časopis za slovensko krajevno zgodovino IZ ZGODOVINE MARIBORA letnik 31 št. 2-3 leto 1983 časopis za zgodovino in narodopisje (Review for History and Ethnography), Nova vrsta, 19. (LIV.) letnils, 1-2, 1983 posvečen zgodovini Maribora dedicated to the History of Maribor VSEBINA — CONTENTS Curk Jože: Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs The Former College of the Jesuits at Maribor and his Architect John Fuchs Curk Jože: Historični viri za urbano-gradbeno zgodovino Maribora About the historical Sources for the Urban-Building History of Maribor Demandt Karl Ernst: Politična funkcija Marburga v hessenski zgodovini Marburg's Political Function in the History of the State of Hessen Filipič France: O progresivnem tisku med vojnama v Mariboru On the Progressive Press between the Wars at Maribor Hartman Bruno: Jože Košar 1908—1982 Hartman Bruno: Kulturni tokovi v Mariboru in njegovem zaledju med vojnama The Cultural Currents at Maribor and Its Hinderland between the Wars Hartman Bruno: Slavj^nofil Ivan Sergejevič Aksakov v Mariboru leta 1860 The Slavophil Ivan Sergejevič Alisakov at Maribor In the Year 1860 Hartman Bruno: »Südmarkini« knjižnici v Mariboru »Südmarlc's« Two Public Libraries in Maribor Koropec Jože: Maribor in največji slovenski kmečki upori Maribor and the Greatest Slovene Peasant's Uprisings Kramherger Rajko: Ob jubileju Mlinaric Jože: Mariborski mestni sodniki v srednjem veku The Municipal Judges of Maribor in the Middle Ages Mlinaric Jože: Minoritski samostan v Mariboru 13. stoletje — 1814 The Minorite Monastery at Maribor 13th Century — 1814 Ostrovška Milica: Udeležba Mariborčank v predvojnem naprednem gibanju The Participation of the Women of Maribor In the Prewar Progressive Movement Ožinger Anton: Codex Henrici — malo poznana znamenitost Maribora Codex Heru-ici — a Little Known Remarkableness of Maribor Penič Lojze: Partizansko zdravstvo na vzhodnem Pohorju The Partisan Health Service on Eastern Pohorje Požar Branko: Razvoj prebivalstva občine Maribor v obdobju od 1961. do 1981. leta Development of the Population in the Maribor Commune in the Period ot 1961 to 1981 Požar Breda: Maribor v nemškem romanu I Marlbor in the German Novel I Simoniti Marjetica: Iz zgodovine zlatarske in pasarske obrti v Mariboru From the History of the Goldmith's and Girdler's Trade in Maribor Spendal Manica: Začetki slovenskega opernega udejstvovanja v Mariboru The Beginnings of Slovene Operatic Acitivities in Maribor Svajncer J. Janez — Benedikt Zeilhof er — vojak Benedikt Zeilhofer — a Soldier Vrišer Sergej: Iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Mariboru — II Podobice iz posesti rodbine Brandis From the Collections of the Provincial Museum at Maribor II — Ldttle Pictures from the Possession of the Brandls Family Žnidarič Marjan: Prispevek k zgodovini Nemcev v Mariboru med obema vojnama Contribution to the History of the Germans at Maribor between the two Wars POROČILO — REPORT Curk Jože: Pokrajinski arhiv Maribor 1978—1982 OCENA — REVIEW Hartman Bruno: Disertacija o Mariborskem nemškem gledališču TEMATSKA ŠTEVILKA »KRONIKE« — IZ ZGODOVINE MARIBORA V dvojnem zvezku, s katerim sklepa 31. letnik, predstavlja »Kronika« razprave iz zgo- dovine Maribora. To je tretja vsebinsko in krajevno zaokrožena številka v zadnjih letih, ki se v celoti usmerja k zgodovini enega samega kraja. Podobno kot zvezek z razpravami iz zgodovine Ljubljane v 19. in 20. stoletju (št. 2, letnik 29/81) in zvezek z razpravami iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem (št. 2, letnik 30/1982) tudi »Kronika« z razpravami iz zgo- dovine Maribora ne more in ne želi biti celovita podoba mariborske preteklosti. Vseeno pa lahko s sestavki, ki opozarjajo na najrazličnejše vidike mariborske zgodovine in poiz- kušajo to zgodovino predstaviti ne le v političnih, socialnih in gospodarskih, temveč tudi širših kulturnih razsežnostih dopolni dosedanje poznavanje zgodovine Maribora in postane pomembna osnova za njeno prihodnje raziskovanje. Tembolj, ker sočasno s tematsko številko ^i-Kronike-c^ izhaja tudi obsežna številka Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki je prav tako posvečena Mariboru in njegovi preteklosti. Izid številke »Kronike« z razpravami iz zgodovine Maribora sta jinančno podprla Skupščina mesta Maribor in Zgodovinsko društvo v Mariboru, pripravil pa jo je uredniški odbor »Kronike« v tesnem sodelovanju z Jožetom Curkom, arhivskim svetovalcem v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. KRONIKA — ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31. letnik Ljubljana 1983 2. dn 3. zvezek Marjan Žnidarič: Redek jubilej (Ob 80- letnici Zgodovinskega društva v Mari- boru) — Stran 99 The Rare Jubilee (At the 80th Anniversary ol the Historical Society of Maribor) Mavricij Zgonik: Vloga geografskega oko- lja na začetek im rast Maribora — Stran 103 The Influence of the Geographical Environ- ment on the Beginnings and Growth of Ma- ribor Stanko Pahič: Arheološka preteklost Ma- ribora — Stran 114 The Archeological Past of Maribor Jože MUrmrič: Maribor do začetka 17. sto- letja — Stran 126 Maribor Up to the Begining of the 17th Cen- tury Jože Koropec: Pileatorjeve pritožbe zoper mariborski mestni isvet leta 1623 — Stran 138 Plleator's Complaints Against the Maribor Town Council in the Year of 1623 Serge) Vrišer: Doneski k opusu baročnih kiparjev Straubov in Jožefa Holzinger j a — Stran 144 Contributions to the Opus of the Baroque Sculptors — the Straubs and Jožef Hol- zlnger Jože Curk: Urbano-gradbena in komunal- na zgodovina Maribora — Stran 148 The Urban, Architectural and Road and Rail- way History of Maribor Anton Ožinger: Sedež slovenske škofije na Štajerskem v Mariboru leta 1859 — Stran 158 The Seat of Slovene Styrian Episcopate In Ma- ribor in 1859 Antoša Leskovec: Upravni in gospvodajrski razvoj Maribora v 19. stoletju — Stran 167 Administrative and Economic Development of Maribor in the 19th Century Sergej Vrišer: Stari Maribor: mesto, ljud- je in dogodki — Stran 176 Old Marlbor: The Town, Its People and Events Manica Spendal: Glasbeno življenje v Ma- riboru — Strain 183 Musical Life In Mardbor Bruno Hartman: Slovensko delavsko bral- no in pevsko društvo v Mariboru in njegova knjižnica — Stran 192 The Slovene Worker's Reading and Singing Society in Maribor and Its Library Tone Petek: Kratek etnološki oris želez- ¦ničarske kolonije Studenci v Mariboru — Stran 197 A Brief Ethnological Survey of the Railroad Colony at Studenci in Maribor Jelka Pirkovič-Kocbek: Socialna stano- vanjiska gradnja v Mariboru — Stran 202 Social Appartment Construction in Maribor France Filipič: Gladovna stavka v moški kaznilnici v Mariboru v avgustu in sep- tembru 1936 — Stran 209 The August and September 1936 Hunger Strike at Men's Penitentiary in Maribor Milan Zevart: Sabotazne akcije v Mairi- baru od konca aprila do začetka avguste 1941 — Stran 220 Sabotage Actions In Maribor Between the end of April and August 1941 Vladimir Bračič: Razvoj upravne ureditve v Mariboru — Stran 229 The Development of Administrative Regulations In Maribor Marjan Matjašič: Demografsko ekonomski asipekti strukture mariborskega mestne- ga prebivalstva — Stran 240 Demographic and Economic Aspects of the Structure ol the Maribor Townspeople Vladimir Bračič: Nastanek in razvoj viso- kega šolstva v Mariboru — Stran 247 The Beginnings and the Growth of the Uni- versity-level Schools in Maribor Meta Gabršek-Prosenc: Razstavna dejav- nost v Mariboru — povojno obdobje — Stran 256 The Post-War Exhibitions in Maribor Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vaško Siraoniti. Oblikovalec Julijan Miklavčič Izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12. Tekoči račun 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, 6100» Ljubljana — za »Kroniko«). Letna naročnina 300 