Št. 40. V Gorici, dne 4. aprila 1901. Tečaj XXXI. izhaja trikrat mi teden t jestlh iskanjih, In sicer: -vsak torek, četrtek in soboto, zju.trar.je iz-diinje opoldne, večerno izdanje pa /ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrmnimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letuvrelj^o posti pre-jetnana ali v Gorici na dom pošiljate Vse leto.......13 K 20 K$li gld. 6-fiO pol leta........6 , 60 $L , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „>, , 1-70 • Posamične Številke »tanoj« ltt.«w». ..v.r.1>w(.. «.....^^ NaroCnino sprejema upravništvo} v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 'i. do 12 ure. Xn naročilu brezMoposlinic naročnino so ne oziramo. „PKIMOHEC" izhaja neodvisno od »So5e» vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Soča* in -Primorec* so prodajata V Gorici v to-bakarni Sch.wj.rz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiB na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Večerno izdan je.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. ' Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drufo j-efii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj *o pošiljajo le upravuiStvu. Oglasi in poslanico se računijo po potit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7 fcr., 3-krat 6 kr. -vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „GorlSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «SoSe» in .Primorca* §e -Slovansko knjižnico4, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do'6 pol ter stane vselej? i gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 40 kr. petit-vnfcoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Oivide et impera! Vsaki pravi jugoslovanski rodoljub je pozdravljal z vesoljem ustanovitev hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru na Dunaju ter obsojal razdirajoče postopanje dr. Šusteršiea, vsled katerega so se lotili slovenski državni poslanci v dva tabora ter sede jedni v »Slovanskem centru", drugi pa so pristopili hrvatsko-slovenskemu klubu. Dejstvo, da se je osnoval hrvatsko-slovenski klub, so smatrali pravj rodoljubi za jamčenje, da v tem klubu združeni vsi hrvatski poslanci ter šest slovenskih- bodo nastopali res z združenimi močmi za blagor in dobrobit toli zatiranega jugoslovanskega rodu, in to še toliko bolj, ker pri ustanovitvi tega kluba so bili poslanci mnenja, da domača politika nima ničesar opraviti na Dunaju, da člane hrvatsko-.-šlovenskega kluba je smatrati tam gori edino le za zastopnike jugoslovanskega naroda, ki so vsi brez izjeme pripravljeni, vršiti svojo dolžnost kot državni poslanci na temelju skupnega, jed no t ne ga pro-g r a m a. Smatrali so to za neobhodno potrebo, kajti že tako imamo malo poslancev, in ako bodo še ti ločeni, kam pridemo? Ustanovil se je torej hrvatsko-slovenski klub, kateri je pokazal s početka nasprotje s klubom dr. Šustoršiča prav v tem, da ta slednji se je pri snovanju svojega kluba ozirat le na domačo politiko na Kranjskem, d oči m se je bil olresel hrvatsko-slovenski klub predsodka glede na razkole doma ter se je bil postavil na Dunaju na tisto pravo stališče, na keterem edino bi morala stati vsa jugoslovanska delegacija, da v državnem zboru treba pustiti na stran domače prepire, ler se združiti v skupen, imponujoč klub, kakor to zahteva splošna korist celokupnega jugoslovanskega naroda. Pokazalo se je nekaj takega smisla v hrvatsko-slovenskem klubu — ali to ni smelo bili, ker škofovska politika kaj takega ne trpi! Škofovska politika na Kranjskem je razdelila že a priori tamkajšnje državne poslance tako, da se je dala klerikalnim deviza, da ne smejo vstopiti v skupen klub z naprednimi poslanci. T.- se je tudi izvedlo. Škofovska politika je bila zadovoljna z ustanovitvijo »Slovanskega centra* v svesti si, da le pri delitvi najlože vlada, da pa še «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. malo bolj pomeša našo politiko, se jo začela obregati ob hrvatsko-slovenski klub, kateri so je zdel kolikor toliko nevaren njeni samovladi. »Slovenec* in za njim druga klerikalna trobila so razpostavljala javnemu za-smehu napredne poslance, zlasti dr. Tavčarja, grdila so one tri duhovnike, ki sede v hrvatsko-slovenskem klubu, kako da morajo biti skupaj z »brezvercem* dr, Tavčarjem. Pričela je grda gonja po listih, po pismih in ustno. Vsa klerikalna garda doma je bila na nogah, prelatje in škofje s kardinalom vred so si dopisa val i, so vozili sem ter tje ler uplivali tuintam, da bi strmoglavili iz hrvatsko-slovenskega kluba napredne slovenske poslance, pred vsem dr. Tavčarja, vsled česar bi bili ti osamljeni, veljava kluba zmanjšana in ona »Slov. centra" v očeh teh pohožnjakov povišana, ali pa da izstopijo razni drugi* pred vsem svečeniki, iz kluba, ki bi utegnili pristopiti k »Slov. centru«, vsled česar bi bil tudi oslabljen hrvatsko-slovenski klub. Škofovska politika, ta zgodovinska nesreča za nas Slovence, ker nas vodno deli, da vlada, jo delala in delala intenzivno po celem jugu, celo preko Sorajeva, kjer je ka-nonikoval nekdaj ljubljanski Bonavcntura, jo bilo Čuti glasov proti dr, Tavčarju. Upliv se je širil, pritisk na razne poslance je bil velikanski, in v pismu, katero je pisal dr. Ploj dr. Tavčarju, stoji, da dr. Ploj, Robič, Biankini, Peric in Spinčičbi izstopili iz kluba — ali zakaj ? Radi dr. Tavčarja. Zato, »ker smatrajo njega odgovornim urednikom »Slov. Naroda", v kojem se tako konsekventno napadajo vera in institucije katoliške cerkve." Ako ne odstopi dr. Tavčar, odstopi teh 5 poslancev — radi take pretveze! Oziri na domačo politiko torej so premagali v klubu, v katerem se je povdarjalo s početka, da ista ostane na strani, posebno še ko so izjavili napredni poslanci, da nimajo ničesar proti veri, da spoštujejo versko prepričanje slovenskega naroda, da so pa proti temu, da bi