na primer to proti Doliču, ki bo kmalu neuporabna, če ne bo nihče nič ukrenil. Verjetno bi ljudje tudi sami pomagali, če bi bi lo treba.« Ljudmila Volavc, Brezen: »Od mojih šestih otrok sicer še nihče ne hodi v šolo, zato me stanje vitanjske šole ne boli tako kot tiste matere, katerih otroci se sezuvajo v mrzli veži in se -ičijo v pre­ natrpanih razredih. Pavendiar mislim, da bi vitanjska Sola morala imeti prednost pri občinskih sredstvih. Tudi zdravnika bi v Vitanju nujno vsak dan potrebovali. O ce­ stah pa rajši ne govorim. Ko bi jih vsaj sproti posipavali!« Avgust Jakob, LIP, Vitauje: »Pri vzdrževanju cest na na­ šem območju bi morda lahko kakšno odločnejšo besedo re­ klo gozdno gospodarstvo, ki te ceste tudi najbolj uporab­ lja. Mislim tudi, da bi nujno morali urediti odcep za Zgor­ nji Brezen, saj je tudi te lju­ di treba bolje povezati s cen­ trom. Ce ni dovolj denarja, bi mogoče lahko kaj prispevala tudi podjetja, ki jih v Vita­ nju pravzaprav ni niti malo.« Tudi če bi vprašali druge vitanjske občane, bi verjetno ne dobili drugačnih odgovorov. Zdravnik, šola in ceste, to so problemi, ki jih najbolj žulijo. Naj povemo, da sodi prva želja med zaenkrat neuresničljive, drugi dve pa sta nekoliko realnejši. Vitanjska šola naj bi po nekaterih izja­ vah letos prišla na vrsto, o cestah pa predstaAmiki krajevne skupnosti vodijo pogovore »na najvišji ravni«. Upajmo, da bodo uspeli. I- BURNIK