din za posamezne naročnike, 450 din za ustanove, posamezna številka 150 din, dvojna 250 din, naklada 1500 Izvodov REDEK JUBILEJ (Ob 80-letnici Zgodovinskega društva v Mariboru) MARJAN ZNIDARIC Konec maja je minilo 80 let odkar je skupina narodno zavednih mož — večinoma srednješolskih profesorjev — ustanovila v narodnem domu v Ma- riboru Zgodovinsko društvo, prvo slovensko znanstveno ustanovo na Štajer- skem. Moj namen ni, da bi se v tem zapisu spuščal v podroben opis in anali- zo historiata društev, saj sta to dovolj temeljito in kvalitetno opravila ob jubileju pred petimi leti že dr. Sergej Vrišer v uvodnem referatu na XVIII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru ter prof. Viktor Vrbnjak v razpravi »Prispevek k zgodovinopisju na slovenskem Štajerskem«, ki je bila objavljena v katalogu ob takratni društveni razstavi. Skušal se bom ustaviti zgolj ob nekaterih razvojnih mejnikih in vlogi, ki jo je Zgodovinsko društvo odigralo v preteklosti ter ob pomenu, ki ga ima v današnji samoupravni so- cialistični družbi. Zgodovinsko društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno v času najhujših narodnostnih bojev na slovenskem Štajerskem, v obdobju nacionalnega in raz- rednega osveščanja slovenskega življa. Ustanovitelji so se zavedali, da samo po- litično delo za obrambo in uveljavitev slovenskega naroda ne zadošča. Narod si mora ustvariti tudi kulturo in znanost, če se hoče ohraniti v tekmi z dru- gimi narodi in če ne želi propasti pred tujim nacionalističnim pritiskom. No- bena znanost pa ni za narod, ki je ogrožen, tako pomembna kot zgodovinska. Ustanovitev društva je bila zato hkrati veliko kulturno in patriotično dejanje. Mlademu društvu je kratko dobo, do leta 1904 predsedoval Matej Sleko- lec, za njim pa do leta 1921 dr. Pavel Turner, mož evropske razgledanosti. Idejno je društvo v prvem obdobju vodil tajnik Fran Kovačič. Društvu je v kratkem času uspelo pritegniti v svoje vrste slovensko razumništvo različnih svetovnih naziranj. Vsem je bilo skupno, ukvarjati se z domačo zgodovino, ali pa njeno preučevanje na kakršenkoli način pospeševati. Slovenska javnost je navdušeno pozdravila ustanovitev društva. Nemški listi, zlasti Marburger Zeitung, pa so ga označili kot nov dokaz gibanja »proč od Gradca«. Na takšne trditve so bili ustanovitelji celo ponosni. Namen društva je bil, gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preučevati arhivsko gra- divo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja in končno, iz- dajati društveno glasilo. To se je zgodilo že leta 1904, ko je izšla prva šte- vilka »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. Ustanovitev Zgodovinskega društva v Mariboru je bila ob skoraj isto- časnem nastanku nemškega muzejskega društva v Mariboru — leta 1902 — hud udarec vsemu spodnještajerskemu nemštvu. Ravno zato si je društvo še posebej zadalo nalogo, da ustanovi svoj muzej, knjižnico in arhiv. Pri vseh teh ustanovah je bil poudarjen nacionalni značaj: muzej naj bi postal nekak na- rodni muzej za slovensko Štajersko, knjižnica in arhiv naj bi zbirala litera- turo, spise in arhivalije, pomembne za slovensko zgodovino. Poudarek na slo- venstvu je bil toliko bolj očiten, ker se je z zbiranjem starin in s pripravami za muzej v Mariboru ukvarjalo že nemško muzejsko društvo, arhivalije pa so že desetletja spravljali v graški, seveda nemški, deželni arhiv. Program Zgo- 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 dovinskega društva je bil napisan sicer v skopem besedilu, vendar ob pre- tehtanem upoštevanju danih razmer in s primemo daljnoročno načrtnostjo. V letih pred prvo svetovno vojno je društvo s svojimi znanstvenimi do- sežki pomagalo predvsem v političnem in gospodarskem boju Slovencev na Štajerskem za njihov nacionalni obstoj, ki jim ga je nemštvo s svojimi ma- kiavelističnimi raznarodovalnimi metodami odrekalo. Kako pomembno je bilo delovanje društva v tem obdobju, priča tudi podatek, da je naša mirovna de- legacija na pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni odbijala nemške zahteve po slovenskem Podravju prav z argumentiranim gradivom, ki ga je zbralo Zgodovinsko društvo v Mariboru. Poleg organizacije muzeja, knjižnice in arhiva, je bila v prvem obdobju glavna društvena dejavnost izdajanje »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki je bil za Slovenskim pravnikom druga najstarejša slovenska znanstvena revija in ki si je kmalu pridobila sloves tudi v evropskem znanstvenem sve- tu. Kljub gmotnim težavam, ki so pestile revijo od vsega začetka, zlasti pa v času prve svetovne vojne in nekaj let po njej, lahko sledimo neprestanemu kvalitetnemu vzponu revije, ki so ji dajali svojevrsten pečat takratni ured- niki, od prvega Antona Kaspreta, prek Frana Kovačiča do Franja Basa in Janka Glazerja. V času urednikovanja slednjih dveh, v drugi polovici tride- setih let, je dosegel »Časopis za zgodovino in narodopisje« svoj prvi vrh. V tem času so se na njegovih straneh pojavila imena večine takrat vodilnih slovenskih znanstvenih delavcev. S svojo bogato vsebino »Časopis za zgodovino in narodopisje« ni posegal samo v obravnavo preteklosti severne Slovenije, od Koroške do Prekmurja, veliko je bilo tudi prispevkov o širših vprašanjih slovenske zgodovine, vedno vidnejše mesto pa so dobile nekatere druge družboslovne vede, predvsem fi- lologija in etnologija. Narodnoobrambni vidik poslanstva »Časopisa za zgo- dovino in narodopisje« pred prvo svetovno vojno kakor tudi v času stare Ju- goslavije, ko so nemške nacionalistične teritorialne pretenzije po Mariboru in slovenski Štajerski dobivale vedno večje razsežnosti, uvršča »Časopis za zgo- doinno in narodopisje« med tiste obrambne stebre slovenstva, ki so si našli stalno mesto v mozaiku duhovne rasti našega naroda. Ob nemškem napadu leta 1941 je drugi zvezek 35. letnika že bil v tiskarni, vendar ni bil natisnjen. Kljub temu pa lahko dotedanje izhajanje »Časopisa za zgodovino in narodopisje« brez prid,ržkov ocenimo kot obdobje, ko je časopis pomembno prispeval k oblikovanju slovenske znanstvene misli. Res je, da je okupacija močno prizadela slovensko Štajersko, zlasti Ma- ribor in da so se rane, prizadejane v letih 1941—1945, le počasi celile, vendar bosta Maribor in severovzhodna Slovenija, kot je zapisal dr. Vladimir Bračič v uvodni besedi prvega letnika Nove vrste leta 1965, kljub mnogim objektiv- nim težavam pred zgodovino le težko opravičila vrzel, ki je nastala z 20 let- nim neizhajanjem časopisa. Sele ob 20-letnici osvoboditve se je z novim za- gonom rasti visokega šolstva v Mariboru obudil k življenju tudi »Časopis za zgodovino in narodopisje«, ki ga sedaj skupno izdajata univerza in Zgodovin- sko društvo, zalaga domača založba Obzorja, vodita pa izdajateljski svet in marljiv uredniški odbor. 