Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 47
Ljubljana, petek, 9. decembra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 142577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOSTM.
ENOTNOST
DELAVSKO - KMEČK1LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Dneve, ki so jih izgubili rudarji vsled zločinske igre TPD in vlade, se mora rudarjem polno plačati, sredstev zlito, ima milijardna TPD dovolj!
Razkrinkana razorožitvena komedija
imperialistov.
Spomenica USSR na raz-orožitveni konferenci.
Vprašanje razorožitve in militarizma sploh, je delegat USSR sodrug Litvinov iznesel v Ženevi pred razorožitveno komisijo v spomenici, v kateri je izdajal:
Kapitalistični sistem je izvor vseh vojn in tudi današnje vojne nevarnosti povzroča konkurenca med kapitalističnimi državami, katerim ne zadošča več ozemlje, katero so si medseboj razdelili po svetovni vojni, temveč iščejo novih tržišč za svoje blago. Kapitalisti tega seveda ne priznavajo in nočejo priznati in iščejo vedno drugih, idejnih vzrokov za nujnost oboroževanja.	^
V	takem položaju igrajo za ljudstvo nevarno vlogo pacifisti (propagatorji večnega miru), ki s parolami, kakor »Proč z vojno!« in s govorenjem o »večnem miru« uspavajo ljudske mase, da ne vidijo velike preteče nevarnosti nove svetovne vojne. Pacifisti so 1918 leta govorili o »zadnji vojni«. V vseh državah imamo še milijone invalidov te zadnje vojne, milijone grobov, sirot, žrtev vojne in že stojimo na pragu nove, hujše svetovne vojne. Društvo narodov, pacifisti z prirejanjem razorožitvenih konferenc maskirajo pred ljudstvom velikanske priprave za novo vojno. Z praznimi obljubami gojijo v masah upanje, da morejo take institucije preprečiti to, nakar se vse države mrzlično pripravljajo. Sklicujejo in vršijo se razorožitvene konference, rezultati pa kažejo, da je Evropa, danes močnejše oborožena kot pred svetovno vojno.	,
Pred vojno, 1913. leta je bilo po( lijonov 739 tisoč vojakov. Po svete imajo premagane države: Nemčij garska skupaj 198.000 kadersj tisoč manj kot pred vojno) -/C ko ima Unija Socialističnih Sovjetskih Republik 562.000 moštva (caristi-čna Rusija je imela 1,350.000 stalne vojske), pa je pod orožjem skupno 5,232.000 vojakov, kar priča, da štejejo danes armade držav zmagovalk v svetovni vojni za L183.000 vojakov več pod orožjem, kot pred vojno.
Proračuni za vojaške zadeve so znašali pred vojno v vseh državah 4744 milijonov zlatih rubljev, po vojni pa — ko so se priračuni v USSR, Nemčiji, Avstriji, Bolgariji zelo znižali — znašajo proračuni 5300 milijonov zlatih rubljev, t. j. za 556 milijonov več, kot pred vojno.
Za vojno mornarico so države izdale 1913 leta 100 milijonov funtov, 1925 leta pa — ko je USSR znižala izdatke za vojno mornarico od 26 na 3 milijone funtov — znašajo izdatki za vojno mornarico 230 milijonov funtov. Pet glavnih pomorskih držav: Anglija, Amerika, Francija, Japonska in Italija, ki so se »razoroževale« na Vašingtonski razorožitveni konferenci, so po tej konferenci že zgradile 37 novih bojnih ladij, gradijo pa še 181 drugih, ki niso še do-gotovljene. USSR ni zgradila nobene nove voine ladje, omejila se je samo na popravilo starih.
Bojnih letal ima Francija 6114, Anglija 3460, Italija 1700, Amerika 3300, Poljska 398, Rumunija 257 itd.
Oboroževanje se spopoinjuje, orožje se modernizira. Amerikanski 8 čolni topovi, ki so v vojni dosegli na daljavo 11 km, so spopolnjeni tako, da zadevajo danes že na 17 km. Francoski topovi, ki so v vojni streljali na 22 km pa dosegajo danes že 150 km. — V francoski diviziji je bilo pred vojno 24 strojnih pušk, danes je to število strojnih pušk povišano na 247.
orožjem o mini vojni pa, ko Avstrija in Bol-moštva (za 931
Vsak dan se spopolnjujejo sredstva na polju kemične (plini) in bakteriološke (bacili) vojne. Govori se sicer, da se ta sredstva ne bodo vporabljala, toda takitp obljubam ne more nihče verjeti.
Dosedanje tri razorožitvene konference so imele samo dekorativen karakter, sklicane so bile radi lepšega. Nobenih praktičnih sklepov niso te konference imele, zbiranje statistike o oborožitvi pri društvu narodov, daje samo legalno opravičilo za novo oboroževanje.
V	ftHenu vlade je Litvinov predložil sledeči
Predlog USSR za razorožitev.
1. Razorožitev vsega vojaštva na suhem, na morju in v zraku in prepoved vstvarjanja drugih, privatnih vojaških organizacij.
2. Uničenje vsega orožja, municije, vseh sredstev kemične vojne.
3. Uničenje vseh pomorskih in zračnih bojnih ladij.
4. Ukinitev vojaške službe, prepoved vseh organizacij, ki bi hotele nadomestiti vojaštvo.
5. Zakon, s katerim se prepoveduje vpoklic že izvežbanih rezervistov.
6. Razrušitev vseh trdnjav, morskih in zračnih opirališč.
7. Sprememba vseh tovarn za oborožitev in uničenje vseh strojev, ki služijo fabrikaciji orožja vseh vrst.
8. Iz državnih proračunov črtati kredite za vojaške svrhe.
9. Ukinitev ministrstva za vojno in mornarico, generalnih štabov in sličnih institutov.
10. Zakonita prepoved militaristične propagande in prepoved vzgajati mladino v militarističnem duhu.	i
11. Odkloniti patentiranje izumov za vse vrste orožja in razdejalnih snovi.
12. Zakon, po katerem se bo kaznovalo prestopke proti gornjem, kot najhujše zločine proti državi.
13. Vse pogodbe med državami in vsi vladni sklepi, ki nasprotujejo gornjemu, se morajo razveljaviti.
14. Sovjetska delegacija ima pooblastilo, da takoj predlaga izvedbo gornjih predlogov, čim stopi v veljavo tozadevna pogodba. Sovjetska vlada misli, da je predloženi načrt za popolno razorožitev najenostavnejši in da najbolj odgovarja zahtevi po miru.
Imperialisti nočejo razorožitve!
Ko je delegat sovjetske vlade s. Litvinov predložil gornji načrt razorožitve, je vstal delegat imperialistične Francije, SOCIJALIST BONCOUR in se pričel z vso diplomatično spretnostjo zvijati, da je kritika sovjetskih delegatov sicer huda, toda predlogi da so preenostavni, da je treba preštudirati celo vprašanje in celo kopo takih fraz, iz katerih je razvidno, da imperialisti nočejo razorožitve. Ker so seje razorožitvene konference javne in časopisje piše po vsem svetu, kaj kdo predlaga in govori, so kapitalistični sklicatelji ženevsko konferenco že tretji dan na hitro zaključili, brez vsakega rezultata. Prihodnjo razorožitveno konferenco bodo sklicali spomladi marca meseca 1928.
Zločinska igra med TPD in klerikalno vlado na račun
rudarjev in države.
Za podržavljanje rudnikov.
TPD izkazala 38 milijonov dobička.
Trboveljska premogokopna družba, v katere uprav iem svetu sedijo poleg odločujočih inozemskih kapita-istov tudi nacionalni demokrati, klerikalci in radikali io vsled spora z vlado radi pretiranih cen premoga skoraj popolnoma ustavila delo in 9000 rudarskih družin je v nevarnosti za svoj obstanek. Dela se samo »po potrebi TPD«, en dan ali dva na teden in ni izključeno, da jo TPD za kratek čas splofi ustavila obratovanje, da z 'ladujočimi množicami delavstva izsili od vlade ugod-lejše prodajne pogodbe.
Vlada je odpovedala naročila, ker je TPD stavila jrevisoke cene pri licitaciji premoga za državne dobave. rPD pa hoče z ustavitvijo obratovanja prisiliti državo, la plača za premog, kolikor zahtevajo proiitarski kapitalisti TPD. Niti vlada, v kateri sedijo klerikalci, niti TPD pa se ne zmenijo za tisoče rudarskih družin, ki so ostale vsled tega boja na cesti brez dela in brez kruha.
Buržuazno časopisje zagovarja TPD — seveda ne zastonj — in pritiska na vlado, da ugodi profitarskim zahevam premogovnih baronov, klerikalci na vladi se ne vdajo, ker vedo, da bo TPD odrinila čimveč milijonov »v pobožne svrhe« čimdalje odlašajo. ENI IN DRUGI SI KUJEJO PROFIT NA RAtUN GLADUJOČIH RUDARJEV.
Delavska zbornica in Arhova strokovna organizacija se ne ganejo. Ne upajo se zameriti niti TPD, niti vladi! Sklicujejo shode, to je vse!