se rabila vera v strankarske namene. Čudno, prečudno! Modri gospodje, ki so spletkarili po uplivu politikujoče duhovščine in škofov za hrbtom proti dr. Tavčarju, so gledali kar nakrat edino le pisavo ,S!ov. Naroda", vse tiste zlorabe vere in cerkve, tistega sleparenja našega ubogega ljudstva ter izsosavanja od strani klerikalne stranke pa niso videli — zato so se udajali polagoma Škofovski devizi: s Tavčarjem iz kluba! Dr. Ploj je šel tako daleč, da je mislil celo predlagati v klubovi seji, da so dr. Tavčarja — izključi. Dr. Tavčar je to zvedel ler rekel, da naj mu le reko tako željo, pa izstopi. In izstopil je, Jalov je izgovor s sklicevanjem na to, da dr, Tavčar je šefredakter »SI. N.". »SI. Nar." je že star nas dnevnik, zato vendar smemo misliti, da ga poznajo tudi gg. Ploj, Biankini itd., saj ne žive z glavo v vreči! Pri ustanovitvi kluba tudi so se bili 60 povzdignili nad listi nizki niveau, na katerem stoje klerikalni poslanci, ali sedaj so omagali pred duhovniškim pritiskom, škofovski upliv jih je zapeljal rta domačo politiko, in zgodilo se je to, kur se je zgodilo. — - Vsi napredni poslanci, tudi dr. Tavčar, so postopali na Dunaju popolnoma v smislu klubovih pravil, proti katerim niso grešili niti za plčico, prenašali so celo mirno proziranjo pri podpisih interpolacij in predlogov, katerih nekatere so dali podpisati članom »centra", ne pa naprednim poslancem l Dr. Tavčar se je vedel na Dunaju edino le kot državni poslanec ler se držal klubovih pravil — »Slov. Naroda* pa menda ne poznajo gg. še le odtlej, odkar je dr. Tavčar državni poslanec! Čo ta ni bil ovira pri vstopu v klub, ne more biti povod za izstop! Vzroki so drugi ter tiče v Ustom konsekventnem pritisku škofovske politike med nami Slovenci, katere se boje v slučajih celo taki možje, od katerih bi tega ne pričakovat nikak pameten človek. Sedaj bodo triumfovali, ali naj le Ui-umfujejo, ta triumf bo trdno podkrepilo na-rodno-n apredni stranki, škodoval pa bo le klerikalni, katere divja gonja proti vsem nasprotnikom postaja ostudnejša od dne do dne. Odslej se bodo zaletavali v ostale slovenske napredne poslance ter jih gonili iz kluba in smešili. Mi jim svetujemo, naj le vstrajajo na svojih mestih, da se bo videla tista grda gonja proti njim, katero prično, v pravi luči, ker s tem bodo le koristili napredni ideji med nami, katera se bo borila še tem brezobzirnejše in odločnejše proti politiški upregi našega naroda od strani škofov po njihovem geslu: Divide et impera! Zakaj to nasprotje? (Članek izven uredništva.) (Konec) Slovenci bivamo v krajih, v katerih se mora oglašati vse, kar se oglaša mej kulturnimi narodi. Kolikor že malo, ali Živimo le v modernih razmerah, Vezi prejšnje pokornosti so se strgali in se §e trgajo pri nas. Naš duhovnik se protivi temu, dasi kot agitator proti meščanstvu propaguje zadružno gospodarenje. Ta propaganda je diktirana iz Rima. V Rimu še no vedo, kam ven v soei-jalnih vprašanjih. Nekaj let so bili socijallsti na videz, zdaj po najnovejši papeževi izjavi so demokralje. V Rimu so sprevideli, da sta pogoja zadružnega gospodarenja politična sa mosta I nos t zadružnikov in le neka podreditev v gospo-darenju, delu, in ta le v korist vseh zadružnikov. V zadrugi odločuje parlament delavcev, no pa kaka posamezna oseba, aH kak slan, ki hoče bili Irol. Ljuba krše, ponižnost, pokornost, kam prideš v teh rokah l — Dalje se je sprevidelo, da produktivne zadrugo morajo le obstati iu krepko živeti, če se zemljišča odluščijo od privatne lastnine, da se ista polom uživanja in dela vsem odpro. Smer je pa že zdaj vsem zadrugam, da izločijo nepotrebne posredovalce mej produkcijo in konsumom. Ali na prikrajšanje, odpravljanje dohodkov brez dela dobljenih, pa so tudi oči vseh vrst zadrugarjev obrnjene. -— To tudi ne gre: kaj pa mislite, ljudje božji: naše lepe latifundije hočete delavskim, kmetijskim zadrugam dati, kojih členi prisegajo na: pro tost,jednakost, bratstvo! — Toli lepo naselujemo v bolj neumnih krajih naše Cistercijenze, Kartajze, Redemp-toriste, Jezuite, Lazariste, pa bi še sami na to delali, da jih zopet iz dežel poženejo, njihovo bogastvo pa konflseirajo! — In kaj bi rekli k temu naši »visoki plemenitniki", ki se zdaj brez razsodka našemu vodstvu udajajo! — Pri nas Slovencih še niso uravnana tla za zadružno gospodarstvo. Produktivna kmetska bi še najboljše vspevala in ta potem pripravljala tla istemu. Dokler se še pri nas menihi iz vseh kolov sveta lahko v najboljših grajščinah naselujejo ter tako pridnim kmetskim zakonskim družinam dobro zemljo odtegujejo, Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Daljo.) Gotovo, ko bi bilo mogoče postaviti tak kip, kakor je kip Memnonov, ki bi se ogla? al s tvojim glasom ob solnčnem vshodu t Morje, pripada oče Egiptu, bi bilo zmerom prenapolneno z ladijami, na katerih bi se dovažali ljudje od vseh strani] sveta, da poslušajo tvoje pesmi.« »Oh, kdo bi to mogel ueiniti?« reče Nero. »Toda ti moreš zapovedati, da te izklešejo iz skale, kakor se voziš v kočiji.« »Resnica, to tudi učinim.« »To bo darilo ljudstvu.« »V Egiptu se poročim z Luno, ki je ovdovela, ter postanem v resnici bog.« »Nam pa daš za žene zvezde, in takrat napravimo novo sestavo, ki se bo imenovala sestava Nero-nova. Samo Vitelija oženi z Nilom, da bo plodil hippcume. Tigellinu daruj puščavo, da postane kralj vseh šakalov.« »Kaj pa določiš meni?« vpraša Vaeinij. »Naj te Apis blagoslovi! Pripravil si nam tako krasne igre v Beneventu, da ti ne morem želeti slabega. Pripravi par čevljev za sfinga, katerega gotovo zobe v nočni rosi, potem pa izdelaš čevlje vsem kolosom, ki stoje" pred templji. Vsakdo najde tam rokodelstvo, kakoršno mu tiče. Domicij Afer, na primer, postane blagajnik, ker je znan kot posten človek. Ljubo mi je, cesar, da toliko sanjariš o Egiptu, in zelo mi je žal, da si odložil svoje potovanje.