17 letnikov »Časopisa za zgodovino in narodopisje« Nove vrste priča, da tako sodelavci kot uredništvo skušajo nadoknaditi zamu- jeno, to toliko lažje, saj se je z rastjo mariborske univerze ter številnih kul- turnoznanstvenih institucij naglo večal tudi krog sodelavcev, ki lahko te- meljiteje in načrtneje pokrivajo posamezna znanstvena področja. Toda o »Časopisu za zgodovino in narodopisje« bodi dovolj, vrnimo se zopet k dru- štvu. Za obdobje stare Jugoslavije so karakteristična društvena prizadeva- nja, da njegove zbirke prerastejo v poklicne kulturnoznanstvene ustanove. To se je tudi zgodilo. V dvajsetih in tridesetih letih so iz Zgodovinskega društva izšle danes pomembne mariborske kulturne institucije: študijska (sedaj uni- verzitetna) knjižnica, pokrajinski muzej in pokrajinski arhiv; iz pokrajinskega muzeja pa po osvoboditvi še zavod za spomeniško varstvo, umetnostna gale- rija in muzej narodne osvoboditve. Tako kot je prvemu obdobju društvenega delovanja vtisnil svoj pečat Fran Kovačič, sta v drugem obdobju glavno bre- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 101 me kulturno-znanstvenega preporoda v Mariboru nosila na svojih plečih Franjo Baš in Janko Glazer, ki se jima je nekoliko pozneje pridružil še Bogo Teply. Tudi v idejni usmerjenosti je igralo Zgodovinsko društvo v tistem času pomembno avantgardno vlogo, saj se je v tridesetih letih v društvu in nje- govih akcijah že močno čutil vpliv mariborskih komunistov, ki so se zavedali, da v razmerah takrat nerešenega nacionalnega vprašanja in ob vse močnej- šem dviganju glave nemških nacionalistov v obmejnem Mariboru pomeni Zgo- dovinsko društvo s svojim znanstveno raziskovalnim delom pri preučevanju slovenske zgodovine eno od osnov zagovarjanja pravice slovenskega naroda do nacionalne in socialne samobitnosti. Ko se oziramo na setev in rast, ki je pognala iz zamisli Zgodovinskega društva v obdobju med leti 1903 in 1941, ne moremo mimo vrste drugih akcij tega društva. Ze v prvih letih društvenega življenja so se zvrstila raz- lična predavanja, v tridesetih letih so jim sledili t. i. zgodovinski večeri, po- vezani tudi z družabnostjo. A tudi vsakoletni občni zbori, ki so jih v prvih letih sklicevali v različnih krajih na slovenskem Štajerskem, so bili veliko več kakor suhoparno poročanje o delovanju društva, na njih so se kresale kritične misli o lastnem delu in porajali daljnosežni načrti, od katerih so hili mnogi uresničeni šele v povojnem času. Leta 1941 je nacistični okupator, podobno kot vsem drugim kulturnim in- stitucijam v Mariboru, pretrgal nit življenja tudi Zgodovinskemu društvu. Njegovo 38-letno delovanje do druge svetovne vojne lahko obeležimo kot čas, ko sta Maribor in slovenska Štajerska prav z Zaodovinskim društvom prispe- vala pomemben delež k ustvarjanju in rasti slovenske kulturne in znanstvene tvornosti. Slovenski narod je v narodnoosvobodilnem boju in liudski revolu- ciji ustvaril možnost, da se prvič v zgodovini uveljavi v vsej svoji za narod karakteristični širini in qlobini. Zato pomeni tretje obdobje, od osvoboditve do danes, čas društvene aktivnosti na -povsem novih temeljih, na svobodnem kul- turnem in znanstvenem delovanju in izražanju. Obdobje od osvoboditve do danes bi inogli imenovati žetev Zgodovinskega društva v Mariboru, kakor je v že omenjenem referatu zapisal dr. Vrišer. Kar je bilo zasejano leta 1903 in je dozorevalo skozi 38 let, nasilje med okupacijo ni moglo zatreti, ampak je v novi Juaoslaviji vognalo še bohotnejšo rast. V jeseni 1945 je bilo mariborsko Zgodovinsko društvo obnovljeno kot samostojno društvo. Enotna organizo.cija zgodovinarstva v Sloveniji pa je leta 1947 nare- kovala reorganizacijo v vodružnico Zgodovinskega društva za Slovenijo. Od leta 1966 je bila podružnica vključena še v Zvezo kulturnih delavcev Maribor, kjer je lahko soočala svoje interese in izkušnje z ostalimi strokovnimi dru- štvi, ki so nastala v Mariboru po osvoboditvi. Od leta 1978 pa deluje društvo v okviru Zveze kulturnih organizacij, kar omogoča društvenemu življenju šir- ši in neposrednejši stik z delovnimi ljudmi in občani ter večjo možnost vklju- čevanja v društvo ne samo zgodovinarjem, marveč tudi ljubiteljem zgodovine. Novo prelomnico v razvoju Zgodovinskega društva v Mariboru je prineslo leto 1978, ko smo se po določilih novega republiškega zakona o društvih, zlasti pa zaradi povečanega zanimanja in potreb v Mariboru, odločili za novo or- ganiziranost, znova za samostojno društvo, ki se združuje v Zvezo zgodovin- skih društev Slovenije. S tem je bolj prišla do izraza doslednejša izpeljava načela interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter javnosti dru- štvenega delovanja. Predolg bi bil spisek, če bi hoteli našteti vse večje dru- štvene akcije in prireditve po osvoboditvi, pa vendar bi kot kažipote, ki so dajali društvenemu delu vseskozi pravo samoniklo, a dovolj strokovno vse- binsko orientacijo, nekatere le navedel; npr. četrto zborovanje slovenskih zao- dovinarjev leta 1947, simpozij slovenskih zgodovinarjev v Ljutomeru ob 100- letnici prvega slovenskega tabora, postavitev številnih spominskih obeležij, vezanih na pomembne dogodke ali osebnosti iz naše preteklosti, ali iz zadnje- ga obdobja XVIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev leta 1978, simpozij o krajevni zgodovini »Pohorje skozi stoletja« v Ribnici na Pohorju itd. Zanima- nje za zgodovino pa so budile tudi druge oblike društvevi dejavnosti, tako predavanja, krožki mladih zgodovinarjev po šolah, ekskurzije ipd. 102 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Vse to nam dokazuje, da so tudi v sedanji fazi družbenega razvoja pri nas strokovna društva kljub ustreznim poklicnim institucijam še kako potrebna. Njihova samoupravna organiziranost in delovanje pa mora temeljiti na sa- moupravnih načelih s ciljem podružbljanja kulture in znanosti. V društvih si moramo z vsemi močmi prizadevati, da bomo rezultat našega dela čimbolj pri- bližali potrebam vsakdanje družbene prakse. Lahko rečemo, da je Zgodovin- sko društvo v Mariboru v svoji idejni in programski usmeritvi, katere glavni poudarek je v proučevanju zgodovine severovzhodne Slovenije, v približevanju znanstvenih dosežkov v zgodovinopisju čim širšemu krogu ljudi, v naporih za posodobitev pouka zgodovine na naših šolah ter v pridobivanju novega član- stva, na dobri poti, da nadaljuje bogato tradicijo mariborskih zgodovinarjev, ki so od leta 1903 veliko naredili za to, da je slovenski človek ob naši severni meji postal in ostal gospodar na svojem. Pri presojanju društvene družbene vrednosti moramo upoštevati zlasti čas in prostor, v katerem je društvo skozi tri zelo različna razvojna obdobja delovalo in pri tem vedno izhajalo iz konkretnega življenjskega predvsem političnega in socialnega položaja slovenskega človeka v tem delu Slovenije. Ravno to pa je vrednota, ki jo je treba tudi v bodoče z vso skrbjo negovati in prenašati na generacije, ki prihajajo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 103 VLOGA GEOGRAFSKEGA OKOLJA NA ZACETKE IN RAST MARIBORA MAVRICIJ ZGONIK Uvodoma naj pripomnimo, da v vsakdanji rabi pogosto zamenjavamo ali celo istoveti- mo pojem »geografsko okolje« s pojmom »naravno okolje«. V naših razmišljanjih gre za geografsko okolje. V modernem času ne- redko zamegljujemo vlogo^ in pomen narav- nih dejavnikov v odnosu do družbe in nje- nih gospodarsko potencialnih sestavin. Ra- zumljivo je, da dvig in razmah tehničnega razvoja slabita odnose med naravnimi in družbenimi elementi. Menimo pa, da je to več ali manj navidezno. Družba vključuje v svojem razvoju področja naravnih sestavin in njihove silnice samo bolj intenzivno in funkcionalno. Narava si jo pri tem podreja in preoblikuje. Sodobna družba odkriva v naravnem okolju vedno bolj raznolike last- nosti. Danes smo vedno bolj priča intenziv- nejšemu prepletanju naravnih in družbenih procesov ter vedno močnejšemu poseganju v naravno okolje. Celo tako daleč, da že bi- stveno preusmerjamo tudi prirodni proces sam. S tem naravno okolje ne spremeni le svoje relativne vloge v družbenogospodar- skem razvoju temveč se pod vplivom družbe spreminja tudi samo v sebi. Z napredkom gospodarskih virov in teh- ničnih silnic se naravno okolje vedno bolj prepleta z antropogenimi sestavinami. Temu procesu smo priča tudi na primeru nastanka in razvoja Maribora. Tako morejo postati učinki družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov zaradi vse bolj tesnega preple- tanja med naravnimi in družbenimi dogaja- nji »bistveni sestavni del novega, preus- merjenega okolja, ki pomeni za današnje do- gajanje realno geografsko okolje«.' Resnično geografsko okolje, v katerem se razvija današnji Maribor kot velika urbana sredina, je že močno različno od prvotnega okolja, ki so ga v začetku omogočili takratni naravni elementi in procesi. V veliki antro- pogeni aglomeraciji, v našem primeru v ma- riborski sredini, v gosto naseljenih in razvi- tih mestih »živi prvobitno prirodno okolje le v naših abstraktnih in teoretičnih konstruk- cijah, ki so zgolj fizičnogeografske«.