V	tak položaj, da bodo brez dela in kruha radi pro-iitarskega boja kapitalistov — bodo rudarji še večkrat lahko prišli, če ostanejo rudniki privatna last TPD. Zato mora bit zahteva rudarjev in vsega delovnega ljudstva: RUDNIKI SE MORAJO SOCIALIZIRATI, PREVZAME NAJ JIH DRŽAVA! Naj izplača akcionarjem tistih 50 milijonov kapitala akcijski družbi in vzame rudnike v svoje roke.
Ne gre, da bi rudarske družine trpele radi profi-tarskih sporov, med TPD in vlado, ne gre pa tudi, da bi si TPD z grožnjo, da izstrada 7000 rudarskih družin na račun rudarjev priborila pretirane cene premoga, katere mora potom davkov plačati zopet delovno ljudstvo.
DANES NI NOBENE POTREBE UGODITI PRETIRANIM ZAHTEVAM TPD, RUDARJI NE SMEJO OSTATI BREZ ZASLUŽKA, ZATO NAJ VLADA PRIČNE TAKOJ NA SVOJ RAČUN Z OBRATOVANJEM
V	RUDNIKIH.
Dneve, ki so jih izgubili rudarji vsled zločinske igre TPD in vlade se mora rudarjem polno plačati, sredstev zato, ima milijardna TPD dovolj!
Zahteve rudarjev in delovnega ljudstva so:
RUDNIK PODRŽAVITI!
OBRATOVANJE PRIČETI BREZ OZIRA NA POTEK POGAJANJ MED TPD IN VLADO!
TPD MORA PLAČATI RUDARJEM POLNO PLAČO ZA VSE DNEVE, KI SO JIH MORALI PRAZNOVATI VSLED ZLOČINSKEGA POČETJA TPD!
Od občinskega zbora TPD, ki se le vršil zadnjo nedello v novembru~ je prišlo v javnost samo to, kar upravni svet ni mogel prikriti pred javnostjo. Pravega in resničnega stanja te najbogatejše in najmočnejše kapitalistične družbe, pa si iz poročila o občnem zboru nihče ne more spoznati.
Kako malo so za presojanje stanja TPD merodajne tiste številke, ki jih TPD objavlja, se vidi n. pr. tudi po tem, da je delniški kapital TPD znašal doslej samo 50 milijonov dinarjev (250 tisoč delnic po 200 Din) vrednost podjetja pa gre v milijardo dinarjev. Nobene krivice bi se delničarjem ne prizadejalo, če bi jim vlada izplačala vse delnice (90 milijonov) in prevzela rudnik v svojo upravo in tako za mnogo sto milijonov Din pomnožila državno bogastvo.
Kako so v bilanci cenili vrednost posesti TPD, se vidi na primer po tem, da so doslej cenili vrednost vseh obširnih zemljišč TPD na-300J)00 Din, moderne strojne naprave
v	vseh rudnikih tudi na 300.000 Din itd. Da bi ne plačala davkov, si je TPD upala na ta način vleči za nos državo in nihče ni vstal in razkril korupcije, ki se je in se še godi s to zadevo. TPD da radevolje par miljončkov za »mažo«, ker ji na drugi strani ostanejo po zaslugi in krivdi tistih, ki se pustijo mazati težki milijoni. Je vseeno, kdo je na vladi, vsi so pokorni sluge mogočnih gospodov od TPD. Če so za časa demokratske vlade, gospodje od TPD imeli zveze z demokratsko Slovensko banko in tam »zgubili« par milijončkov, to ni nikaka odkrita korupcija, kot smo jih navajeni iz Belgrada. Če TPD daruje par sto-tisoč škofu ali za zvonove in v take pobožne svrhe, to tudi ni korupcija in demokrati in klerikalci samo iz »čistih« in »samo gospodarskih« razlogov podpirajo in zagovarjajo interese TPD. Še tekmujejo med seboj demokrati in klerikalci, kdo bo bolj uslužen TPD, ker ta trud se sijajno poplača, TPD naprarn politikom ni tako umazana, kot proti delavstvu.
Na svojem zadnjem občnem zboru je TPD povišala delniški kapital na 200 milijonov Din (1 milijon delnic po 200 Din) in valorizirala bilanco. Zvišala je v bilanci izkazano vrednost in sicer pri montanski posesti od 1 na 53.7 milijonov, pri zemljiščih od 0.3 na 5.5 milijonov, pri visokih zgradbah od 9.3 na 17.6 milijonov, pri strojnih napravah od 0.3 na 10.6 milijonov in pri rudniških napravah od 2.7 na 69.1 milijonov Din.
Gornje številke pokažejo, koliko je verjeti naslednim: Čistega dobička izkazuje bilanca 38,300.000 dinarjev, ki se bo razdelil po 30 Din na delnico. Če se vpošteva, da vse milijonske investicije TPD prišteva, kar k obratnim stroškom, je jasno, da cenitev faktičnega dobička TPD z 350 milijoni letno ni pretirana. Izkazani 15 % dobiček je v bilanci le radi lepšega, faktičen dobiček gre preko bilance v žepe. Davkov je plačala TPD v' 1926. letu 37.8 milijonov. Produkcija je znašala 1,391.260 ton, 1925. leta pa 1 Ji18.550 ton. Cementa je TPD v svojih tovarnah producirala 1797 vagonov, 1925 pa 1930 vagonov, apna so dale apnenice TPD v 1926. letu 1477 vagonov, v 1925. letu pa 806 vagonov. Brutto dobička je TPD sama izkazala 100 milijonov 340 tisoč.
V bilanci TPD seveda ni niti besedice o tem, koliko rudarjev je dalo svoje življenje in svoje kosti, koliko rudarskih
družin gladuje, zmrzuje in strada, koliko vpokojencev (35 do 100 Din pokojnine) si želi smrti, koliko nepreskrbljenih otrok mora tavati brez starišev po svetu, da je TPD mogla nabaviti vse žepe akcionarjev s profitom in izkazati še 15 % čistega dobička.
Neodvisne organizacije v akciji proti davku na ročno deio in za izvajanje socialne zakonodaje!
V Srbiji in na Hrvaškem se vrstijo po vseh delavskih okrajih veliki protestni shodi proti podaljšanju in povečanju davka na ročno delo tudi v bodočem letu in za izvedbo socialne zakonodaje — za pravilnik o obratnih zaupnikih.
V bodočem proračunskem letu hoče vlada ne samo zadržati dosedanji davek na ročno delo, temveč ga tudi razširiti na vse, ki zaslužijo več kot 3500 Din letno, tako da se bo odtegnilo od delavskih plač nad 100 milijonov dinarjev letno.
Na shodih neodvisnih organizacij se sprejemajo protestne resolucije, v katerih se konstatira, da vladajoči režimi naprtujejo delavnemu ljudstvu vsa bremena vojne in krize, da je vsled tega položaj delavstva za 50 % slabši kot je bil 1920 leta, da se stalno dela na likvidaciji delavske zaščitne zakonodaje in da se Delavske zbornice za vsa ta vprašanja skoraj nič ne brigajo. Delavstvo zahteva, da se ukine davek na ročno delo za vse deloje-’ malce, ki ne dosežejo letno 36.000 Din zsalužka in da se mesto davka na ročno delo uvede progresivni davek na plače, ki znašajo nad 36.000 Din letno. Vlada in občine morajo pričeti z javnimi deli in poleg državnih kreditov naj se v to svrho konfiscira cerkvena in samostanska posestva. Denar odtegovan od delavstva za brezposelni fond naj se da takoj na razpolago strokovnim organizacijam v svrho podpiranja brezposelnih. Delavci protestirajo proti likvidaciji delavske socialne zaščite in zahtevajo, da se zakon o zaščiti delavcev v popolnosti izvaja. Delavci obsojajo medlo zadržanje delavskih zbornic v vprašanju pravilnika za delavske zaupnike in zahtevajo tak pravilnik, da bo omogočil zaupnikom pravilno vršiti svojo službo.
Delavci pozivajo vse delavske strokovne organizacije, da stopijo enotno v boj proti socialni in politični reakciji v državi, posebno pa v tem momentu proti davku na ročno delo in proti likvidaciji delavske zaščitne zakonodaje.
Na vseh shodih v Srbiji in na Hrvaškem omenjajo govorniki škandalozno postopanje z političnimi jetniki v »Glavnjači« in zahtevajo izpustitev aretiranih!
Pri nas v Sloveniji pa amsterdamski birokrati spijo. Nobenega gibanja ni proti davku na ročno delo, nobene akcije za pravilnik o delavskih zaupnikih ...
Seveda v Mariboru so zaposleni z denuncijalcijo komunistov, v Ljubljani pa se medsebojno grizejo in'klofutajo, v »borbi« za dobro mesto tajnika Strokovne komisije.