« Nero pa reče: »Vaše umrljive oči niso videle ničesar, ker božanstvo postane nevidljivo za vsakega, za kogar hoče. Torej vedi, ko sem bil v templju Veste, je stala ona poleg mene, ter mi šepetala v uho: »Odloži svoje potovanje!« In to se je zgodilo tako nepričakovano, da sem se prestrašil, dasi bi moral biti le hvaležen bogovom, da me tako čuvajo.« »Vsi smo se prestrašili,« reče Tigelin, »in vestalka Bubria je omedlela.« »Rubria!« reče Nero. »Kako bel vrat ima!« »Toda takoj zarudi, kadar vidi tebe, božanstveni cesar.« »Da, opazil sem to že sam. To je čudno. Vestalka ! Nekaj božanstvenega tiči v vsaki vestalki in Rubria je j ako zala.« Na to se za trenutek zamisli, potem pa vpraša: »Povejte mi, čemu so ljudje huje boje" Veste, nego drugih bogov? Čemu je to? Celo mene samega je stresal strah, dasi sem sam najvišji duhoven. Spominjam so samo, da sem omahnil vznak ter bi bil padel na tla, ako bi me nekdo ne bil prijel. Kdo me me je obdržal ?« »Jaz,« odvrne Vinieij, »Ah, ti, »strogi Ares!' Oemu te ni bilo v Beneventu? Rekli so mi, da si bolan, in zares ti je lice upadlo. Cul sem, da te je Kroton hotel ubiti. Ali je to res?« »Da, zlomil mi je roko, toda ubranil sem se mu.* »Z zlomljeno roko?« »Pomagal mi je neki o^bar, ki je močnejši od Krotona.« Nero ga začudeno poglega. »Močnejši od Krotona? Nemara se šališ? Kroton je bil najmočnejši med vsemi; sedaj pa je najmočnejši Sifaks iz Etiopije.« »Pravim ti, cesar, kar sem videl s svojimi očmi.« »Kje je ta biser ? Ni li postal nemorenski kralj ?« »Ne vem, cesar. Izgubil sem ga izpred oči j.« »Ali ne veš, katerega rodu je ?« »Imel sem zlomljeno roko ter nisem mogel vprašati po njem.« »Išči ga ter mi ga pripelji.« »Jaz se potrudim za to,« reče Tigelin. Toda Noro nadaljuje k Viniciju: »Hvala ti, da si me prijel. Lahko bi si bil pri padcu razbil glavo. Nekdaj si mi bil vrl tovariš, toda odkar si bil v vojni ter služil pod Korbulonom, si nekako zdivjal in le redko kedaj te vidim.« Pomolčavši za trenutek, reče: »Kako se ima ona deklica, ki je ozka v bedrih, v katero si se zaljubil in katero sem vzel Aulovim radi tebe?« ¦ - ,. . v. Vinieij zarudi, toda Petrom] mu takoj priskoči na pomoč. »Stavim, ne vem kaj, gospodar,« reče, »da je na njo že pozabil. Ali ne vidiš njegove zadrege ? Povprašaj ga, koliko jih je že bilo od onega časa, pa ne vem, ali ti bo mogel na to odgovoriti. Viniciji so vrli vojaki, pa še boljši petelini. Treba jim je samo krdela. Kaznuj ga za to, gospodar, toda ne vabi ga na gostijo, katero nam je obljubil prirediti Tigelin tebi na čast na Agriplnem jezeru,« Štev. 452. Razglas. Ker pade navadni semenj 5. aprila letos ravno na dan velikega petka, se ta semenj prenese na pondeljek po beli nedelji (15. aprila ti) Županstvo v Nabrežini dnč 30. marca 1901. Žiip.ni: Caharija. Razglas« Podpisano županstvo naznanja, da bode običajni semenj v Breginju mesto prvega četrtka v aprilu — v četrtek po Veliki noei. Županstvo v Breginju ŽH|«ili : Nazora. V\arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu aa »imogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni • boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobivn se zastonj in franfco v Schwnniien-Apoteke, Frnuk-fnrt A. M.____________________________________ Svilop. ?jsko seme • • # • • # pienične barve se prodaja po 11 kron unča ali tudi po pogodbi za Šestino pridelka. Naročila je pošiljati na naslov: Kumar Andrej — Dolenja Vrtojba h. M. 23. Krompir za seme fine vrste odpošilja vedno v vsakej množini Aloizij Kan C, trgovec v Ljubljani, Dunajska eesla. Za trpeče na kili (Bruch) Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Kolinami, Dunaj 513. VII./2. Nr. 513 poštni predal. Istrski teran. Pudpisana zadruga ima v svoji zalegi še ogromno množino istrskega terana, katerega želiti proda preje nego nastopi vročina. — P. n. gg, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zeI6 ugodni i nizki ceni. »Istarska vinarska zadruga" PulJ (Pola — Istra). - Anton Pečenko Vrlim ulir Via Ciiardiuo 8 gorica |iri|ioroi'it briških, dal matinskih in Istersklh vinogradov. doni in razpošilja po železnici na vso kraje nvulro-ogci-ske monarhijo v sodih od Tifi lil rov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cone zmerna, Pasfretba poltena. Dobre ure In po ceni! h 3-lcln'm pismenim janiHtvotn nizpošiljr. na zasebnike Haitns Konrad, t o^ii in n ur ter Izvoz zlatnine ftlost (ČeSko). Uobr.i ura tlom. iz niklja fl. 3-7;V, Hrnhniii ura Iliin. II. .rr80j srebrna verižl« n II. I 30;' budilmk iz niklja II 1 ¦!).->. Tvrdku \o odlikovana h u. kr. orlom; ima zlate in m-hrnn svetinje iz rnzHlav ier Imate priznalnili l>is m. llustrovnn t-enlk zastonj! Riccardo Glrass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturiiit Štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nI/M h Jaz Ana Osillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila sam jih vsled 14-mesečno vporabe samoiznajdene pom.ule. 'J!o so najslovitejSa av* toritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroeu izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno motno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po poŠti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem s 1 Sepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovnm. nalanjkn regulirana s 3-1 e t ni m ja rastvom ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s - privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljatiti. 1 par pozlačenih zapeslnih gumbov. ¦ Znamka „Ga-rantie*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajf-nikc in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. Teh štirnijst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. :!