^ Funk- cija in vloga naravnih elementov se spre- minjata ne le relativno v odnosu do drugih družbenopolitičnih in gospodarskih pojavov, temveč tudi v samih sebi absolutno. Od prvih začetkov srednjeveškega Mari- bora do današnjega razvoja je vloga geo- grafskih elementov v njegovem resničnem geografskem prostoru različno ovrednotena, tako absolutno kot relativno. Tako kot pri drugih pomembnih mestnih aglomeracijah beležimo tudi pri Mariboru nepretrgano pri- sotnost geografskega okolja z določenim po- menom in relativno funkcijo. S spreminja- njem družbenopolitične in gospodarske in- tenzitete ozir. aktivnosti se spreminja tudi vloga njegovega geografskega okolja. Čeprav v modemi vlogi vplivi geografskih' elementov zaradi močne tehnizacije življe- nja niso takoj razvidni, se vendar tudi tu sre- čavamo z vrsto antropogenih elementov sta- rejšega izvora. Tudi v vodovodnem omrežju, kanalizaciji, mestni razsvetljavi, da ne go- vorimo o prometnih vpadnicah in njihovi usmerjenosti, v izgradnji stanovanjskih sosesk itd. so elementi geografskega okolja. Tudi v urbanem razvoju, v zazidavi mesta in raz- meščanju industrijskih obratov, turističniii in rekreacijskih objektov pogosto še dolgo sledimo vplivom geografskega okolja, pa naj v njih izstopajo enkrat prirodni ali drugič po družbi usmerjeni elementi. V naslednjih poglavjih želimo nekoliko podrobneje opozoriti vsaj na nekatere pomem- bnejše, to je aktivnejše sestavine goegraf- skega okolja, vsaj na take, ki so »pomagale« kvalitetno usmerjati razvoj obdravskega me- sta od njegovih začetkov do danes. Zlasti na tiste, ki so imele ali še imajo globljo in daljšo funkcijo. Pri tem je razumljivo, da je času, to je družbenem in tehničnemu ustro- ju primerno pri nekaterih včasih v ospredju bolj naravni, pri drugih antropogeni značaj, vendar v smislu simbioze in v skladu med- sebojne sozavisnosti. V dano geografsko oko- lje Maribora skupno vnašajo konkretne spre- membe. V samem nastanku in zgodnjem razvoju Maribora pod Traungauci, Babenberžani in pozneje Habsburžani vse do 13. st. odkrijemo v analizi nastajanja in preobražen j a mari- borskega geografskega okolja v dotakratnem skoraj še nedotaknjenem naravnem okolju vplive treh bistvenih antropogenih elemen- tov. Najprej obrambna vloga takratnega ma- riborskega gradu na današnji Piramidi proti vojaškim vpadom in latentni nevarnosti z vzhoda. Na to kaže tudi ime mestnega nase- lja, ki ga dobi po gradu.' V zgodovinskih dokumentih se grad omenja prvič leta 1164, zaradi takratne obrambne vloge proti Madžarom pa je verjetno nastal 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Že prej, v 11. st.* Mejni grofje so s tem zlasti varovali oživljajočo trgovsko prometno pot vzdolž Drave v vzhodno-zahodni smeri in obratno. S krepitvijo fevdno usmerjenega gospodarstva se javlja tudi vzpodbuda za trgovinsko izmenjavo med subpanonskimi in alpsko-karantanskimi proizvodi. Obdravska trgovsko prometna pot pridobiva na pomenu in je še dolgo vodilna. Kot usmerjevalec pro- meta in trgovine v podolžni smeri postaja Drava izredno pomemben fenomen v geo- grafäkem okolju nastajajočega obdravskega mesta. V vzhodnem delu prvobitnega »mariborske- ga« agrarnega naselja^ nastaja s tem jedro mariborskega srednjeveškega mesta, saj se tu križa obdravska pot z drugo najpomembnej- šo, meridionalno prometno potjo v smeri proti Graški in Celjski kotlini. Prav tam nad dravsko strugo, kjer so bile za takratne razmere najpovoljnejše reliefne razmere za izgradnjo mostu, za trdnejši in trajnejši pre- hod čez Dravo. Kaže, da so bile naravne možnosti dravske struge kje drugje, više ali niže od izbrane lege, manj mikavne. Drava stopa pod Meljem v tektonsko usmerjeno strugo, kjer se poveča hitrost toka tik pod Meljskim hribom, na desni strani pa spre- mlja strugo aluvialni, pogosito poplavljeni pas. Nastajajoča mostiščna lega mariborskega mestnega naselja omogoča krepitev in funk- cijo obeh naravnih prometnih smeri. Za to govori tudi dejstvo, da ni mostišče nastalo nekje više ob Dravi v smeri proti današnje- mu Limbušu, kjer predvidevajo arheologi, da je bil tam v rimski dobi prehod čez Dravo. Relativno ugodna lega je bila prvovrsten naravni element v takratnem nastajajočem mariborskem geografskem okolju. Tu je tudi vzhodno ustje Dravske doline, ki prehaja v Mariborsko polje. Na tem mestu se značaj reliefa močno razširi. Tu se križata tudi obe glavni naravni primestni poti ozir. smeri med severnim vznožjem Pohorja in skrajnim južnimi obronki Slovenskih goric s Košaškim klancem vred, tu začenja tudi Mariborsko polje v širini 4,5 km zračne črte med da- našnjim Račjim dvorom in Zgor. Radvanjem ozir. spodnjo postajo pohorske vzpenjače ter okoli 5 km v zračni črti med zahodnim robom Stolnega vrha in Spod. Radvanjem ozir. Betnavo. Vznožje Meljskega hriba, ki se dravski strugi najbolj približa in ki je že po imenu znan zaradi močnega erozijskega de- lovanja mladoterciarnih sedimentov, v ta- kratnih pogojih ni bilo mikavno za vodilno pot proti vzhodu. Proti Ptuju usmerjena cesta je morala izbrati drugo varianto na desnem bregu Drave nad Stražunskim goz- dom ob zahodnem robu široke diluvialne terase na osrednjem dravskem vršaju. Tako je s stmitvijo starejšega agrarnega naselja ob današnji Koroški cesti in dravsike- ga mostišča nastalo jedro bodočega mesta. Nadaljnja rast zazidave je nakazana v smeri proti severu. Historično jedro Maribora se je razvilo, če bi pokazali na karti velikega me- rila, na prehodu Dravske doline v zgornje Dravsko polje. To in nadaljnji razvoj je pri- klicala mostiščna lega na najugodnejšem me- stu reliefa med Mariborskim otokom in Melj- skim hribom, v sistemu dravskih teras z rahlo nagnjenostjo proti vzhodu. Ježe med njimi, razen med aluvialnim svetom v sami dravski strugi, in prvo višjo teraso do gornje Gospo- ske in Slovenske ulice, so po višinski razliki razmeroma skromne in za zazidavo ugodne. Takšen relativno ugoden začetek Maribora krepita še značilna lega in funkcija mesta na stičišču več naravnogeografskih enot z različ- nim geografskim in gospodarskim potencia- lom. Mesto Maribor je nastalo in se razvijalo na stičišču pet reliefno, geološko in gospo- darsko funkcionalno različnih pokrajinskih enot. To so: prometno in transportno, v mo- demi dobi tudi hidroenergetsko in mikrokli- matsko pomembna Dravska dolina z dovolj globoko dn vodnato dravsko strugo, z lesom izredno bogato in gradbenim kamnom zalo- ženo ter živinorejsko pomembno Dravsko Po- horje, gozdarsko še pomemben in kmetijsko važen iz metamorfnih kamenin zgrajeni Kozjak, dalje kmetijsko še bogatejše Dravsko polje ter vinogradniško, poljedelsko, pozne- je tudi sadjarsko pomembne Slovenske go- rice. Osrednja gravitacijska lega in širši vpliv Maribora v sredi imenovanih pokrajinskih enot krepita trgovsko prometno posredovalno vlogo v obdravski smeri med Koroško in subpanonskim zaledjem ter med Graško kot- lino, dolino Mure in Celjsko kotlino." To in gospodarsko različne stične pokrajine na drugi strani so bile poleg takratnih družbenopoli- tičnih gospodarskih spodbud trdna osnova za nadaljnji razvoj »mariborskega« naselja. Širjenje novega geografskega okolja, same zazidave in neposredne mestne aglomeracije iz prvotnega obdravskega naselja na prvi visoki dravski terasi je tesno povezano z morfološko dostopnejšim terenom tudi na višjih diluvialnih terasah. Pomembno funkci- jo za razmah takratnega Maribora ima ob prehodu naturalnega gospodarstva v denarno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 103 1 gospodarstvo, ob napredku obrti in trgovine tudd mehanska sila Drave. Obsežnejša aluvi- alna terasa na levem bregu in dovolj globoka deroča voda sta takrat