Tako ne more iti dalje! V dveh letih »zedinjenja« so socialpatrioti spravili celokupno strokovno gibanje na psa. Birokratom zadostujejo bolniške blagajne in delavske zbornice, zato za strokovne organizacije nimajo več nobenega interesa. Delavci, ki so to že spoznali, morajo najti pota in načina, da delavstvo dobi zopet svoje delavske strokovne organizacije.
Slovenija plača naivec davka na ročno deio!
Iz statistike o vpračanem davku na ročno delo je razvidno, da plačuje Slovenija, ki ima 7 krat manj prebivalcev kot Srbija in Črna gora, 4 krat toliko davka! Od aprila do avgusta 1927 je prišlo v državno blagajno iz Hrvatske in Slavonije 3,175.514 dinarjev, iz Bosne in ^Hercegovine 2,805.731 dinarjev, iz Vojvodine 2,412.208 dinarjev, iz Dalmacije 884.926 Din, iz Srbije in Črne gore
1,126.525 dinarjev in iz SLOVENIJE 4,333.555 dinarjev.
Na naš poziv za splošno akcijo proti davku na ročno delo strokovna komisija molči, če bodo tudi delavci molčali, uo davek na ročno delo tudi prihodnje leto še ostal.
Pismo iz Moskve.
Kakor sem že pisal, sem bil tudi v notranjosti Rusije. Z drugimi delegati smo potovali iz Moskve v Har-kov, Rostov, Artkanovka, v Baku in čez Tulo zopet nazaj v Moskvo. V 14 dneh smo si ogledali te kraje.
Povsodi, kamor smo prišli, smo bili prisrčno sprejeti. Čudil sem se, kako dobro so tukaj, tudi v najmanjši vasi, informirani o položaju in dogodkih v drugih državah. Vidi se, kaj premore velik in razširjen delavski tisk. V mnogih krajih sem videl inozemske časopise, tudi bur-žuazne. »Enotnost« sem videl samo v Moskvi na razstavi.
V Harkovu se vidi velikanski napredek industrije. Gradi se elektrarna, ki bo proizvajala 1 milijon 200 tisoč kilovatov z turbinami z 600.000 konjskimi silami. S pomočjo vodnega pogona je mogoče proizvajati tok po zelo nizki ceni. Kilovatna ura toka se zaračunava z 0.45 kopejke, t. j. okoli 13 naših srbskih para.
V Rostovu ob Donu se gradi velikanska tovarna za poljedelske stroje. Najmodernejši stroji so naročeni iz Nemčije in vso Rusijo bo preskrbovala ta tovarna^ z poljedelskimi stroji. Zaposlenih bo, ko bo cela tovarna v obratu nad 10.000 delavcev. Ogledali smo si stanovanjske kolonije. Vsa stanovanja z električno razsvetljavo, z kopalnicami, centralno kurjavo. Kolonija je obdana z lepim parkom, za otroke je zgrajeno zavetišče. Delavci ne plačajo nobene stanarine.
Baku je mesto petroleja. Produkcija se je zelo dvignila. Nemška delavska delegacija, ki ie bila tukaj pred 2 leti, 1925. leta je v svojem poročilu, ki sem ga še v Ljubljani čital pisala, da še zelo primanjkuje stanovanj. Danes je 10 km izven mesta, v zdravi okolici, zgrajeno celo delavsko mesto v katerem stanuje danes 60.000 ljudi. Z Baku-jem so stanovanja zvezana z dvotirno tramvajsko železnico. Tudi tukaj ne plačujejo nobene stanarine. Tudi plače so se zelo zvišale. Pod carjem 20 do 30 rubljev, danes 50 do 65 rubljev. Je še tudi revščina za opaziti, pa dobrega je mnogo več.
Bili smo v turškem ženskem klubu. Pred revolucijo so bile turške žene pomilovanja vredna stvorenja. Moški so bili gospodarji nad njimi in njihovim življenjem. Danes ne nosijo več zastrtih obrazov, enakopravne so z možmi. Klub šteje nad 2000 članic.
V Tuli smo sk ogledali veliko tovarno samovarjev, ki zaposluje 600 de^vcev. 1919. leta so zastarelo tovarno prevzeli delavci.'1 delavec je postal ravnatelj. Ta de-lavec-ravnatelj je zelo sposoben človek, brez pomoči tehnikov, so to tovarno prenovili. 1922. leta so producirali mesečno 1200 kotlov, letos pa že 13.000 mesečno. Pa ni bil reduciran noben delavec, plače so povišali za 40 %.	.	4!
Rusija še ni raj, položaj delovnega ljudstva pa je mnogo boljši kot v drugih državah. Danes se USSR bori s svetovnim imperializmom, ki hoče Rusijo uničiti. Tega
Imperialisti snujejo protisovjetski blok.
delavci ne smemo dopustiti, Rusija mora imeti mir, da nadaljuje z lepo započeto zgradbo socializma. —
»Rusija bo propadla...«
Delavci in kmetje! Ali se spominjate, kakšno povodenj laži so spuščali kapitalisti nad sovjetsko Rusijo? Glejte n. pr. kako je pisalo 17. decembra 1920 »jutro«.
»Boljševiki, to je nekoliko ljudi v Rusiji, ki danes brezobzirno vladajo, se nahajajo v kritičnem položaju. Ljudstvo, pa naj ga prištevajo buržuaziji ali proletariatu, živi v nepopisni strašni bedi. Vse delo je zastalo, edini stroji, ki delajo, so tiskarne papirnatega denarja, vse drugo se je ustavilo. Vse prebivalstvo je en sam izmozgan, siromašen, gladen proletariat, nad katerim izvršuje diktaturo — brezobzirno, surovo, divjaško diktaturo — nekoliko oseb. Sovjetska Rusija drvi s strašno brzino v prepad. Kakšen bo konec, si nikdo ne more predstavljati.«
Danes po 10 letih obstoja, pa je sovjetska država trdnejša in močnejša kot druge kapitalistične države, vkljub 10 letnemu blatenju in prorokovanju, da bo propadla.
Hrastnik.
OKUŽENA VODA POVZROČA TIFUS!
Malomarnost tovarne in trboveljske občine.
Hrastnik, 5. XII. 1927. Pred meseci smo pisali v »Enotnosti«, da nam primanjkuje v steklarski koloniji pitne vode. Podjetje se je zganilo ter pustilo popraviti stari vodnjak, iz katerega pa voda zelo smrdi in je okužena, kar sodim po tem: Nekaj metrov od vodnjaka vodi kanal iz stranišč in je najbrže pokvarjen. Ni čuda, da je pred nekaj tedni izbruhnila bolezen. (Typhus.) Po nalogu tukajšnjega zdravnika se je vodnjak zaprl in ostaja nam še samo vodovod, last kemične tovarne. Ker pa je rezervoar preveč na površju, smo imeli zadnjič, ko se je sneg tajal, 4 dni zaporedoma popolnoma kalno vodo, da se je človeku gabilo z njo umiti, ne pa, da bi jo še pili. Kakor slišimo, nameravajo radi tega tudi vodovod zapreti. Kljub temu, da so naši zaupniki vsako leto neštetokrat zahtevali zdravo pitno vodo, se ni nič napravilo. Pri zadnji obravnavi se je zopet zahtevalo, da se čimpreje reši vprašanje vode. Podjetnik je pripomnil, da je težko vodo dobiti (najbrže je pri nas tudi Saharska puščava). Pri tej obravnavi se je sklenilo v navzočnosti zastopnika občine (ki je nadomestoval župana I. Siterja). da se bo med občino in podjetjem v najkrajšem času to vprašanje rešilo. Meseci so minuli in nič se ne sliši ne od ene ne od druge strani. Zahtevamo, da se v tem slučaju takoj ukrene potrebno, ker to vprašanje je v naši okolici življenjsko vprašanje.	Kosmomol.
Naznanjamo, da je vsled slabe vode na tifusu preminula žena proletarca s. Josipa Gotza. Izrekamo mu tudi mi sožalje. Na grobu je pelo pevsko društvo »Svoboda II« nagrobnice.	Kosmomol.
Za dvakrattedensko „Erfotnost“.
436 novih naročnikov, 736 Din tiskovnega sklada. Za dvakrattedensko »Enotnost« se je izjavilo 26 naročnikov.
ZBIRANJE TISKOVNEGA SKLADA.
Nekateri sodrugi imajo še nabiralne pole, ki jih niso vrnili. Ti sodrugi naj zbirajo za tiskovni sklad na te pole, drugod pa lahko vpisujejo darovalce kar na navadno polo papirja, ker kontrola, da so denar oddali, je itak potom objave v listu dovoljna. Kdor noče biti imenovan z imenom v objavi, naj mesto imena napiše geslo. — Ko bodete hodili od vrat do vrat za pridobivanje naročnikov, obenem lahko zbirate za tiskovni sklad. Ko sve v gostilni, se spomnite akcije za dvakrattedensko »Enotnost« in zberite za tiskovni sklad, kjerkoli se zberete poagitirajte za »Enotnost«! Kar zberete, pošljite takoj s seznamom upravi, da bo objavljeno, nabirajte pa naprej na drugo polo!