•'.)», proti po\ztju ali naprej poslanim zneskom lirdka Bratje Hurviz, Eksporhiii liha, Kralcmi. Slr.irinm 17 (Avslr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupo valeč nima bati nikake novarnsti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti/ znslonj in franko. Sprejemajo so preprodajalci in agonijo. iz tovarne, kninor naj 3 pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunsij, Seilcrgnssc 5. DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina ie najboljša cikorija. IVoJlIjLČlNU V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov cikorij,. ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: ,,/Kava družbe sv. Čirih in ffletoda v Ljubljani'! Dobtva se povsod! Slavim zalaga pri: IVANO JEBACIMI v Anton Kuštrin trgovoc z jedilnim blagom ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka8 po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Zeta 1851. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico fn deželo: Josip Rovan v Gorici - Rahatišft št. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 % litrov ter v plombovanih steklenicah po % litra. Tvfdka j€i bilar~otUilčovlna~^šv^6~Iž^-delke 1.1900.; v Parizu, Lionu. Bruselju, Bimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Bebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. 1 - Via Strctta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico tor zalogo kleparskih Izdelkov za njo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za novo stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje puntpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanjo sodov iz cinkanoga železa, škropilnice proti peronotporl (ponovljene po Vermorolovi sepiavi); mehove za zvepljanje grozdja raznih sistemov itd, itd, §**» Postrežba točna. — Ceno zmerne. -•• Zlatarna Raj ko Gasparini v Gorici, RaštelJ Štov. 6. ¦ • ¦ - ¦¦ Bogata izbšr dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga srebrnine, vsakovrstnih zlatih in srebrnih nr. Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. DV* Izdeluje vsako delo aH popravo po Jako ugodnih eenali. ""^tfl &f J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že več do elletj povsod razsirj ne, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko ia milo min-ku.oče domače sredstvo, ka ero priprro a občin tvu mn go zdravr.ifccv pri zih nasc;kih slabega prebav Ijnnja in telesnega zapretja. Teh lropljic, li so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljlee ali Pscrliofer-jeve kriglstilne krogljice mane. slane škatljlca s 15 kroglami 21 kr., 1 zavitek s 6 škatUieami 1 gld. o kr.» pri naprej vposlanem znesku stane s poštnine p oslo po-šUjatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., S zavitki 6 gld. 36 kr., 10 zavitkov d gld. 25 kr. Navod uporabe jo priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiijalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse it. IS. Prosi se Izrecno, ,«J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljlee** zahtevali in na 'o paziti, da ma nap5* na pokrovu vsake škaljioe na navodilu o uporabi stnjefii podpi« «1. Pserliofer in sicer z rudoeimi > rkanti. Balzam zoper ozebline ',LL&L: poštnine prosto p« šilja vrjo 6» kr. J. Pserfiofer-jev sok iz ozkega trpotca razlisuj t-, 1 • tekleniea hO kr. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, l sleklenica 40kr. s poi-ninepnslo pošiljal-vyo 65 kr. Stolkvi Kola-preparati rSK živce, l liter kola-vina ali eliksirja 3 gld. */, litra 1 gld. «0 kr., »,'¦ ltlra 8o kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura iŠ^So^ mieno->l plj^ote zdravilo, dražilaega in krepCujofega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. I stek-leniea It kr.f t dvanajstorica steklenic t gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rano, t t tekleniea 50 kr. Tannochlnin-pomatoJPse,hofc,:-J^ rast las, 1 pušica 2 najboljše sreisivo za Zdravilni obli* za rane ^Jlu- pwk. prr fe5orja ček 50 kr., 75 kr. s poštnine pro»to poSiljatvijo Daiveraalnacis»il«a80lži»u,rr^ proli slabi prebavi, 1 za oj l gld. Razen tu nunovanih preparate; so v zalogi še vse v av*,"Tusfcih asnikih oglasne tu- in iuoze i ske farmaee li ke specrjalileto ter se p eskrbe v i predmet!, ka enh morda ne bil ll v za ogi, ra zabtevanje tortio i i t ajceueje. PoSlUatve po poŠti izvrSnjejo »o nsjhltraje, ako se denar prej vpošlje; večje narožbe tudi proti povzetju znesku. 0p-» C'e se preje vpoSljo denar (najboljge s poStno nakaznico), potem je poStulna mnogo eenejSa. nogo pri poSiljatvali proti povzetju. — še ni zraslo ne kmetija, ne meščansko delo v zadružno gospodarenje. Po pasje pokorni nečemo na noben naCin več biti, to .Čednost« prejšnjih časov smo izločili iz svoje krvi. In mi moramo v razvoj gospodarstva z drugimi. Nismo izolirani. Naš kmetski ljud mora iz domovine. On tisi tje, kjer je najmanj protitiska, največ prostora, boljšega gospodarstva. Ce doma ostali ne vstvarimo boljšega gospodarstva, ga vslvarijo tujci. — Vsi torej občutimo, da nam je nekaj na poti. Včasih se postavimo na višji razgled, s katerega vidimo, da naš duhovnik ne more biti prijatelj zdajšnjih razvojev gospodarstva ter njega duševnega življenja, ker je zraščen s fevdalnim in se ne more prilagoditi drugim gospodarskim oblikam ; prav gorko pa vsaki dan občutimo, da nas hoče tudi najneumnejši kapelan »pod kordo" imeti. Vprašamo se srdito: ali je še kaj moštva v nas? Torej veje sveži oster zrak po naših krajih. Pa majhni smo. Kmet naš po večjem tiči v revi, gleda le to revo. Tovarniškega delavca je malo. Nismo dolgo na ostri sapi; odnehamo gledati v obljubljeno lepšo deželo. — Oj, že jutri nas tujee prežene, hitro na kolena tudi pred najgršim razuzdancem v talarjul Nekaj jih je, ki nemara še verujejo, da se bojita Lah in Nemec našega duhovnika, ker je še redek eksemplar v Avstriji, ki zna hudiča in coprnice izganjati proti primerni plači. Nekaj pa jih je, ki so prepričani v dnu svoje duše, da nas majhnih Slovencev du-hovenstvo ne reši, ampak le krepka