aktiven prirodni fak- tor za nastanek in razmah mlinarstva. Vodni mlini na Dravi, od Mlinske ulice do dravskih Benetk so postali obrtni temelj mesta' in ena njegovih bistvenih značilnosti še stoletja na- prej. Takšen razvoj so narekovali in spodbu- jali tudi interesi fevdnih gospodov na mari- borskem gradu, ki je pomemben in dolgo- trajen antropogeni faktor v danem geograf- skem okolju. To sposobnost Maribora pospe- šujejo tudi poznejši deželni gospodje. V poznem srednjem veku se javljajo v do- takratnem geografskem prostoru novi antro- pogeni vplivi. Ugodna geografska lega, sose- ščina z raznimi pridelki, žitom, vinom, mesom, kožami, lesom bogatejših bližnjih ali oddal j e_ nejših pokrajin ter ugodna gospodarsika po- litika mestnih gospodov, vse to je ugodno vplivajo tudi k razmahu obrti in trgovne. Ta- kratno mesto si pridobiva v zvezi z vsem tem mestne prepravice, tako tedenske sej- me, mostnino, mitnino, stojnino, pozneje ob- vezno pristajanje splavov in šajk, osredoto- čenje prodaje vina in preprodaje živine le na mariborskem trgu. Puff, eden najstarejših raziskovalcev obdravskega mesta, poroča, da so smeli voziti vino brez carine skozi Sloven- sko Bistrico samo mariborski meščani.^ Vse to in drugo je bilo zlasti v škodo takratnemu Ptuju. Pozitivno vlogo ima v takratnem de- narnem gospodarstvu tudi razmeroma močna prisotnost mariborskih Zidov. V skladu s krepitvijo materialne in politič- ne oblasti Habsburžano\^, usmerjene proti Trstu, se krepi tudi gospodarska vloga ta- kratnega Maribora. Košaški klanec ob sever, ni vpadnici postaja vse pomembnejši del bližnjega geografskega okolja, vedno bolj usmerja promet proti severu s starejše poti čez Plač. Se vedno je zelo važna tudi obdrav- ska prometno tranzitna smer z alpskim za- ledjem, zlasti zaradi prodaje vina, nakupa kovinskih izdelkov in lesa. Takšen gospodar- ski razvoj ščitijo Habsburžani z raznimi predpravicami zlasti v 14. st. Od druge polovice 15. st. dalje sledi doba relativne stagnacije in do neke mere celo nazadovanja. Takratni družbenopolitični raz- voj ni bil ugoden. Spodbudnih ukrepov in posegov za hitrejši razvoj je bUo malo. Več je bilo takih z negativnimi posledicami. Med pojavi, ki so hromili razvoj, je treba med dru- gim poudariti ponovne vpade od vzhoda, s strani Madžarov in Turkov tudi v bližnjo Mostišcna lega Mariboia v 12. st. okolico mesta. Maribor zopet prevzema obrambno vlogo, zlasti s »spodnjim gradom« v severovzhodnem oglu obzidanega mestnega kareja. Procvit mesta usiha tudi zaradi ta- kratne splošne krize, krepitve tujih trgovcev, ki prevzemajo velik del itranzitne trgovine, ter odhoda denarno pomembnih židovskih meščanov. Stiki med subpsnonskimi in pa- nonskimi pokrajinami na eni ter alpskimi deželama na drugi strani so se močno umirili. V ta čas spada tudi ponovna oživitev konku- renčnega Ptuja. Nekatere gospodarske pra- vice in privilegije Maribor celo zgubi. V takratnem Mariboru se zmanjšata tako trgo- vina z vinom kot pomen obdravske trgovsko prometne poti v korist meridionalne smeri. Takšni antropogeni vplivi povzročijo splo- šen padec trgovine, obrti in prometa ter po- večano zanimanje za agrarno proizvodnjo v neposredni geografski soseščini. Doba re- lativne stagnacije terciarnih dejavnosti pome_ ni večje zanimanje za primarne dejavnosti, ne le v mestu temveč tudi izven njega. V nepo- srednem zaledju, na skrajnih obronkih Slo- venskih goric meščani krčijo gozdne površi- ne, pojavljajo se vinogradi in viničarje. In- teresantnejše postaja takrat zanje tudi z goz- dom bogato Pohorje. Mesto si skuša zagotoviti pravico do sečnje na površinah na severni strani Mariborskega Pohorja nad Radvanjem do Bolfenka. V času dolgotrajne stagnacije mariborsko geografsko okolje spreminja svojo funkcijo. V ponovno ospredje stopajo njego- vi naravni elementi. Doba relativne »agrari- zacije« mesta oslabi tudi njegovo gravitacij- sko območje. 106! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Novo, preobraženo vlogo dobiva geografsko okolje Maribora s ponovnim razcvetom gospo- darstva od prve polovice 18'. st. dalje. Spod- bude prihajajo tedaj iz osrednje, okrepljene centralne politične oblasti, zlasti od Karla VI. dalje. Omogočata jo dokončen umik Tur- kov iz Podonavja ter oživitev trgovine in pro- meta med Podonavjem, alpskim svetom in Jadranom. Svobodna tržaška luka močno pre- usmeri promet proti jugu, Italiji in Levanti. Nove antropogene sestavine prihajajo s poli- tičnim hotenjem centralne oblasti povečati v državi manufakturo, obrt, trgovino in pro- met. Za takratni Maribor je bila zlasti po- membna oživitev trgovine in prometa po no- vi, modernizirani tržaški cesti. Obnovljena je bila tudi koroška cesta, vendar poldnevniška smer vse bolj pridobiva na pomenu. V takem vzdušju dobiva takratni Maribor tudi neka- tere upravne in druge urade. Ugodnost geo- grafske lege prihaja ponovno do veljave. Manufaktuma politika vladarjev močno poveča promet blaga tudi na večje razdalje. Obdravska prometna žila pridobiva na po- menu zlasti z razmahom glažut, fužin in ko- vinsko predelovalne podjetnosti na Pohorju, trgovine z lesom v Dravski dolini in drugimi agrarnimi predmeti iz zahodnega zaledja. Zanimanje za merkantilni les s Pohorja se zelo poveča. Okrepi se tudi transportni po- men Drave. Šajke in splavi na Dravi plu- jejo tedaj tudi proti nižinskemu delu daleč na vzhodu, še se pa obvezno ustavljajo v drav- skem Pristanu, v Len tu. Se od prej ohranjeno usnjarstvo, mlinarstvo in predelovanje agrar- nih pridelkov se močno povečajo. Oživljeno gospodarstvo, ki se opira tedaj tudi na široko zaledje in s tem tudi na oživ- ljeno trgovsko prometno križišče, sta tista no- va družbena elementa, ki geografsko okolje občutno razširita in diferencirata. Na preho- du iz 18. v 19. st. deluje v Mariboru vojaška oblačilnica kot prvi večji manufaktumo in- dustrijsiki obrat. Kljub hitrejšemu gospodar- skemu ritmu pa so v takratnem geografskem okolju Maribora še močno ohranjeni ostanki starejšega izvora. Obe glavni prometni žili se še naprej držita starejšega mestnega na- črta. Zazidava se širi v glavnem ob današnji Partizanski cesti in na drugi strani Drave na Taboru in v Magdalenskem predmestju ob Tržaški cesti. Družbenopolitične in gospodarske spod- bude v smislu fiziokratizma, kot nov antro- pogeni element, vplivajo tudi na okrepitev agrarne proizvodnje v oddaljenejšem geograf- skem okolju. Z uvajanjem krompirja in ko- ruze ostaja vse več žita. S tem in z izboljša- njem prometa se krepita tudi notranja trgo- vina in večja gospodarska podjetnost. Kot zanimivost naj omenimo, da se takrat jav- lja v dravski strugi nad Mariborom izpiranje zlata. Privlačnostni obseg mesta se občutneje razširi. Relativni gospodarski procvit pa hromijo od začetka 1. polov. 