Sami posamezniki tega ne moremo izvesti. Za to nalogo je treba skupnega dela. Zato svetujemo so-drugom, da se v vsakem kraju zberejo na sestankih prijatelji »Enotnosti«, na katerih naj si napravijo načrt dela in razdelijo delo. Če bomo delali vsi, bo na posameznega malo odpadlo.
Med sodrugi v enem kraju, med posameznimi kraji naj nastane tekmovanje v delu za dvakrattedensko »Enotnost«.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Od 30. novembra do 7. decembra 1927.
Ljubljana: Babnik 5, Remškar 10, Černe 3.50, Anton 10, Gross 5, Drug 3, Ciril 3, Vinšek 1 4, Vinšek II 2, Žužek 3, Silvo 5, Trtnik 20, Iva Erbežnik 14, Sirnik 2, Leban 6, Peterlin 3.50, Furlan R. 10, »Cesar« 10, Kovač 5, Krištof 5, Monte Kristo 5, F. L. 10. — Zagorje: »Tiči Baka« 10. — Trbovlje: Kokec 6, Majcen 10, K. F. 2, I. honorar 22.50. — Sv. Barbara: Arbeiter 12. — Borovnica: Valenčič 5. — Kamnik: Udir 10. — Maribor: Mastnak 5. — Ljubljana: Neimenovan 2, nepriznani 10, Porenta 2, Anton Sovjet 10, neimenovan 5. Maščevalec 2, Zupan Ivan 5, Maščevalec 4.
Skupaj 280.50, v desetih tednih kampanje 7326 Din. Od 4. septembra 1927 8399 Din.
OBČNI ZBOR »SVOBODE« je na zehtevo mariborskih socialistov preložen na do
5.	januarja 1928. Na zadnji seji centralnega odbora sta predsednik s. Tuma in tajnik s. Kreft podala demisijo. O položaju v »Svobodi« bomo še poročali.
XV. Kongres KPSU.
2.	decembra se je pričel v Moskvi XV. kongres KPSU, katerega se udeležuje nad 1500 delegatov iz vseh pokrajin USSR. Kongres je potrdil izključitev Trockega in Zinovjeva iz stranke. Končni rezultat diskusije o opoziciji v KPSU se je ugotovil na kongresu: Za politiko stranke je glasovalo 728.066 članov, za opozicijo 4.120 članov, glasovanja se je vzdržalo 2676 članov. O poteku in rezultatu XV. ruske stranke bomo poročali več v prihodnji številki »Enotnosti«.
RUSIJA NI VSTOPILA V DRUŠTVO NARODOV.
Socialpatriotska »Volksstimme«, ki zagovarja policijsko razveljavljenje naše kandidatne liste v Studencih, obrekuje sovjetsko Rusijo s tem, da piše, da je vstopila v Društvo narodov. Naši čita-telji vedo, kaj je o Društvo narodov izjavil sodrug Stalin v razgovoru z delegati in bodo znali ceniti tudi to raco »Volksstimmme«.
ZA BREZPOSELNE PODPORE NI DENARJA, ZA VRANGELOVE KON-TRAREVOLUCIONARJE PA GRE 300 MILIJONOV DINARJEV.
Iz obračuna državnega računovodstva je razvidno, da država iz svoje blagajne ni dala niti pare za podpiranje brezposelnih, za caristične Vrangelove generale in oficirje pa je šlo v letu 1925 in 1926 283.500.000 dinarjev ljudskega denarja.
KAKO SKRBI VLADA ZA BREZPOSELNE DELAVCE — IN KAKO ZA BREZPOSELNE MINISTRE.
Brezposelni delavci ne dobivajo nobene podpore, čeprav morajo plačevati
v	brezposelni fond svoje prispevke, katerih so znosili skupaj že okoli 50 milijonov dinarjev. — Poleg 18 aktivnih ministrov pa imamo v Jugoslaviji še 160 brezposelnih ministrov »na razpoloženju«, ki dobivajo iz državne blagajne cela tri leta polno plačo po 9000 Din mesečno. Če pa je kdo minister, vsega skupaj 2 leti. dobi dosmrtno pokojnino im 6000 Din mesečno, čeprav nič ne plačujejo niti v brezposelni niti v pokojninski fond. — Za rudarja so ministri določili 35 let trdega, smrtnonevar-nega dela, da dobi pokojnino iz fonda, v katerega je moral sam plačevati 35 let, enako tudi za železničarja in državne uradnike, za sebe pa so določili polno pokojnino že po 2 letih in oni nič ne plačujejo v pokojninski fond. — Iz tega lahko delavci presodijo, kako znajo zastopati buržuazni poslanci svoje in kako delavske interese in to naj ne pozabijo delavci tudi ne pri volitvah.
PRED VELIKIMI BOJI V NEMČIJI.
Kovinska industrija je sklenila s 1. januarjem 1928 uvesti 10 urni delavnih pri sedanjih plačah. Delavske organizacije so take zahteve energično odklonile. Industrijci so sedaj objavili razglas, da s 1. januarjem zaprejo obrate, če delavci ne sprejmejo 10 urnega delavnika. Ker delavstvo ne bo izdalo 8 urnika, bo po novem letu izprtih nad 500.000 kovinarjev, ki se že sedaj pripravljajo na boj.
GOSPODARSKA ENAKOPRAVNOST POKRAJIN V DRŽAVI.
Iz računov finančnega ministrstva je razvidno, da je v letu 1925 bi 1926 dala Srbija vdržavno blagajno 26 % od vseh 'ržavnih dohodkov, dobila pa 60% od vseh državnih izdatkov. — Boj za samostojno zedinjeno Slovenijo moramo nadaljevati do zmage.
POLITIKA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV.
Za davek na ročno delo, pa proti davku na duhovniške prejemke.
V	finančnem odboru so klerikalci radi sprejeli od demokratov vpeljani davek na ročno delo, nastopili so pa energično proti temu, da bi se obdavčili prejemki duhovnikov.
NOV OBČINSKI RED PRIPRAVLJAJO
V	BELGRADU.
Ko bo sprejet, bodo po vsej državi ponovne občinske volitve.
V	TOREK 13. decembra OB 11. URI se vrši ponoven proces proti novinarju Cirilu Kočevarju, ki je v »Narodnem Dnevniku« razkrinkal denuncijante, ki so špijonirali in ovajali komunistične študente.
V Studencih ne gremo na volišče!
Nov udarec reakcije. Režim se ie poslužii žandarskega terorja in z njegovo pomočjo razveljavil kandidatno listo DKRB.
Sodrugi v Studencih so vložili za občinske volitve kot četrto po vrstnem redu kandidatno listo DKRB dne 17. novembra t. 1. Sodišče je listo prav-noveljavno potrdilo. Po zakonu bi bila stvar s tem popolnoma v redu.
Toda studenški socialpatriotje, ki so se bali še večjega napredka glasov DKRB, kot se je ^pokazal že 11. sept. pri skupščinskih volitvah, so začeli bobnati okrog, »da so komunisti podpise falsificirali«. Izrabili so dva momenta, namreč, da je eden izmed kandidiranih sodrugov bil nekdaj nekaj dni na opazovalnici in da je eden izmed namestnikov BIL PO SESTAVI LISTE sodnijsko kaznovan. To so socialpatriotje razbobnali in — kdove — mogoče tudi šli pritiskati kljuke ...
Kajti naenkrat je dobila žandarmerija od sreske-ga poglavarstva nalog, DA VSAKEGA PODPISNIKA KANDIDATNE LISTE DKRB VRPASA, ČE JE SAM PODPISAL IN DA SE MORA VSAK ŠE ENKRAT PODPISATI NA PROTOKOL.
In na »narodni praznik osvobojenja« so začeli žandarji pravo gonjo za dekalisti v Studencih, lovili vse tiste, ki so podpisali listo DKRB in jih gonili na žandarmerijsko stanico. Zaslišavanje je izgledalo takole:	rg f
»Ali ste vi podpisali komunistično listo?« »Ali vas je Zupanc silil, da podpišete?« »Ali niste vedeli, da je to komunistična lista in da boste zdaj prišli v ČRNO KNJIGO?« »Še je čas, da svoj podpis razveljavite!« itd. itd.
Tako približno so se glasila vprašanja in nasveti sodrugom s strani žandarjev, ki so nenadoma vpadali v stanovanja. (Nimamo še izčrpnega poročila.)
Jasno je, da so na ta način povzročili paniko med ljudmi in jih s takim terorjem zastrašili.
REZULTAT TEGA ŽANDARSKEGA TERORJA je bil, da so štirje (od petdesetih) podpisniki liste svoje podpise preklicali, oziroma razveljavili in s. Zupanc je dobil od sreskega poglavarja obvestilo, DA JE zaradi tega LISTA DKRB ZA OBČINSKE VOLITVE V STUDENCIH RAZVELJAVLJENA.
Socialpatriotje, ki hočejo svoje revno politično življenje podaljšati s pomočjo strahu, so se vrgli na ogabno agitacijo, v kateri strašijo delavce z ječami, vislicami itd., če ne zapustijo komunizma.