kmetija ter drugo delavstvo, oboroženo z vsemi sredstvi moderne tehnike, kulture, ter da je vse drugo le sekundarnega pomena. Ti tudi vedo, da tvori pojem narodnosti v prvi vrsti gmotno življenje n* da in ti si Slovenstva ne morejo misliti dolgo pri življenju, če bode isto še dalje rodilo, izgajalo le kulije za premo-gokope v tujini. Pa našemu kmetu se že tudi oči odpirajo. Bože, usmiljeni Bog, aH je to »Naša straža", ako se leto za letom več tujih mnihov pritepe v naše kraje, iz katerih mora kmet zaradi reve, pomanjkanja zemljišč v tujino in si uredujejo veleposestva tako, da bodo zopet kri pili iz kmetskega telesa! Hvala Bogu, skrbljeno je za to tudi s tem, da žrjavica svetega ognja, boja proti reakciji ne ugasi! DOPISI. Z Vipavskega. — Pač je resnica! Kogar se prime smola, se ga drži. V zadnjem dopisu sem spisal svoje potovanje iz Trsta proti domu. No, ker sem prišel domu ves moker, a ne krvav od dežja, dasi sem na-prednjak, je porabila moja gospodinja vsa drva, da mi je osušila obleko. — Potreba me je torej nagnala zopet na pot, kupit drv. Kam naj se obrnem? Kje jih dobim? Se razume dober kup in dobra, kajti s slabimi se ne prihrani nič in poleg slabih drv gospodinja vedno »njuri". Po kratkem premisleku se odločim čez Čaven na Dol. — Bilo je 26. marca zjutraj. Kazalo ni prav slabo vreme. Prišedši na Čaven, kjer sem zvedel nekaj, kar Vam pa sedaj ne povem, ampak le kadar Vas obiščem, gosp. urednik, da lahko porabite za „Tutti frutti", je jelo počasi naletovati in kmalu na to sne- žili. Huj, kako je kadilo I V resnici sem mislil, da se bliža šele Božič, ne pa Velika noč. Ali ni to smola, sem si mislil. Bal sem se, da napravim raboto. Hvala Bogu, da je nisem. — Vesel, da sem videl in skusil mete2 na Gori in še bolj vesel lepega kupa drv, pri kojih lahko speče gospodinja par putic za Vel. noč in mi zopet osuši obleko, če bo ravno zopet katera smola, da me kot na-prednjaka dež naplahta, sem stopil k prijaznemu gojzdarju gosp. Lipetu, ki mi je postregel z dobro kapljico ter mi prijazno povedal za najkrajšo pot, po kateri pridem domov; kajti čez Čaven mini dišalo, naLo-kavec se mi je zdelo pa predaleč. Po prijaznem nasvetu g. Lipeta sem se odločil torej čez »Platne« na Štomaž. Ko mi še pove, kje naj obrnem s ceste na Platne, vzamem zopet noge pod pot in hajd, navzdol po krasni, na mnogili krajih v živo skalo vsekani, med groznimi prepadi, skozi tri tunele vodeči cesti, kojo varujejo na gorenji strani lepo vrejeni brani proti posipanju grušča ob nalivih. Med dvema prepadoma nad globokim hudournikom jo veže pa jelov na železnih vrvicah viseč most. Ko dospem do slabega kolovoza, na kojega me je opozoril prijazni gosp. Lipe, jo krenem na tako zvane .Platne*. Tu sem skusil moč burje. Brila me je tako, kakor še nikoli; tuintam me zavrtela, kakor bi se hotela pošaliti z menoj, — pa me zopet potisnila, da sem moral, kolikor sem le mogel, hifro prekladali noge, ako nisem hotel zmeriti dolgost »Platen*. — Kmalu sem zagledal pod seboj cerkvico sv. Urbana, kakor mu že pravijo, palrona onih nežnih živalic, ki znajo vrlo dobro skakati, a storijo mnogokrat poskočiti tudi človeku. Nižje v dolini pa se belijo hiše prelepega Lokavca, kojemu pošilja znani Mačji kot skoraj sleherno leto več ali manj zrnja. — Vrlim Lokavčanom županuje znani »liberalni klerikalec* .Tožek, kojega je doletela poleg cestnega odbornika še najno-veja in menda zadnja čast pri „Centrifugal-mašini". Samo glejte, gosp. Jožek, kako boste gospodaril, sicer bo obsodba enaka oni, koj<> so izvršili »Groga in drugi" nad onim Šva-bom, ki je iskal povsod denarja ter mamil bogata dekleta. Po dobri uri hoje, plesanja, vrtenja in skakanja sem dospel srečno do Štomaža. Ker je pa dopis že precej naraslel, do-I volite, g. urednik, ako Vam nisem prenadle-žen, da Vam drugikrat opišem par »kraftnih", koje sem tam zvedel. Želeč veselo »allelujo" Vam, g. urednik, vsem cenjenim čitateljem vrle »Soče", kakor tudi sebi, sem vedno isti »Antiklerikalec*. Iz Šmarij, 2. aprila 1901. — Kar si vse more napraviti in izmisliti kaka modra buča, to gotovo stori naš »gospod" iz Šmarij. Kar zaporedoma čitamo dopise iz Šmarij v »Prismojencu", glasilu gospoda Pepeta. Tu se z vso silo zaganja naš »Papa" v neko osebo, češ, da je »agent od »Primorca". Nadalje pravi tavsevedoča duša, da sta se dva napredna odpovedala ti častni službi, kar je velika laž. Mi napredni Šmarenci smo že toliko razsodni, da vemo, kaj je prav in kaj nasprotno. Zatorej zakaj bi ne razširjali »Primorca*, ki je pravi resnicoljubni list. Tudi predbaciva, da dotičnik je imenoval v »Soči" neki list »Primorsko glisto". Ha, ha, prav je imenoval, saj to je sad Vaše izobra- ženosti. Prašal bi Vas: kje so pa tisti »zamorci*, ki hodijo dotičniku. Rekli Lte, da jih je kar cela armada, kje, kam so odšli; mi nismo še nobenega videli. Mogoče so se z brzobrodom odpeljali po Branici v Sočo, potem pa v Ameriko. Tn zopet stavi dopisun »Lažnjivega Kljukca" našemu napredno mislečemu dve prašanji, kateri se glasita: 1. ako spozna, da ima »Primorec« pro-tiverske težje s tem, da blati cerkveno hierarhijo od kaplana.naprej do poglavarja sv. katoliške cerkve, bodisi posredno ali neposredno." , To je smešno praSanje, katero si mora zmisliti le kaka posvečena buča. Mi »Primorca* nismo še spoznali, da bi blatil cerkveno hierarhijo, saj smo kristjanje, mogoče še boljši od Va*, zatorej bi to tudi nam ne ugajalo. Res je, da »Primorec« vrže resnico v obraz kakemu črnemu hujskaču, ali to ni blatenje, to je le resnico-Ijnbje. Capito šjor! V drugem prašanju pa p'/avi: »Ako se strinja doličnika vest s prvo božjo zapovedjo, katero lahko bere v velikem katekizmu, ki se glasi: Branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov." V tem pogledu imamo pa vsi lah!.o ve-d, ker »Primorec" in »Soča" nista veri nasprotna, pač pa sta resnicoljubna, in