19. st. novi družbenopoli- tični posegi, za takratni Maribor raz- meroma negativni antropogeni elementi: Na- poleonove vojne, carinska zapora in nova avstrijska gospodarska politika. Politični raz- voj ni bil ugoden. Po državi favorizirana industrializacija osrednjih avstrijskih pokra- jin. Srednje in Gornje Štajerske, zlasti še sudetskih pokrajin, hitrejšemu gospodarske- mu razvoju Maribora ni bila v prid. Lepo začeti manufaktumo industrijski razvoj je bil za enkrat zaustavljen. Trgovina in promet po južni vpadnici sta precej oslabljena. Tudi železarstvo in deloma steklarstvo v Dravski dolini zadevata na vse večje težave. Pač pa se zaradi hitrejše industrializacije Graške kotline in gomje Mure okrepita trgovina in promet proti severu. Tja gredo mnogi agrarni proizvodi, žito, vino, sadje, perutnina, kože, mast, meso. Večje povpraševanje po kmetij- skih pridelkih in proizvodih oživi za nekaj časa kot kavin surogat kulturo cikorije na Dravskem polju. Aktivnejše agrarno zaledje v širokem geografskem okolju omogoča njih predelovanje v mlinarstvu, pivovamištvu, lesni obrti itd. Takšen gospodarski razvoj ohranja agrarni značaj večjega dela neposrednega maribor- skega geografskega okolja. Celo v severoza- hodnem delu mesta se še ohranijo obsežnejši vrtovi, sadovnjaki in njive. Mestna zazidava je tu še počasna. Studenci, Spod. Radvanje, Zgor. Radvanje, Orešje (Melje), Pobrežje so še agrarni kraji. Naravni elementi v geografskem oko- lju so tu še dobro opazni. Severno obrobje mesta ohranja vinogradniško-sadjarski zna- čaj (Krčevina in Košaki). Soseščina gri- čevnatega obrobja postavlja ostro naravno mejo. Urbanizacija se močneje širi, in še to nestrnjeno, le ob krivini meridionalne pro- metne zveze ob sedanji Partizanski cesti pro- ti današnjemu glavnemu kolodvoru. V dotakratnem še močno agrarnem in obrt- no trgovskem geografskem okolju in še pre- cej patriarhalnem Mariboru ima izredno vlo- go sledeča izgradnja železniškega omrežja. V komaj 17 letih, sta dobila takratni Maribor in njegovo širše gravitacijsko območje tri po- membne železniške proge. Najprej Južno železnico z odsekom od Gradca do Maribora KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 107 in Celja leta 1846. Njeno izgradnjo sta na- rekovala zlasti takratni hitri gospodarski raz- voj osrednjih avstrijskih pokrajin in težnja, po čim krajši poti povezati Dunaj z edino veliko avstrijsko luko v Trstu, torej novi po- speševalni družbenogospodarski element. Ka- ko važna je bila, govori tudi dejstvo, da je bila že od začetka dvotirna. V glavnem se drži stare, poddnevniske sme- ri, razen v odseku do Celja zaradi odklonil- nih intervencij nekaterih podpohorskih kra- jev zlasti Slovenske Bistrice. Z njeno iz- gradnjo se polagoma zopet okrepi tudi uvoz- no-izvozna trgovina na Koroško. Kljub regu- laciji Drava sama tega ni zmogla. Tako so narekovali zlasti gospodarski interesi Koro- ške še izgfadnjo »koroške proge«, obdravske transverzale od Maribora do Celovca (1. 1863).* S poznejšim podaljškom do Beljaka (1864) in Franzensfesta na Tirolskem je postala »ena redkih podolžnic v Vzhodnih Alpah«.*" Razvi- tejši gospodarski značaj desnega brega Drav- ske doline ter železarsko in rudarsko razvita Mežiška dolina sta narekovali izpeljavo trase od Maribora do Podjune in ne čez Velikovec. Tako postane Maribor izredno pomembno že- lezniško križišče. Indirektno ga krepi še ne- koliko prej zgrajena vzhodna proga od Pra- gerskega do Ptuja in Kaniže 1. 1860. Z iz- hodiščem južnejše od Maribora je bila na- ravna smer ob Dravi proti Ptujskemu polju in Panonski nižini nekoliko modificirana. Izgradnja obeh glavnih železniških prog in posredno tudi vzhodne^ »ogrske« proge po- meni za takraten razvoj Maribora in njego- vega geografskega okolja novo, pozitivno an- tropogeno sestavino, ki pa je naravnogeo- grafsko še vedno vključena v osnovne na- ravno prometne smeri datakratnega geograf- skega okolja. Njihova vloga, zlasti še obeh transverzalnih prog, je za nadaljni razvoj Maribora, za njegov gospodarski dvig in na- daljnjo zazidavo, za njegov urbanski značaj in preobrazbo dotakratnega geografskega okolja prvorazrednega pomena. Od tedaj dalje je splošni razvoj Maribora hitrejši in pestrejši ter predstavlja kvalitetno nov re- volucionarni preskok. Vloga nove antropo- gene sestavine v dotakratnem geografskem okolju Maribora ima mnogovrstne posledice. Z izgradnjo obeh glavnih železniških prog in pozneje še drugih na ozemlju današnje Slovenije ter sosednjih avstrijskih pokrajin postane Maribor v širokem prostoru med Bruckom, Trstom in vzhodno Tirolsko zelo pomembno prometno geografsko središče. Ob Južni železnici leži Maribor nekako na polo- vici med Dimajem in Trstom. Tako dobi ta- kratni Maribor nalogo, da vzdržuje in po- pravlja obsežni železniški vozni póirk v ši- rokem zaledju vse od MiirzuscMaga do Trsta in od Lienza do Siska. Z železniškimi delav- nicami na Studencih 1. 1863 dobi Maribor tudi prvo veliko kovinsko industrijsko pod- jetje. 2e od prvih začetkov zaposluje čez 1000 delavcev. Se dolgo ositaja eden največjih obratov. Kot antropogeni dejavnik so imele v ta- kratnem geografskem okolju važno pospeše- valno vlogo, zlasti v nadaljnji zazidavi mesta in deagrarizaciji okolice, mariborskih pred- mestij in neposrednega geografskega okolja na desnem bregu Drave. Mesto se pričenja hitreje širiti proti jugu, zlasti v magdalen- skem predmestju. Tudi Studenci pričenjajo hitreje izgubljati do takratni še izrazito ag- rarni značaj. Na Mariborskem polju se jav- ljajo prvi začetki Nove vasi. Modernizacija prometa pomeni tudi vzpod- budo za hitrejšo industrializacijo. Bližina glavnega kolodvora ugodno vpliva na razme- ščanje industrijskih obratov v Melju. Na to je vplivalo tudi dejstvo, da je meljska ko- 108 • KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 menda zgodaj prišla v gospodarsko vzpod- budnejše meščanske roke. Melje postane pri- memo za naselitev mnogih industrijskih obra- tov, med njimi tudi mestne pliname, indu- strijskih mlinov, milarne, vojašnice itd., takrat je celo obstajal načrt za ureditev dravskega pristanišča v Melju, kolikor bi prišlo do regulacije reke. Vse do konca Avstrije so železniške delav- nice največje industrijsko podjetje. Velikemu delu mesta so' dale svoj pečat. Opazneje spre- minjajo svoj značaj tudi najbližji agrarni kraji. Urbanizacija Maribora se prostorsko širi. Glede ostale oživljene industrije je še dolgo vodilna kmetijsko predelovalna panoga. Za napredujoče obdravsko mesto je še dolgo značilno predelovanje agrarnih pridelkov. Vloga novih antropogenih posegov povzroča tudi novo razvrstitev industrije in obrti. Vo- dni mlini na Dravi polagoma prenehajo, jav- ljajo se večji parni mJini. Usnjarska industri- ja se razmešča ob Dravi. Pod vplivom želez- nice sicer nazaduje in pozneje usahne vodni promet s šajkami, zato pa močno poraste promet s splavi, ki prevažajo merkantilni les iz Dravske doline daleč proti vzhodu v panonski svet. Ob takšnem hitrejšem gospodarskem raz- voju in ob okrepljeni mestni zazida vi med starim mestnim jedrom in predmestji se jav- lja potreba po njihovi združitvi. Tako se 1. 1850 vključijo v mestno upravno politično celoto takratno Koroško, Graško z Mei j era in Magdalensko predmestje. Mestna zazidava sedaj hitreje napreduje ne samo v zgodovin- skem delu, temveč tudi v novih priključenih delih. Pri tem pa je opazen še precejšen vpliv prirodnega značaja. Tako je še dolgo vidna tudi v mestu močnejša zazidava na severni, sončni strani v vzhodno-zahodni smeri npr. v sedanji Gregorčičevi, Razlagovi, Krekovi, Maistrovi, Mladinski, Smetanovi, Stritarjevi in celo v sedanji Partizanski ulici. Zanimivo je, da mestna zazidava ni zajela tudi skrajnega severnega in zahodnega ob- robnega dela, kjer je danes obsežen rekrea- tivni kompleks mestnega parka. Nekateri elementi takratnega neposrednega geograf- skega okolja za to niso bili dovolj vzpodbud- ni. Vzroki za to so različni. Najprej je tu prirodni faktor, rela- tivna vlažnost tal, dalje takratna zemljiška parcelacija na večje grude, zgodnji nastanek kmetijske šole z lastnim zemljiščem in ne nazadnje značilna miselnost takratnih ple- miških lastnikov na eni in špekulacija z zem- ljiščem bogatejših meščanskih družin na drugi strani. Se vedno pa je vse do 1. 