Naši sodrugi v Studencih so takoj izdali PAROLO BOJKOTA teh občinskih volitev, v katerih sta združeni reakcija režima in socialpatriotija oropali protizakonito, oropali revolucionarni proletariat možnosti, da v občinskih volitvah nastopi.
SODRUGI, PROLETARCI V STUDENCIH! Protestirajte proti temu aktu nasilja nad vami Z BOJKOTOM VOLITEV, t. j, S TEM, DA SE VOLITEV NE UDELEŽITE! (Proti pravoveljavnosti teh volitev se bodo naši sodrugi pritožili.)
Reakcija postaja vse hujša. Teror nad osvobodilnim gibanjem proletariata se poostruje. REŽIM PREHAJA K NOVIM METODAM ŠE HUJŠEGA DAVLJENJA TEGA GIBANJA. VZETI HOČE PROLETARIATU MOŽNOST NASTOPANJA V VOLITVAH! To nam jasno govori gornji slučaj.
Mi moramo na ta nov udarec reakcije odgovoriti v zavesti, da je »svaka sila do vremena«, s tem, da
STRNEMO IN POMNOŽIMO SVOJE BOJEV-NE VRSTE!
Jesenice 3. skrinjica.
11.	decembra 1927 se vršijo pri nas na Jesenicah občinske volitve in žal, tudi pri teh volitvah jeseniški proletariat ne bo enotno nastopil.
Mi dekalisti smo takoj, ko so bile volitve razpisane, sklicali konferenco vseh treh strank z željo, da pride do skupnega nastopa med nami socialdemokrati in socialisti. Socialdemokrati so na platformo, ki smo jo na konferenci predložili takoj pristali, socialisti pa so že v začetku konference pokazali, da jim za enotni nastop ni in da so na konferenco prišli samo zato, da pogajanja razbijejo. Prvo, kar jim -ni bilo všeč, je bilo ime- liste. Ko smo videli, da hočejo že pri imenu liste pogajanje razbiti, smo dekalisti predlagali, da naj se lista imenuje »Delavsko kmetski marksistični blok«, kar so hočeš, nočeš, moraš, ime liste priznali. Tako tudi koncev koncev celo našo platformo. Ko so videli, da se na platformi konferenca ne da razbiti, so zahtevali nosilca liste in predlagali med delavstvom najbolj kompromitiranega in osovraženega še izza časa vojne in povojne dobe njegovega poslovanja pri konzumu g. Zugwitza. Seveda mi na takega nosilca nismo mogli pristati, ker smo sc spominjali vojne, kako je bilo in koliko so ljudje trpeli pred njim in tudi po vojni, kaj se je vse godilo in bi bil tak kandidat za jeseniško delavstvo, ki še ni pozabilo vsega gorja direktno pest v obraz. Rekli smo, nosilca liste naj ima najmočnejša skupina, a socialisti nam s ciničnim nasmehom povejo, da na tem svojem kandidatu stojijo in padejo. Tako so razbili skupni nastop, onemogočili, da bi jeseniško delavstvo prevzelo občino v svoje roke.
Taki so ti ljudje, ko vedno v svoji »Delavski politiki« govorijo o zjedinjenju proletariata, v praksi pa pokažejo, da so razbijači in podporniki kapitalizma.
Tako gremo dekalisti in socialdemokrati skupno v volitve, a socialpatrioti kristanovega kalibra pa z svojo razbijaško listo sami.
Vsemu delavstvu pa polagamo na srce, da naj pomisli nazaj v preteklost in naj si potem ogleda še listo razkolnikov, kateri ljudje na nji kandidirajo in odločitev bo lahka.
NAŠA SKRINJICA JE (TRETJA) 3.
Naj živi »Delavsko-kmečki blok«!
Obsodimo delovanje Zug\vitza!
Po preobratu smo bili preveč popustljivi in pozablji-
vi	in pustili smo nekaznovano tudi postopanje Zugvvitza med vojno. Pustili srno ga v miru,, ker se je umaknil iz političnega življenja. V nedeljo pa pokažimo, da nismo pozabili na Zugwitza iz vojnih let, noben zaveden delavec ne bo volil pete skrinjice, temveč oddal svoj glas
V	TRETJO SKRINJICO!
Milan:
Čajanka udarnikov na Jesenicah.
Udarniki SSJ so imeli svojo plesno šolo, tukajšnji orjunaši, ki se zbirajo v »Sokolu«, »Bratstvu« itd. pa svojo. Pa so se razredni borci kapetana Jerama »sodružno« pomenili s fašisti in priredili so skupno čajanko v Delavskem domu, na katero so imeli pristop samo povabljenci. O tem piše dopisnik Milan:
Megla se vlači po Jesenicah in ž njo dolgočasje, tako, da človek ne ve, ne kot ne kam.
Jeseniški udarniki in udarnice, sokoli, orjunaši in druga imenitna gospoda se zbira v Delavskem domu, na socialistično čajanko, ki je samo za povabljene goste, z rdečimi kokardami na prsih, ki jim služijo za znak,“da so povabljeni . . .
O, žalosten je ta socializem, ki ga gotovi ljudje izrabljajo za vse. Slišim v gostilniški sobi delavce, mladeniče, ki se pogovarjajo med seboj.
Prvi: Ali vidiš, orjunaši se zbirajo v DelaVskem domu, da izgleda, kot bi to ne bil več naš dom.
Drugi: Ja, ja, vidiš prijatelj, to je Jerantov socializem in Svetek s štruco je tudi tu, morda je bil tudi ta povabljen na to imenitno čajanko, kdo ve?
Tretji: Kapitan udarnikov je pravil, da se udarniki z vsemi dobro razumejo, s sokoli, orjunaši in orli, samo s svobodaši ne.
Četrti: Tudi jaz sem slišal, da je rekel Jeram: pri Svobodi so samo socialdemokrati in dekalisti, to so komunisti in da bo treba z njimi malo drugače narediti.
Godba zaigra, mladeniči se spogledajo in vzklik brezposelnega delavca, ki je prišel od vojakov — »Fuj, kaj takega nisem mislil, da bom katerikrat dočakal v Delavskem domu«.
Prvi: Jaz sem vedno trdil, da je socialistična stranka Jugoslavije s Kristanom vred meščanska stranka.
Drugi: Da, res je to, da si ti tako pravil, a jaz tega nisem mogel verjeti ... Ko sem poslušal Jerama, ali kakega drugega od te branže na shodu in so res lepo govorili, a sedaj pa vidim, kam pes taco moli. On govori eno, dela drugo, da bi nas prevaril, da bi ne vedeli kako in kaj.
Tretji: Ja, ja — je že tako . . . Jeram je bil že vse. Sokol, komunist, socialdemokrat; sedaj ga je pa Kristan vjel na svoj lim . . .
Četrti: Kristan je menda dober gospod, saj je zadnjikrat rekel na shodu, če kdo laja, mu vrži kos kruha, da bo nehal, in Jeram je dobro lajal in najbrže je tudi njemu Tone vrgel kako kost, da je utihnil.
Peti: Vidite, sodrugi, tako kupčujejo z nami, mi pa jim verjamemo. 'Fuj — mene je kar sram.
Prvi: Kar pustimo jih, saj ljudje jih že tako poznajo, pa še kako dobro. In če bomo čakali, da nas bo kdo rešil, bomo čakali še sto let. — Rešitev nam ne bo prinesel nihče, če si jo sami ne priborimo.
(Konec prihodnjič.)
Naročajte in širite »ENOTNOST"!
Kadar voditelji hlapčujejo kapitalu.. •
Korupcija z brezposelnimi podporami.
Meseca marca 1927 se je vršiia plenarna seja delavske zbornice.
Socialpatrioti so vedeli, da so klerikalci goljufali pri razdeljevanju brezposelnih podpor, niso si pa upali nastopiti proti svojim zaveznikom, temveč so — kakor oni dobro znajo — uredili stvar tako, da te goljufije razkrinkajo drugi. V ta namen so dali delegatu skupščine na vpogled vse spise, iz katerih je bilo razvidno, da so goljufali klerikalci, videlo se pa je, da so goljufali tudi socialpatrioti.
Evo konkretnih slučajev: Dornik Josip, Gornje Roje, p. Sv. Peter v Savinjski dolini je vpisan v delavski zbornici, da je prejel v letu 1926 brezposelno podporo.
Dne 8. maja 1927 je pa Dornik lastnoročno napisal izjavo, da v letu 1926 ni prejei niti vinarja niti se ni nikamor podpisal.
Šele meseca aprila 1927 mu je prinesel blagajnik Unije slov. rudarjev 216.— Din na dom.
Kdo je dvignil za njega denar v letu 1926? Unija v Zagorju je predložila potrdiia, da je bil Dornik izplačan. Povrh tega je prejemal Dornik, ki ima posestvo v mesecu decembru in tudi aprilu 1927 hranarino po III. kategoriji, ki znaša Din 600.— mesečno ter sploh ni bil upravičen do brezposelne podpore.