mnogokrat dasta kakemu protivercu kako po širokih posvečenih ustnicah. Ne tika se vere poštenih ljudij tudi ne pravih Kristusovih namestnikov. Tu Vas pa vprašam, kaj pa »Prismojeni list", ali ni napadal še celo škofa Drohobeckega tako grdo, kakor da bi bil kak ubog slovenski liberalec!? Torej ta je pravi? Ne, preč ž njim! Straha pred deželnozborskimi volitvami ima naš poveljnik klerikalne bande premnogo v želodcu, ker zdi se mu, da bo zastonj agi-tiral po občini. Pokazati mu hočemo, da ne spimo spanja mrtvih, ampak odločno stopimo v tem slučaju na rep klerikalnemu zmaju. V to nam Bog pomagaj! ^Napredno misleči*. Domače in rune novice. Osebne vesti. -- Davčni višji nadzornik A. Cralietta je imenovan finančnim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. — Narednik pešpolka št. 97. g. Fran Jurca je imenovan kancelistom pri okrajnem glavarstvu v Logatcu. Smrtna kosa. — V ponedeljek so pokopali v Mirnu pri Gorici &. Antona Dru-f o v k a, veleposestnika in lastnika tovarne za usnje. Pokojni, ki jebil jako premožen gospodar, je dosegel starost 63 let. Bolehal je dolgo časa. Pogreb je bil veličasten. Naj počiva v miru l Slov. iiarodno-politfčno društvo veleposestnikov za Goriško-Gradtščansko vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 11. aprila 1901. ob ti. uri predpoldne v gostilni »pri jelenu" v Gorici, z dnevnim redom, katerega določajo društvena pravila. Gabrščck proti »Gorici". — Pred goriško poroto je bila obsojeni »Gorica" radi častikraje. Tožil je g. Gabršček radi znanega napada na njegovo osebno poštenje, (ki je dal povod oni Gabrščekovi dopisnici na don Gredolčiča, vsled katere je sedel na zatožni klopi v Gorici in bil oproščen ter bo sedel vsled razsodbe najvišjega sodišča še enkrat v Trstu). — Proti tej razsodbi porotnikov so podali pritožbo ničnosti in najvišje sodišče je odredilo javno razpravo na 24. dan maja t. 1. Klerikalni listi so prinesli objavo tega razpisa obravnave na način, kakor da so že zmagali na Dunaju. Zakaj pritožba in nada na razveljav-ljenje? — Znano je, da je predsednik porotnikov čisto napačno zabeležil glasovanje in sklep porotnikov v dodatnem vprašanju. Ko je prečital odgovor, so se porotniki takoj začudili, in vstal je jeden porotnik ter za njim še dva, ki so izjavljali, da je predsednik napačno zabeležil (oprostilno namesto obso-dilno). Sodni dvor je poslal porotnike nazaj v posvetovalnico, da so izrek popravili. Ju-risti so zdaj različnega mnenja, je-li sodni dvor pravilno postopal ali ne, ko je poslal porotnike nazaj. — O tem bo govora na Dunaju. Ako hočejo novo obravnavo, svobodno ! Važna razsodba. — »Slov. Narod" je p~riobčirT"oTveTčIankTIi~"nekd jakozanimivo reč. Gospa Turkova v Dragi na Kranjskem je odgovorila duhovniku v cerkvi tisti čas, ko je čital »Slov. Narod* ter gogoril politično, glasno te besede: »Jaz sem prišla pridigo poslušat, ne pa »Slov, Nasod8, »Narod* naj se v gostilni bere, ne v cerkvi 5 ga bom že doma prebrala, saj ga znam". Po teh pogumnih besedah je vrla županja demonstrativno zapustila cerkev, in ž njo je odšlo tudi nekaj mož. Stvar je prišla pred sodnijo. Višja graška sodnija je razsodila, da varuje zakonski zakon cerkveno avtoriteto duhovnikovo in verski čut občinstva samo takrat, kadar, duhovnik božjo službo opravlja, ne pa tucli takrat, kadar dela kaj drugega, bodisi tudi v cerkvi, kar pa ni v direktni zvezi z božjo službo. »Slov. Narod* piše o tem: »Doslej je naša duhovščina živela v veri, da uživa varstvo kazenskega zakona po §§ 303. in 122., ako se sploh nahaja v cerkvi, tudi tedaj, če ne izvršuje posebnega bogoslužnega opravila. Tega mnenja je bilo večinoma tudi občinstvo, in je prav vsled lega mirno prenašalo različne duhovniške ekscese na leči. Ljudje so sicer škripali z zobmi in prišedši iz cerkve dajali duSka svoji nevolji, ali v cerkvi sami se niso ganili, boječ se kaznovanja po imenovanih paragrafih. To napačno mnenje, katerega je bilo tudi državno pravdntstvo novomeško, je z določbo graškega višjega sodilča ovrženo in izpodbito, S to odločbo je pa tudi visjesodno priznano, da ftitanjo političnih člankov in — logično temu — tudi sploh razpravljanje političnih zadev, politično agitiranje itd. — ni v nobeni zvezi z božjo službo, da to ne spada ne k pridigi, ne k maši, Ako torej duhovnik na leči razpravlja o političnih zadevah, bodisi da to stori po končani pridigi, ali da pridigo pretrga — kar stori že s tem, da sploh govori o stvareh, ki niso v nobeni zvezi z božjo službo — potem ne uživa več varstva kazenskega zakona, potem je samo še privatna oseba, a če mu kdo ugovarja, ga bo sicnr politično oblastvo lahko kaznovalo, in ga bo (udi kaznovalo z ozirom na svetost kraja samega, aH motenja vere in razžaljenja cerkve dotičnik ne bo kriv. Njegov pregrešek se bo sodil po istih predpisih, po katerih se sploh sodijo javni škandali. Zdeli bi bilo, da bi duhovščina dobro prevdarila pomen te odločbe vi*je sodnijc graške, zakaj sedaj, ko je sodno dognauo, da politično zabavljanje duhovščine na h»ci ne spada k službi božiji, in <\a duhovnik tedaj ne uživa varstva kazenskega zakona, sedaj mora računati z eveutiivaluostjo, d.i tudi ljudje bržčas ne bodo več tako mimo trpeli brezmejnega političnega ščuvanja v cerkvi, kakor so ga trpeli doslej, da, računati mora s tem, da se morejo zgoditi obžalovanja vredni slučaji, da se bode proti po- »Ne, tega ne storim. Zaupam pa Tigelinu, da nam tam ne bo manjkalo krasotic« »Ali mar naj krasotice nedostajajo ondi, kjer je Amor?« odvrne Tigelin. Nero pa reče: »Vse mi že preseda. Ostal sem samo vsled volje boginje v Rimu, toda tega ne morem prenesti. Odidem v Ancium. Dušim se v teh tesnih ulicah, sredi teh; nagnusnih kotov in nesnažnih hiš. Veter donaša smrad I v mojo palačo in na moje vrtove. Oh, ko bi kaki potres ugonobil Rim, ali ko bi ga kak razjarjen bog zravnal z zemljo, takrat bi vam pokazal, kako sej mora zidati mesto, ki je glava sveta in moja prestolnica.