1918 za takratni Maribor važen faktor razvoja kmetijsko in z lesom bogata okolica. Mnogi lastniki bliž- njih vinogradov in sadovnjakov so bili ta- krat mariborski meščani. Se od prej je ostala zelo značilna trgovina z vinom. Velike vinske kleti So razmeščene ob sedanji Partizanski cesti in na Trgu svobode. Nekatere obrtne delavnice prerastejo v tovarne, npr. usnjarne, pivovarne, mesna predelovalna industrija, čevljarska industrija, industrija surogatov, milarna itd. Lesno predelovalni obrati si po- iščejo prostor ob zahodni vpadnici. Nagla zazi- dava pospeši razmah opekarn. Zanje je odlo- čilna bližina gline, zato so bolj na robu mesta (Radvanje, Košaki). Navedeni antropogeni elementi v takrat- nem geografskem okolju pomenijo tudi za- četke deagrarizacije v novo priključenih so- seskah in primestnih krajih. Pri tem ima med drugim določeno vlogo tudi takratna zemlji- ška parcelacija," ki je kot preostanek pre- teklosti element realnega geografskega pro- stora. Opazno je, da razdrobljenost parcel pospešuje proces nenačrtne deagrarizacije na eni ozir. urbanizacije na drugi stremi, npr. v Melju, Novi vasi. Razdelitev na prave delce ali proge, npr. v Radvanju deagrarizacijo delno še zadržuje ali pa vpliva na načrtnejšo zazidavo. Nekaj podobnega je tudi v Betnavi. Del zemljišča je bil relativno vlažen. Obsež- sežnejše travniške površine so nekaj časa slu- žSe celo za konjerejo. To in dokaj arondi- rana zemljiško gospodarska parcelacija na večje kose je med drugim obvarovalo bet- navski gozd pred hitrejšo ali celo nenačrtno neagrarno zazidavo. Na Studencih se agrarni značaj še najdalje zadržuje na severnem robu dravske terase. Sicer pa razen v Melju in Studencih z izjemo Hoč, Bistrice pri Lim- bušu in Ruš je takrat industrija v neposred- nem geografskem okolju skoraj komaj opazna- Za nadaljnji razvoj Maribora je izredno pomembna faza med obema vojnama obstoj nove, narodne države. To je obdobje druge, mnogo močnejše industrializacije. Splošna rast takratnega Maribora in njegovega pri- mestnega obrobja v danem geografskem okolju je mnogo hitrejša in pestrejša od ka- terekoli prejšnje. To je razvojna stopnja, ki pomeni kakovostni preskok. Akterji takšnega razvoja so v takratnem realnem geografskem prostoru zlasti tudi novi družbenopolitični in gospodarski dejavniki, ki pa so tesno poveza- ni in delno usmerjeni tudi po prirodnih se- stavinah. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 109 i Drava ostaja direktno kot indirektno še vedno zelo podjeten dejavnik takratnega stvarnega geografskega prostora. Zagon raz- voju daje izgradnja prve pretočne elektrar- ne na Dravi pri Fali 1. 1918 in hitra izgrad- nja elektrifikacije mesta in gospodarstva. Velik pomen ima tudi nova državna meja v neposredni bližini, ki na eni strani oslabi vlogo širšega severnega in zahodnega zaledja v gospodarski aktivnosti, na drugi strani pa močno poveča pomen in vlogo industrijsko manj razvitega, pa s surovinami bogatejšega širšega jugoslovanskega prostora. Temu se pridružujejo ugodna geografska lega Mari- bora, njegov dotakratni razmeroma razviti gospodarski potencial in razpoložljivost cene- ne delovne sdle v še močno agrarnem za- ledju. Vse to so tuidi ugodni pogoji za večjo udeležbo domačega in tujega kapitala. Tako postaja Maribor zanj dohodkovno mikaven in najmočnejše industrijsko mesto na Sloven- skem. Zaradi nove državne meje beležimo naza- dovanje vzhodno alpske trgovine in s tem delno tudi živilske industrije. Zaradi možno- sti pridobivanja cenenih surovin iz industrij- sko razmeroma manj razvitega jugoslovan- skega zaledja, se sedaj prvenstveno razvijata močna tekstilna in kovinsko predelovalna in- dustrija. Tako po številu zaposlenih kakor po družbenem dohodku sta daleč vodilni. V Ma- riboru je bilo takrat okoli 15 večjih tekstil- nih tovarn. Razmah kovinske industrije prič- ne nekoliko pozneje, pa zato nič manj inten- zivno. Zaradi novega razpoložljivega tržišča se okrepi tudi lesno predelovalna industrja. Močna je bila itudi trgovina z lesom. Prevoz lesa se ne zmanjša. Tudi splavarstvo na Dra- vi je še značilno. Predelovanje agrarnih pridelkov in proizvodov, zlasti mesna, kožna, čevljarska, mlinarska proizvodnja, ima že od prej dobre zasnove. Opazni so tudi dobri za- četki kemične in elektroindustrije. Vzporedno s takšnim razvojem gre tudi lokacija in nameščanje novih industrijskih obratov. Zaradi bližine kolodvora je še na- prej zelo pripravno bližnje Melje. Sem je usmerjena zlasti tekstUna industrija, vendar mnoge nove tovarne najdejo primerno razme- stitev tudi onstran Drave, zlasti na Studen- cih, Taboru in delno na Pobrežju. Kovinsko industrijski in metalurški obrati se razvijajo zlasti na Teznem. Takšen in le bežno prikazan gospodarski razvoj kaže med drugim, da do- biva takratni Maribor ne le v svojem resnič- nem geografskem okolju temveč tudi v šir- šem zaledju znatno večjo gospodarsko pri- vlačnost in s tem tudi novo, preusmerjeno funkcijo. Mobilnejši gospodarski razvoj spremlja tudi zaiatno hitrejša zazidava in s tem tudi urbanizacija, ne samo mesta temveč tudi ne- posrednega geografskega okolja, zlasti še na južnem obrobju, npr. na Studencih in Pekrah, na Taboru, v Novi vasi, najhitreje pa na Teznem. Na obrobju nastajajo s pospešeno deagrarizacijo nove naselbine in soseske, po- vezava velikega gozdnega pasu, ki je bil v 18. st. še enoten in je pokrival velik del Mariborskega polja, se stalno krči. Končno se pretrga v osamljene ostanke, v studenški gozd na zahodu, gozdni relikt na severnem obrobju Pekrske gorce, stražunski gozd na južnem robu Pobrežja, betnavski gozd na severu in tezenski gozd na vzhodu. Eden bistvenih naravnih sestavin v takratni stvar- noi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 ni pokrajini se umika vplivom novih druž- benih posegov. Le med Novo vasjo in obe- ma Radvanjema se še upira deagrarizaciji večji kompleks strnjene agrarne površine, verjetno tudi zaradi delne prisotnosti ugod- nejše zemljiške razdelitve. Na Studencih se zadržuje agrarni značaj še najdalje na juž- nem robu proti Pekrski gorci in nad Dravo, na Pobrežju pa v nižjem, obdravskem pasu. Na manj strnjeno zazidavo taborskega pred- mestja vpliva verjetno tudi velik kompleks kadetnice, ki se kot vrinek širi na obsežnem zemljiškem svetu. Za razmeroma počasnej- šo industrializacijo in s tem tudi za šibkejšo deagrarizacijo na Pobrežju je treba iskati vzrok tudi v dotakratni še slabi povezavi čez Dravo, saj je bil še do druge vojne edino pre- vozno sredstvo med obema bregovoma le večji brod. Na severni strani mestne aglo- meracije se zaradi prirodno drugačne obliko- vitosti terena ustavi razen ob glavni cesti v Košakih že na samem robu mesta. V dobi okupacije se javljajo v dotakratnem razvoju geografskega okolja Maribora novi dejavniki, izrazito družbenopolitičnega zna- čaja in do slovenskega živi j a tako sovražni, kakor nikoli prej ter pomenijo pravo zarezo, ki je pustUa za seboj težke posledice. Na eni strani hude posledice bombardiranja, tako gospodarske zmogljivosti kot stanovanjskega fonda, na drugi strani zaradi pomanjkanja surovin tudi gospodarsko stagnacijo. Maribor je bil najbolj porušeno slovensko mesto.' Bombardiranje zaveznikov je najbolj priza- delo zlasti okolico glavnega kolodvora, okolje železniškega mosta, industrijski bazen v Me- lju, železniške delavnice in neposredno okoli- co na Studencih ter industijsko pomembno Tezno. V času okupacije se je okrepila vloga Ma- ribora in njegovega neposrednega gravitacij- skega okoliša kot vojaško pomembno pre- hodno izhodišče proti Balkanu in Italiji, zato pa so se močno oslabili gospodarski stiki z ostalo Slovenijo. Za kratek čas oživi le pri- rodna prometna usmeritev proti Dimaju in Koroški. Iz vojaških razlogov je nastalo ta- krat edino večje industrijsko podjetje, tovar- na letalskih motorjev na Teznem. V ta čas segajo tudi začetki izgradnje dravske hidro- centrale Mariborski otok. To ima kot posle- dico dokončno prenehanje dravskega spla- varstva (decembra 1941 — zadnji splavi na Dravi). V samem mestu glavni most ni več za- doščal, tako je okupator zgradil za hitrejši prehod čez Dravo in boljšo povezanost med Meljem in Pobrežjem začasni leseni most vzhodno od železniškega mosta. Po odhodu okupatorja je zmagovita ljudska oblast prevzela težko dediščino. Vloga novih družbenih dejavnikov je usmerila najprej vso pozornost obnovi, v naslednji fazi pa nadaljnji izgradnji celotnega gospodarstva, zlasti še pospešeni industrializaciji ne samo celotnega