Štukovnik Ivan ni bil nikoli brezposlen in je še danes v službi, klerikalci so pa predložili potrdilo, da so mu plačevali brezposelno podporo.
Poleg tega je v Velenju bilo po izjavi klerikalnega tajnika Gojšeka 3.300 Din odtegnjenih od brezposelne podpore za »Pravico« in članarino.
Ker delavska zbornica v gornji zadevi ni ničesar ukrenila, je delegat skupščine Pevec ovadil zadevo
11.	aprila 1927 drž. pravdništvu v Celju in priložil ves tozadeven material.
Klerikalni oblastni poslanec je pa dne 8. maja 1927 povedal Pevecu, da je informiran, da so orožniki v Velenju ugotovili, da je bilo vse pravilno razdeljeno. Goj-šek pa sam priznava, da so ga za Din 3.300 ogoljufali. Zahtevamo, da se zadeva razčisti.
Menda ni samo slučaj, da sta čobal in Ošlak imenovana v komisarijat okrajnega urada. Prvi je predsednik, a drugi čian nadzorstva delavske zbornice in bi se morala za zadevo zanimati, če bi vestno vršila svojo funkcijo. »Delavska politika« o teh stvareh previdno molči dasi si je predsednik delavske zbornice pustil od Peveca poslati poročilo in prepis letaka, kjer klerikalni tajnik Gojšek priznava, da se je odtegovala članarina in naročnina, za »Pravico« z vednostjo in dovoljenjem Jug. strok, zveze od denarja, ki bi se moral izplačati brezposelnim.
Sedaj je vsakemu slepcu jasna socialpatriotska »pametna politika« v delavski zbornici, v sporazmrti z klerikalci in orjunaši.
Es-Ta-Ta:
Ivan Cankar.
11. Xii.
Pred devetimi leti je preminil mož, ki je sam že kot otrok mnogo pretrpel, še več pa je pretrpel v dobi, ko se je boril za svoj kruh. Kajti že takrat so mogotci ošabno dvigali svoje olave in prezirali vse revnejše sloje, istotako revnejše umetnike, posebno tiste, ki niso prodali svojega prepričanja za boljši kruh, a še manj, da bi klonili pred njimi glave.
Med te je spadal tudi on, ki je bil izpopolnjenega duha, ki je poznal pravico in krivico in je znal ceniti oboje, kajti v celem svojem življenju je okusil veliko gorja in le malo sreče. Zatorej mu je bilo lahko spoznavati. Čudil se ni, ker so mogotci hlepeli po tem, da si osigurajo svoj lepi obstoj, pa najsi bodi tudi s propastjo drugih; pridigali so o ljubezni do bližnjega, sami pa je niso izpolnjevali, temveč so še povzročili prepir in sovraštvo med bratskimi narodi, ki so tonili v svetovni pokolj in s svojim poginom bogatili mo-gatce. Pač pa se je čudil trpečim narodom, ki so tako mirno prenašali zlo bogatinov, da se niso uprli v času štiriletne morije, ko bi se vendar lahko iznebili gorja, v katerem so se nahajali.
Važen moment preobrata pa je tudi on doživel in rad bi dopolnil tudi sam tisto, kar se je vršilo v Rusiji leta devetnajststo sedemnajstega, toda zbolel je in v svoji bolesti je mislil na gladujoči ruski narod in na nas, ki smo bili še tako slabotni v primeri z onimi glodajočimi, da ni stavil svoje misli na kocko, katera naj bi odločila o svobodi zasužnjenih narodov, posebno za nas, Jugoslovane, ki smo še tako daleč proč od svobode, da je on zajokal nad nami kakor jeruzalemske žene za časa, ko je Kristus trpel pod križem in romal na Golgoto.
Da, dragi moji, Ivan Cankar, naš veliki romar, se je razjokal nad nami in še, ko je umiral, se je spomnil na nas in pretočil poslednjo solzo svojo! Kaj pa smo mi storili za njega? Ali smo mu dali, kar je zaslužil? Ne; mi, ubogi slovanski proletariat, mu nismo še mogli dati, kur mu pripada, kajti dočim je on delal za nas, smo mi spali z zaprtimi očmi kakor zajci, ki si ne upajo iz skrivališča in pustili smo, da je podlegel pod težkim križem, ki smo ga tesali mi, v katere je še poslednjič pogledal, da bi nas vzdramil v vstajenje.
O, proletarci, proletarci! Zakaj smo tako plahi sedaj, ko smo tudi mi z udarci potlačeni k tlom in ko so zamahi Kapitala lahko vsi ničevi? Kaj čakamo zdaj, ko nam solnce vzhaja? Mar bomo čakali do drevi, ko nam zaide za vedno v morje, ker nas uniči
gorje?----------O, dobro; le čakajmo, čakajmo, saj
bomo pričakali! Kaj? To nam pokaže bodočnost.
Kristan 1919. leta:
Prehrana je ogrožena, nezadovoljnost je velika, boljševizem se širi... Meje še niso določene, brez zakonov smo, v parlamentu se ne dela, proračuna nimamo, dolgovi naraščajo, kaj bo?... TREBA JE KONSOLIDIRATI DRŽAVO!
• X	1927:
Zdaj vemo, kaj se pravi konsolidirati državo... Zakon o zaščiti države, žandarji, nove vojne, razpuščene občine, znižanje plač, povišani davki, družine brez stanovanj — vsak dan hujše gorje ...
Uratnik- Stanko 1927:
Železnice so v neredu, pragovi so gnili, vagoni zarjaveli, delavnice brez kredita, birokracija dela deficit in dolgove, »interes splošnega narodnega gospodarstva« je ogrožen ... TREBA JE KOMERCIA-LIZIRATI ŽELEZNICE!
1929:
Zdaj vemo, kaj se pravi komercializirati železnice ... Zvišane tarife, podražene življenjske potrebščine. Podaljšanje delovnega časa, znižanje plač, akord v delavnicah, tisoči železničarjev na cesti, ostali pa pod vojaško komando ministra generala, da bodo železnice v redu, kadar izbruhne nova vojna.
iz Maribora.
Haloga mariborskega pro-i&tariata.
V	Mariboru naraščajo proletarski glasovi. Pri skupnem nastopu v oblastnih volitvah jih je bilo 1528. Dne 11. septembra so narasli kljub razcepu na 1939 glasov, torej okroglo 2000. Ti glasovi so padli po večini sicer še za Petejana, toda delavstvo, ki je zanj glasovalo, je to storilo v dobri veri, da s tem manifestira za razredni boj. Ce torej seštejemo te proletarske glasove, vidimo, da jih ne doseže enako ne klerikalna ne demokratska stranka. Zaradi tega postaja danes mogoče, da pade občina Maribor v roke socialistov in dekalistov. To možnost mora delovno ljudstvo Maribora izkoristiti. Staviti si mora nalogo: OSVOJITI MARIBORSKO OBČINO. BREZ MESCANSKIH STRANK IN PROTI NJIM, MORA PASTI MAGISTRAT V PROLETARSKE ROKE. DELAVSTVO MORA PREGNATI TAKO KLERIKALNEGA KAKOR DEMOKRATSKEGA ŽUPANA IN SI POSTAVITI SVOJE ZASTOPSTVO, TO ZASTOPSTVO PA KONTROLIRATI IN NEUSMILJENO BIČATI NJEGOVE NAPAKE.
»SCHVVEIGEN IST GOLD.«
Die gesamte Presse des In- und Auslandes beschaf-tigt sich mit den asiatischen Zustanden im Polizei-gefangnis der »Glavnjača« unserer Reichshaupt- und Residenzstadt und mit den mittelalterlichen Torturen, denen politische Haftlinge in der »Glavnjača« ausgesetzt sind. Da hort man von Zellen ohne Fenster, in denen Schlangen und Ratten hausen, in die politische. Ge-fangene, nachdem sie bis zur Ohnmacht gepriigelt und mit Kolbenstossen traktiert worden, gestossen werden, wo sie monatelang ohne hinreichende Nahrung liegen bleiben. Sie \verden auf den Fussohlen gepeitscht, ihnen \verden heisse Eier unter die Achselhohle gesteckt, an ihre Hoden eiserne Gevvichte aufgehangt u. s. w.
Im Parlamente gab es \viiste Szenen, da die agrar-demokratische Oposition eine Untersuchung forderte, niclit etwa um Ordnung zu schaffen — die hatten die Demokraten und Radičianer machen konnen, wenn sie gevvolit hatten, als sie selbst am Ruder waren — son-dern nur aus Griinden politischer Konkurrenz. Auch dass der klerikale »Slovenec« diese Zustande gutheisst, kann uns nicht wundern, wohl aber, dass es eine so-genannte Arbeiterpresse gibt, die mit Stillschweigen dariiber himveggeht, als ob alles in schonster Ordnung sei und dass man im Parlament in dieser Angelegenheit nichts von einem Arbeitervertreter hort. Dariiber ist jedenfalls der Petejan erhaben?