« >Cesar,« odvrne Tigelin, »ti praviš, ko bi kak razjarjen bog ugonobil mesto, mar ni tako?« »Da; toda kaj ?« »Mar ti nisi bog?" Nero prezirljivo mahne z roko ter reče: »Bomo videli, kaj nam pripraviš na Agripinem jezeru. Potem odidem v Ancium. Vi ste vsi premajhni ter ne pojmite, da je meni treba velikih rečij.« Po teh besedah zapre oči ter da znamenje, da si želi počitka. Augustijanci se tudi začnejo razhajati. Petronij odide z Vinicijem ter mu reče: »Sedaj si tudi ti povabljen, da prideš na to za- najdeš zabavo in pozabi j enje. Za zlodja, podjarmili smo svet ter imamo pravico zabavati se. Ti si, Marko, kaj zal mladenič, in prav temu pripisujem nekoliko svojo naklonjenost do tebe. Pri efežki Dijani! Ko bi ti samo mogel videti svoje naježene obrvi in svoje lice, na katerem se še opaža stara kri Kviritova! Vsi drugi poleg tebe so kakor nekaki oproSčenci. Da, tako je t In da ni te čudne vere, bila bi Ligija že danes v tvoji hiši. Poskusi mi še enkrat dokazati, da oni niso sovražniki ljudij in človeškega življenja... S teboj so lepo ravnali, pa si jim lahko za to hvaležen, toda jaz bi na tvojem mestu čutil mržnjo do onega nauka te? si poiskal naslado tam, kjer jo je mogoče najti. Ti si zal mladenič, ponavljam ti ir po Rimu kar mrgoli zalih žensk.« »Jaz se sanio Čudim, da ti vse to že ne preseda,« odvrne Vinicij. »Kdo ti je to rekel s Meni to preseda že davno, toda jaz nisem v tvojih letih. Sicer pa imam tudi druge zabave, katerih ti nimaš. Jaz imam rad knjige, katerih ti ne ljubiš, imam rad poezijo, katera tebi preseda, imam rad zalo posodo, drago kamenje in dokaj drugih rečij, za katere ti ne maraš; imam bolečine v krfcu, katerih ti nimaš, a konečno sem našel Euniko — ti pa nisi našel ničesar njej podobnega... Jaz se počutim dobro v svoji hiši sredi možice umetnih del, toda iz tebe ne napravim nikdar pravega estetika. Jaz vem, da v svojem življenju ne najdeni ničesar več nego to, kar sem že našel; ti pa niti sam ne veš, česa se še nadejaš in kaj še iščeš. In ko bi te sedaj zatekla smrt, umrl bi poleg vse svoje žalosti in vse svoje srčnosti z nekim začudenjem, da moraš že zapustiti ta svet; jaz pa bi jo sprejel s prepričanjem, da na vsem svetu ni več ničesar, česar bi še ne bil okusil. Ne mudi se mi, nočem pa tudi odlašati; potrudim se samo za to, da svoje življenje do konca preživim veselo. Na svetu so tudi veseli skeptiki. Stoiki so v mojih očeh bedaki, toda stoicizem nas vsaj vtrjuje. Tvoji kristijanje pa prinašajo na svet žalost, ki jo v življenju to, kar j»« v prirodi dež. Veš li, česa sem se spomnil? Tega, da utegne biti na zabavi, ki jo nam priredi Tigelin na obrežju Agripi-nega jezera, tudi nekoliko lupenarjev, in pri njih bodo zbrane žene iz prvih rimskih rodbin. Ali bi se res ne našla nobena, ki bi te mogla potolažiti ? Tam bodo tudi dekleta, ki prvič stopajo v svet, uprav kakor vile. Tako je naše rimsko cesarstvo!.. Že je toplo. Južni veter ogreje votlo in ne bo škodoval golim telesom. A ti, Narcis, vedi, da ni nobene, ki bi te zavrgla, niti jedna, naj bi bila tudi vestalka.« Vinicij se udari s pestjo po glavi kakor človek, ki je neprestano zatopljen v jed no misel. »Potrebujem sreče, da najdeni jedno tako!«. -A kdo je kriv temu, ako ne kristijanje! Toda ljudje, katerih znamenje je križ, ne morejo biti dru-gačnejši. Poslušaj me! Grška je bila krasna ter je stvarila modrost sveta, a med tem smo mi ustvarili moč. A kaj misliš, da nam more prinesti to učenje? Ako veš, pa mi pojasni to, ker, pri Poluksu! tega si ne morem domisliti.« Vinicij pomigne z rameni. »Zdi se mi, da se bojiš, da M postal kristijan ?« »Bojim se, da si sam ne ©greniš svojega življenja. Ako ne moreš biti Grk, pa bodi Rimljan: .vladaj in uživaj * Naše strasti niso kar tako brez osnove, ker izvirajo iz naših mislij. Jaz preziram Rudečebradca, ker je bedak — grški komedijant. Ako bi bil Rimljan, priznal bi mu pravico, počenjati take neumnosti. Ako sedaj, ko prideš domu, najdeš kakšnega kristijana, pokaži mu jezik. Ako bo to zdravnik Glauko, ne bo se temu čudil. — Na svidenje na jezeru Agripe!« I . (Da\je pride.) I litiCnemu zabavljanju in proti osebnim napadom z leče tudi reagiralo. Ali še drugo stran ima odločba graške nadsodnije, in tej strani bi morala posvetiti posebno pazljivost vlada. S tem, da je sodišče odreklo duhovniku, kadar se loti na leči političnih vprašanj, listo varstvo, ki mu ga daje kazenski zakon za čas izvrševanja specifično bogoslužnih opravil, in da je sodišče priznalo, da političnih razprav na leči ni smatrati za dolJjo«oslu|D^g|^oDrayi^t da^ te razprave sploh ne spadajo v cerkev, s tem je graško višje sodišče sprožilo vprašanje: Kako se morejo tv cerkvi dopuščati politične prepovedi? Naravno in logično je vendar, da naj se smejo v cerkvi izvrševati samo bogoslužna opravila, samo tika" 'del&7 katera varuje kazenski zakon v §§ E03. in 122. Ker pa politični govori ne spadajo mej bogoslužna opravila, potem tudi v cerkvi ne morejo biti dopustni, drugače kakor pod tistimi pogoji, ki jih določizakort o^^ shod nem pa vu.