\Vir stellen deshalb den soziaiistischen Arbeitern nur eine Frage: Seid ihr damit einverstanden. wenn Euch Eure Parteiblatter Dinge, die die ganze Welt in Schaudern versetzen miissen, einfach verschweigen, da-ftir aber Eure Leidensgenossen, proletarische Kampfer, die die Politik Eurer Partei nicht gutheissen und dem Proletariat den richtigen Weg zu seiner Befreiung zei-gen, in der gemeinsten Weise denunzieren, sie z. B. als Sovjetagenten bezeichnen, womit sie die Behorden in Anbetracht des Gesetzes zum Schutze des Staates zu deren Verfolgung direkt auffordern? Wenn Ihr ein Klassenbe\vusstsein habt, so konnt Ilir diese Faloterei nicht dulden. Denkt aaran: Eure Genossen sind wir, die mit Euch im Betriebe bei sclnverer Arbeit um unsere Rechte kainpfen — nicht aber Leute, denen das blosse Predigen des Klassenkainpfes einen gutgezahlten Se-kretarposten liefert; denn dass sirni die Affen, welche den Freiheitskampf markieren . . .	Ivan.
POZDRAV SODRUGOM NA JUGU!
Naši mariborski socialpatriotje imajo dobro sredstvo za pomirjanje delavstva. »Bremsklotz« obstoji v tem, da se vedno trobi: ja, Maribor — kaj pa čemo, če pa tam doli na jugu ni nič, če se delavstvo ne zaveda in se ne organizira — pri socialpatriotih! Da pa obstoji na Hrvaškem in v Srbiji delavsko gibanje, kjer patriot j e nimajo svojih krempljev zraven je seveda najbolje zamolčati. Ampak kljub molčanju socialpatriotov, se ta proletariat giblje: v Dugiresi štrajkajo tekstilni delavci že skoraj 3 tedne in ni štrajkbreherja; razumljivo, ker doli ni Svetka, Korena in Kovača, ki bi delavstvu dajali dober vzgled v »realni politiki« — v delavski pekarni v Ljubljani. Istotako štrajkajo tapetni delavci v Zagrebu in Belgradu in usnjari v. Cetinju (Črna gora). Da slišijo ti borci sotrpini tudi naš glas iz Slovenije, jim kličemo delavci iz Maribora:
Vaša borba je naša borba!
Živela internacionalna solidarnost!
Naprej do zmage!
Opomba uredništva: Plačani so delavci na Hrvaškem in v Srbiji za mnogo odstotkov boljše kot pri nas, kjer socialpatrioti gonijo svojo »realno politiko«!
Dopisi.
DEVICA MARIJA V POLJU.
Kako zastopajo klerikalci delavske interese!
Na eni zadnjih občinskih sej, je od delavcev izvoljeni krščanski socialist Rupret predlagal, da naj da občina stavbeniku, ki je gradil poslopje nove postaje posebno nagrado, ker je vršil nadzorstvo nad delom. S. Dobrota je pravilno nastopil proti temu predlogu, ker je stavbena družba itak dobila vse račune plačane in tudi one za stavbenika, ki kake posebne nagrade tudi ni potreben. Izplača pa naj se nagrada delavcem, ki so bili za svoje delo slabo plačani in ki nadur in nedeljskega dela večkrat niso dobili plačanega s procenti. — Proti tem predlogu pa so vstali vsi, klerikalci, demokrati in krščanski socialisti, tudi Rupret, ki je bil izvoljen od delavstva. Ti delavski prijatelji pravijo, da delavci ne zaslužijo nobene nagrade, ker so delali samo to, kar so jim polirji naročili. Zapomniti si moramo take delavske zastopnike za prihodnjič!
JESENICE.
V	nedeljo volimo vsi 3. skrinjico!
Na nedeljskem volilnem shodu so se razkrinkale ogabne metode tukajšnih policajsocialistov. Nek njihov človek je prišel k s. Hafnerju, ki je že podpisal našo kandidatno listo in ga s prevaro, da je prišlo do skupnega nastopa, pridobil, da je podpisal še socialpatriotsko. Ko je s. Hafner zvedel za to stvar je takoj preklical svoj podpis na socialpatriotski listi. Ko so socialpatriotom delavci očitali, da bi lahko s. Hafner imel radi dvojnega podpisa sitnosti s sodnijo, se je socialpatriot odrezal: »Če je tako zabit, da rodpiše še našo listo, pa naj gre v luknjo!« Za vse to odo socialpatrioti svoj čas že dajali obračun.
X.
Iz Hrastnika.
PRAVILEN ODGOVOR!
V okolici steklarne je' več gostiln in gostilničarji se čudijo, kaj da delavci ne zahajajo več k njim kot nekdaj. Odgovarjamo: Naši zaslužki so tako mizerni, da še za življenske potrebe ne zadostujejo. In če že pridemo v kako gostilno, ne najdemo nikjer pravega delavskega časopisa, da bi imeli kaj č^Sti. Tudi v brivnici najdemo samo »Koprive« (ali mislite, da bomo same »Koprive« gledali?). Gospodje, dokler naš list »Enotnost« k vam ne bo zahajal, se ne bomo videli! Delu čast in oblast!
Delavci.
Opomba uredništva: če se bodo na tako stališče postavili delavci po vseh krajih, in na njem tudi vstrajali, bodo mnogo pripomogli k dvakrattedenskemu izhajanju »Enotnosti«.
OBČINSKE VOLITVE.
Velenje. Rezultat občinskih volitev 27. XI. je sledeč: SLS 223, Združeni delavci in kmeti 150, II. SLS 117,
SSJ 38 (podpisov pa 50!), SDS 59 glasov. Klerikalci so se iz bojazni poslužili sistema dveh list, kar jim je tudi uspelo. Občinski odbor bo sestavljen iz 10 SLS, 6 naših, 2 demokratov, 2 socialistov in 5 klerikalcev še iz druge liste. Volilna, borba je bila s strani klerikalcev nesramna, na kmetih so imeli sestanke, lagali so, da hočemo občino zadolžiti kot je storil s. Moderndorfer, končno pa morajo vse kmetje plačati. V Mežici da bo baje prišlo na malega kmeta 25.000 Din. Pijače ie bilo dovolj na razpolago, enako tudi vozov' na dan volitev, da so vozili volilce. Ljudje so se pač še dali zaenkrat zaslepiti! Ljudstvo bo že bolj spoznalo delo klerikalcev! Vodili bomo borbo proti obema mešč. strankama (kot je sodrug Lemež izjavil pri volitvi župana v Ljubljani). Vsako napačno delo pa zanesli med kmete.
V Skalah ima lista JSDS 107 glasov in 6 odbornikov. V Šoštanju so socialisti zelo nazadovali. Pri oblastnih volitvah so imeli 152, pri državnozborskih 103 in sedaj komaj 60.
Tudi pri nas so bili orožniki in vse natančno popisali. Delu čast in oblast!	K.
VIČ-GLINCE.
6.	t. m. se je vršila javna občinska seja, za katero je bilo veliko zanimanje s strani občinstva, osobito delavstva. Glavne točke dnevnega reda so bile:	Občinski
proračun za 1. 1928 in napeljava vodovoda. Vse stranke so bile zelo borbeno razpoložene. Prva točka je bila vodovod. Ko je župan prečital razne predloge odsekov glede kritja te obče koristne naprave in otvoril debato, se je prvi oglasil s. Saje, v imenu delavskega kluba, ki ga tvorijo dekalisti in socijalisti. V stvarnem govoru je omenil, kako velikega pomena je vodovod za viško občino, t. j. za Glince, Rožna dolina, Vič.
Povdarjal je, da je v občini z 6.500 prebivalci komaj 5 procentov vodnjakov z zdravo pitno vodo, 35 procentov z užitno in 60 procentov vodnjakov z nezdravo in nezadostno pitno vodo. Predlagal je, da se najame posojilo 1 milijon Din, ter da se prične graditi vodovod takoj spomladi. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da je v viški občini pretežna večina delavstva, katera plača 75 procentov celokupnih izdatkov občine potom indirektnih davkov in da ima pravico, da zahteva vodovod. Po dolgi in burni debati, v katero so posegle vse stranke, se je sklenilo, da se začne z gradnjo vodovoda spomladi in sicer, da se najame posojilo v znesku 350 tisoč Din, ker je v proračunu še itak postavka 150 tisoč za vodovod, tako, da znaša celokupna postavka 500 tisoč Din. S proračunom mi dekalisti nismo zadovoljni, vendar pa moramo reči, da se je marsikaj doseglo, kar bi se drugače ne, če bi ne bilo energičnega nastopa z naše strani. Burna je bila debata, ko se je šlo za plače občinskih nastavijencev tajnika, tipkarice in sluge. Tudi v tej debate je s. Saje poudarjal, da plače, katere imajo občinski uslužbenci, niso previsoke, ker cene življenskih potrebščin še daleko ne odgovarjajo razmeroma nizkim plačam, ker 2000 dobiva župan, 1750 tajnik, 1500 ženska moč in komaj 1000 Din sluga.
Kar se tiče socijalnih postavk, so v celoti ostale: 10 tisoč Din za bresposelne, 25 tisoč občinskim ubogim, 8 tisoč za obutev revnih* šolskih otrok in drugo.
Delavci, naše delo v občini bo veliko lažje, če se boste sami zanimali za občinsko politiko. Občina je prva etapa, kjer delavec lahko pokaže svoje delo in moč! — Delu čast in oblast!
Delavstvu Ijubijane!
Kulturno-prosvetni odsek DZ je objavil poročilo svojega delovanja, iz katerega spoznamo, da je od 600 obiskovalcev knjižnice samo 305 delavcev. Kot edina delavska razredna kulturna organizacija moramo kon-statirati, da je pri ogromnem številu delavstva poset zelo majhen. Delavcu je treba danes bolj kakor kdaj prej izobrazbe. Kulturno-prosvetni odsek poseduje v svoji knjižnici obilo za delavca važnega čtiva vseh strok. »Svoboda« je dala Kulturno-prosvetnemu odseku v najem in poleg proprečnih knjig raznih ideologij šteje marksistični oddelek precejšnje število. Sodrugi! Delavci! Ven iz zakotnih gostilen v knjižnico in čitalnico! Segajte po knjigah, ki so za vsakogar potrebno berilo. Razredno zaveden delavec ne sme kazati svoje zavednosti samo
v	besednem protestu proti kapitalizmu. On mora ta svoj protest izpopolnjevati vsak dan, zakaj zgodovina se razvija in marksist se mora vedno izobraževati in delati. Zato apeliramo na ljubljanske delavce, da v bodoče posečajo v večjem številu knjižnico Kulturno-prosvet-nega odseka in čitalnico, kjer je na razpolago šah in dnevno časopisje. Brez kulturne izobrazbe delavstva tudi ni uspešnega političnega delovanja.
Poleg tega pa opozarjamo ljubljansko delavstvo na kulturno delavsko organizacijo »Svobodo«, ki jo zlasti ljubljanski proletariat zelo zanemarja. Kar velja za knjižnico, velja tudi za »Svobodo«. Razredna kulturna organizacija je potrebna in marksizem je podlaga vsemu našemu kulturnemu in političnemu delovanju. Toda mi vsi še marksizem še premalo poznamo. Brošure, ki so bile do sedaj izdane in mnogo je dobrih in važnejših med njimi, leže zaprašene v arhivih, ker jih delavstvo tako malo kupuje. Delavci! Podpirajte izdajanje in razširjenje marksistične literature! Skrbite za izobraževalno delo in podpirajte »Svobodo«! Novi člani se lahko prijavijo v centralnem tajništvu, Marksov trg 2 11. od 8. do 12. ure.	,.	Ji.	U,\j
MARIBOR
Koroška cesta 19
Nepremočljivi
KARO
Jesenski in zimski čevlji
V Nemški Avstriji se nadaljujejo še
vedno procesi radi revolte 15. julija. Kazni za naše razmere, ko smo navajeni na 1, 2, 5, 10, in 20 letne ječe, sicer niso velike, na pol leta, 8 mesecev se glasijo obsodbe proletarcev. Pred dobrim mescem se je vršil kongres so-cialno-demokratične stranke, ki je pokazal popolen krah takozvanega avstro-marksizma, leve struje v II. internacionali. O tem kongresu bomo ob priliki poročali, za danes le to, da je na kongresu Kristanov »sodrug« Renner odkrito nastopil za koalicijo z buržuazijo in zahteval vstop v klerikalno vlado. Otto Bauer pa proti koaliciji. Kongres se odkrito ni izjavil niti za eno niti za drugo, resolucija pa pravi nekako takole: Danes, ko proletariat še ni pozabil revolte
15.	julija, je še prezgodaj za zvezo s Seiplom, ki je dal postreliti nad 100 delavcev, počakajmo, da proletariat malo pozabi, potem pa gremo v vlado za vsako ceno. — Nemška Avstrija, kjer žive Nemci kot v Nemčiji (rajhu) se hoče po načelu samoodločbe narodov priključiti Nemčiji. Francozi, Angleži, Poljaki in tudi belgrajski vlastodržci pa se na pravico samodločbe požvižgajo in ne dovolijo tega, ker se bojijo, da bi Nemčija postala prevelika in preveč močna. Prej ali slej pa bo le moralo priti do zedinjenja Nemčije in Nemške Avstrije, ker imperialistični diktati ne bodo večno trajali.
LEPE »SODRUGE« IMAJO NAŠI SOCIALPATRIOTJE!
Na protestnem shodu v Mariboru je pripovedoval Bahun sledečo zanimivo zgodbo: »Pred nekaj leti je prišel sodrug Thomas od mednarodnega urada dela v Jugoslavijo, da prouči socialne razmere. Pustil se je pregovoriti, da je tu v tej državi vse lepo in da se delavstvu dobro godi. Ko je drugič prišel, se je isto ponovilo. Treba je sedaj, da delavska zbornica informira- so-druga Thomasa in ves mednarodni urad dela, kakor je v resnici.«
No, sem se oddahnil, ko sem to čul: Sedaj si pa, dragi Bahun, razkrinkal ne samo Thomasa in njegov urad in drugo internacionalo, ampak tudi sebe, ko takega tipa smatraš za svojega sodruga! Tvoj sodrug Thomas se je dal od 'buržuaizije pregovoriti, da je izdal delavstvo v Jugoslaviji. Če je bil zato plačan ali če je to naredil zastonj, je koncem koncev postranskega pomena.
Vprašam te prvič: Ali niso imeli bel-grajski in zagrebški delavci prav, da so tega. »sodruga« opljuvali, ko je prišel?
Drugič te pa vprašam: Zakaj ste ga pa vi, ko je prišel, sprejeli kot sodruga in ga povzdigovali?
In še tretjič te vprašam: Ali šele sedaj bodo te vaše delavske zbornice tega vašega sodruga prav informirale? Kje sef bile dosedaj? Ali so spale, kaj?
Vidim kako ste vredni eden drugega,
vi	»sodruga« Thomasa in »sodrug« Thomas vas!
Vsi skupaj ste puferji buržuazije!
Poslušalec.
Op. uredn. Sodrug dopisnik menda še ne ve, da je bil ta dičtii socialpatriot Thomas, danes tajnik mednarodnega urada dela s plačo 4 milijonov Din na leto-, med vojno minister za municijo v Franciji. Res lepi so ti socialpatriotski »sodrugi«.
KOLIKO ŽIVINE JE V JUGOSLAVIJI?
Iz neke državne statistike posnemamo, da je v Jugoslaviji 4,960.397 glav goveje živine (v Sloveniji 479.106), bivolov 51.483 (16), Konj 1,069.300 (58.647) mazgov 18.108 (260), oslov 84.207 (302), prešičev 3,373.041 (303.917), ovc 7,011.204 (75.427) koz (1552.759 (23.690) perutnine 15,075.222 (1,056.782), panjev 534.446 (59.783).
V	HERCEGOVINI UMIRAJO LJUDJE OD GLADU.
V sarajevski okrožni zbornici je župnik Danilovič poročal, da ljudstvo v Hercegovini.gladuje že par mesecev in da je v okolici Trebinja umrlo že 10 otrok od gladu. Iz Črne gore so že poleti zahtevali od vlade, da jim pošlje državno pomoč, ali pa dovoli, da zaprosijo v Rusiji za pomoč, od koder jo bodo sigurno dobili. Vlada jim je za-branila obrniti se v Rusijo, »pomagala* jim je pa s tem, da je poslala nekaj vagonov koruze, ki se daje gladujočim »na-kredit« . . .
Žika je samo ena! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Žiko. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
MARIBORSKE OBČINSKE VOLITVE SE BODO VRŠILE V NEDELJO DNE 18. DECEMBRA. NAŠA SKRINJICA JE 4. (ČETRTA).
R. U. R. V CELJU.
Dramatični odsek »Probuda« KDZ v Celju priredi v nedeljo 11. dec. igro R. U. R. (Rossums Universal Robots) v prostorih Narodnega doma ob 4. uri popoldne.
R. U. R. V TRBOVLJAH.
Igra se uprizori v Trbovljah dne 18, decembra ob 4. in 8. zvečer v dvorani »Forte« na Vodah.
Prireditev' prikazuje usodo človeštva.
Sibirski punt. V kratkem izide Pavla Dorohava roman »Sibirski punt«, ki popisuje velike dogodke iz ruske revolucije, katere desetletnico je ruski narod ravnokar obhajal. Delo je eno izmed najboljših iz revolucionarne ruske literature. skrajno napeto in zanimivo. Prevedel je roman Ivan Vuk. Predgovor je napisal mladi književnik Bratko Kreft. Za danes opozarjamo sodruge, da knjigo naroče. Primerna je zelo za Božično in Novoletno darilo. Obsega 188 strani ter ima lepo naslovno sliko. Stane samo 15 Din. Naroča se pri upra-
vi	»Proletarske knjižnice«, Ljubljana, Karla Marksa trg 2, Delavci in kmetje, podpirajte svojo literaturo!