^ Vipavska železnic«. — Z odkupovanjem zemljišč, koder pojde železnica, so večje težave nego smo pričakovali. Posestnikom nujno priporočamo, da se mirno pogodijo s podjetnikoma ter naj nikar ne pričakujejo sodne razlastitve. Več jutri v .Primorcu*. Porotno obravnave v Gorici pričnd dn6 20. maja. Predsednikom obravnav je določen predsednik okrožne sodnije, dvorni svetnik g, Defacis, ter njegovima namestnikoma sodna svetnika gg. Krvin Scmarda in Eihard Zdrrer. Dosedaj sta določeni pred poroto dve obravnavi: jedna radi detomora, druga radi težke telesne poškodbe. Porotnike izžrebajo v drugi polovici tekočega meseca. Novačenje. — V ponedeljek se je predstavilo naborni komisiji 180 mladeniče v iz občin : »olkan, Trnovo, Grgar, Čepovan in Trebuhi. Potrdili so jih v vojake 50. — V ajdovskem okraju je bilo izmed 240 potrjenih hO. — h Dornberga so jih potrdili 12, h Prvačinc 12, iz Mirna 11 ter 9 it. drugih okoličanskih obrhi. Dalje so bili na novačenju fantje iz Št. Andraža, Vrtojbe, z Vo-gerskega, Reuč in Opaljegasela. Dne 9. t, m. pridejo na vrsto novaki iz Podgore, št. Ferjana in Kojskcga, dne 10. pa oni iz Ločniks, Sovodenj >n Šempasa. Novo druKtro. — V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je bilo v jutro neko nedeljo v nedavnem času oznanjeno, da se osnuje novo društvo služabnic, kateremu bo naloga: moliti za ,z a n i č»»v a n e* duhovne. Naše dekle bodo morale torej odslej j-ridno delati cel teden, v nedeljo v razvedrilo pa bodo morale moliti z.i .zaničevane' duhovne. Novemu društvu želimo mnogo vspeha, da bi naše dekle tako pridno molile, da se vsi .zaničevani" duhovni v kratkem času spreobrnejo ter pridejo na pravo pot tako, da jih ne bo treba tem grdim .liberalcem' več .zaničevali", torej ludi ne bo več potrebe, moliti ?;inje, vsled česar se društvo razpusti, da bodo dekle ob nedelj;.h ob svojem prostem času zopet ¦- prosto ter ne več uklenjcnc v društvo molitve za .zaničevane* duhovne. Blagoslov /. neba na tako društvo! Dva tatica. Boštjan Kumar iz Št. Ferjana je bil prišel v preteklem tednu ob svolo J00 gld. Mislil je seveda, da io je izgubil. Ne ve so še, ali sta ukradla ali našla ta denar dva Fantiča Mihael Jt-usig, star 15 let, in Anton Slrosar, star 13 Ki. Jeiisig je zmenil denar v menjalnici MrthM.i Her-jevi, kjer .je rekel, da ga j«- poslal men jat gospodar Lino Furhni. Potem sta zagrebla denar na razmh krajih, nekaj pa sta zapravila. PoHiija je bila kmalu na sledu ta-tičem, in pri/ ia je Jen^ga, o katerem se j«» pokazalo, d pošiljalvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lekarnar Bela Zoltan, Budimpešta. Zaloga na Dunaj«, lekarna pri »Črnem medveda" l, Lngeek 3. Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško pri; oročeno. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalog: imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem 'Kopač & Kutin, trgovca v Semenlski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Chief-Office: 48, Brix(on-Road, London, SW. A. Thierry-jev balzam na S.VIko za zobe .1 očistile dobro va^e zobe ter jili ohranite pred pokvarjenjein in t. di da po miiite bolečin.- v zobeh. PriVno le m: zeleno varnostno znamko „nmia* in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko: Edinopri«tno. ^H|r» Vdohiva se v lekarnah. -%ai : pošli l> malih a i d velikih steklenic 1 krom-. Steklenico na poskusijo z navoihloni > porabe in izkazom zaiojr releja .-u-la penija A. ThbiT.v-jeva tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Uohitsch-Saiiorhi-iinii). -S Dobre ure In po eeni! s 3-lclnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, totMiia ur ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura l!em. iz niklja fl. H 75; srebrna ura H »in. II. 5-80; srebrna verižica II. \~2Q; bmliimk iz niklja II. l'9r». Tvrdka ie otllikovana s <:. kr. orlom; ima zlate srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih m. Iliistrovau cenik zastonj! Anton Potatzky v Gorici. N'a sredi Uaštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališčo nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, prejo in nitij. POTREBŠČINE za iiisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjicc. — Rožni venci. — Slašne knjižice. fiišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjnrje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8" Patentovani aparati za žvepljanje na roko in za na hrbet, rabljivi na dva načina. faieniovane škropilnice proli pBFonospori . najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti filokseri Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trto rej o pošilja po najnižjih tvorniških cenah IG. HBLLBR, DUNAJ (WIBN) II. Praterstrasse 49. 0000000000000000000000 iL Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici § Konjedic <& Zajec Sst (proj G. Barbo) ® prod liaMkofljo Siv. 5. Podružnica konec KaMola šiv 2. w Zalop v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Igf Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega gjk štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo- W ščevine, orodja za razne obril in pohlinega, stedilna ognjilča, JL peči, cev! in predpečnike, nagrobne križe. Car Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse ggk naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. m Glavna zaloga za Gorico In okolico X izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. v Ajdovščini po tovarniških cenah. Nussbaum- Gopiea zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vctturfni štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste p« nizkih 0 Edina zaloga © najboljšega koroškega Acalon io Brescian-jekla. %gf Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev i/. Q prvih tovarn. Kupujeta staro želozje in kovino po najvišji dnevni eeni. S 000000000000000000000( „SLAVIJA" banka v Pragi doto otrokoib, vzajemno zavarovalna sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, pokojnine in različna zavarovanja. ^".««Lm0ž Zfg°,t0vl pr0{i eetrtletni zavarovalnini K 6-42 zaostalim svojim K IOOO-—, plafijino takoj po njeprovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih je bilo bph.čarm fO odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..... K 7ir«ai.9r Reserve in fondi...... K 20 B79 laiJs Dosedanja izplačila ...... '. . . J gKs&S Pojasnila in tarife rado voljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „SLAVIJE( v na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovat«, katera rabi z oziram na zdravje, varčnost in dobri okus Kalhreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).