mesta, temveč tudi vsega mariborskega gra- vitacijskega področja. To ima kot posledico močan poseg v bližnje in širše geografsko okolje. V medsebojni sozavisnosti novih druž- benopolitičnih in gospodarskih ukrepov ter danih naravnih dejavnikov pa ob požrtvoval- ni podpori delovnih množic nastaja nova po- doba ne le samega mesta in bližnje okolice, temveč tudi širše prostorske stvarnosti. Nova družbenopolitična stvarnost vpliva na razvoj Maribora in njegovega bližnjega in oddaljenejšega gravitacijskega okolja revo- lucionarno, tako strukturno kot količinsko, anaga narodnoosvobodilne vojne je tisti mejnik, ki je v Mariboru in njegovem stvar- nem geografskem okolju povsem spremenil gospodarski in socialni sestav. V prvi fazi se je odvijal v obnavljanju predvojnega gospo- darskega potenciala. Rezultate načrtne iz- gradnje novejših, večjih industrijskih in dru- gih obratov beležimo v 50. letih, ko se začenjajo razvijati tudi druge gospodarske in družbene dejavnosti zlasti prometno trgov- skih obratov. Do večjih premikov v sestavi gospodarstva, zlasti v industriji in prometu, pride v 60. letih. Do takrat je v ospredju razvoj sekundarnih dejavnosti. Tako nekate- ri elementi prejšnjega stvarnega geografske- ga okolja v svoji funkciji še posebej izstopajo. Ce je bil za dobo med obema vojnama zna- čilen za Maribor zlasti izreden razmah tek- stilne industrije, so sedaj najbolj v porastu kovinsko predelovalna, metalurška in elektrokovinäka industrija. Vidno pa se pre- makne tudi kemična industrija, ki ima dobre osnove še iz predvojnega časa. Ne da bi na- vajali posamezna podjetja, lahko rečemo, da imenovane industrijske veje dajejo ob že prej razviti tekstilni, lesno predelovalni in živil- ski industriji mariborskemu gospodarstvu še poseben poudarek. Te in druge industrijske panoge so sicer osredotočene v osrednjem delu mariborskega gospodarskega področja, vendar opažamo sedaj vse živahnejšo izbiro lokacije tudi na obrobju, zlasti na desni stra- ni Drave proti jugu in zahodu. Industrijska dejavnost in velika skladišča si iščejo pro- stor tudi v širšem zaledju, že na Dravskemu polju. Tako se obseg njegovega stvarnega geografskega okolja stalno širi. Hiter in vsestranski razmah omogočijo po- leg spremenjene družbenopolitične stvarnosti KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 111 in njene načrtnosti še zlasti trije dejavniki bližnjega in oddaljenejšega geografskega oko- lja: razpoložljiva energija, lahko dostopna in delavoljna delovna sUa in izredno povečani notranji in mednarodni tranzitni promet. Če pustimo v nemar še nekatere druge aktivne dejavnike, so ti najbolj aktivni in imajo v njem globok pomen. V 50. in 60. letih je zrasla veriga dravskih elektrarn od Dravograda do Mariborskega otoka. Njej se priključi 1. 1968 prva kanalska hidrocentrala na Dravi vzhodno od Maribora pri Zlatoličju. Tako pridobljena električna energija opravlja v mariborskem gospodar- stvu kapüarno funkcijo, četudi je v razliko od predvojnih let vključena v širši, republi- ški energetski sistem. Poglejmo nekatere bistvene spremembe v dotakratnem realnem geografskem okolju Maribora. Zaradi zajezitve Drave nad Ma- riborskim otokom je voda zalila obsežne aluvialne brežine, tako je nastalo Brester- niško jezero.'^ Lice dotakratne pokrajine nad Mariborom se je močno spremenilo, ne le zu- nanje temveč tudi funkcionalno. Tu se je kmalu razvilo novo turistično, športno in re- kreativno področje s čolnarnami, kampin- gom, bungolovi, vodnim športom itd., zaradi česar je postalo zelo privlačno tudi za pre- hodne turiste. Ta poseg v dotakratno narav- no okolje bi naj imel po mnenju nekaterih ne- katere mikroklimatske posledice, npr. pove- čanost vlažnosti in zamegljenosti. Res je vodna gladina občutno večja, hitrost rečnega stržena manjša, vendar menimo, da je še pre- uranjeno govoriti o tem. Odgovarjajočih po- datkov pred zajezitvijo dravske struge ni dovolj. Sedanje opazovanje pa je še prekrat- ko, čeprav se lokalno pogosto govori o dolo- čenih spremembah v rasti nekaterih vrtnin, kultur in dreves v soseščini. . Mnogo večje so spremembe na Dravi in so- sednjem svetu kmalu pod novim meljskim jezom, zlasti na desnem bregu vse do Zla- toličja. Novi, razmeroma širok in globok do- vodni kanal do same elektrarne je skoraj izpraznil naravno strugo Drave, za katero je bil značilen tudi močan rečni stržen. Do zadnje vojne je bü pri Malečniku še ohranjen zadnji ladijski mlin. Kanal je odtrgal in pretrgal velike kose obdelanega sveta. Mno- gokje je presekal prometne in poljske pove- zave, zlasti zvezo med osrednjimi kraji na Dravskem polju in tistimi ob robu dravske terase. Ponekod sega kanal skoraj do vodo- držne plasti pod dravskim vršajem. Za neka- tera naselja vzhodno od kanala se je zaloga pitne vode občutno zmanjšala. Napraviti je bilo treba črpalne rezervoarje. Na stični meji med dravsko teraso in nižje ležečim aluvial- nim pasom so oslabele tudi nekatere studenč- nice, toda mnogokje se je zmanjšala zamoč- virjenost. Dvignjena gladina Drave povzroča precejšnje težave tudi starejši kanalizaciji v spodnjem Melju. Vse te spremembe so nare- kovale mnogokje izgradnjo novih prometnih povezav. Večje motnje so nastale tudi v prometnem pogledu. Stara, nevarna cesta ob vznožju la- bilnega Meljskega hriba med Mariborom in Malečnikom je nehala biti glavna povezava. Sanacija velikega melišča zaradi strmine, slabo prijetega materiala in bližine stare dravske struge je otežkočena. Novi, prepo- trebni most čez Dravo je omogočil preusme- ritev prometa med levim bregom in nasproti ležečim Pobrežjem in Zrkovci. Glavna pove- zava med Malečnikom in mestom je sedaj mnogo južneje. To in postavitev težišča ma- riborske industrije na južno obrobje mesta priteguje s tem precejšen del delovne sile iz še močnega agrarnega zaledja na levem bregu 112; KRONIKA . ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tjia do Vurberka in Pesniške doline. Malečnik in okolica sta se s tem navidezno odmaknila od neposredne soseščine s historičnim Mari- borom. V zvezi z naglo urbanizacijo, razmahom prometa in izgradnjo infrastrukture se jav- ljajo v petdesetih in šestdesetih letih vplivi novih antropogenih ozir. družbenih posegov tudi na Mariborskem Pohorju. Njegova zu- nanja podoba in funkcija nista več le gozd in lesno bogastvo, temveč zaradi bližine velike mestne aglomeracije in lahke dostop- nosti tudi njegova rekreacijska in zimsko športna sposobnost. Obnovljeni so bili vsi stari in zgrajeni mnogi novi pohorski domovi, največ na južni, prisojni strani. Severna osojna stran, kjer sneg obleži dalj časa, pa je doživela velik pomen z izgradnjo »pohor- ske vzpenjače«. Sledile so ji mnoge smučar- ske proge, vlečnice in rekreacijske površine.. Z vsem tem sta Mariborsko Pohorje lin Mari- bor doživela v turističnem prometu pravi pre- porod. »Prirodno okolje« Mariborskega po- horja postane s prepletanjem prirodnih da- nosti in družbenim posegom podaljšani del mariborskega geografskega okolja. Nagel razmah industrije in celotnega gos- podarstvo spremljata hitra urbanizacija in deagrarizacija bližnje in oddaljenejše privlač- nostne okolice. Oba procesa sta komplemen- tarna. Glavna smer tega razvoja je najbolj napredovala na južni strani mestnega obrobja na Mariborskem in Dravskem polju. Močno je viden tudi na zahodni strani v smeri proti Pe- kram in Limbušu ter na severni strani proti Bresternici. Moderna urbanizacija je segla že do vznožja Pohorja. Zaradi fiziognomije po- krajine so tu še ostanki ogramih površin med velikimi novimi stanovanjskimi soseskami v Novi vasi in Spod. Radvanju ter med južnim zazidanim robom Studencev in Zgor. Radva- njem. Strnjeno zazidavo so tu delno zavrle strnjene družbene kmetijske površine v več- jih grudah. Urbanizacija teh delov se drži delno starejših vaških razporeditev. Povsem drugačen je prostor med Pekrsko gorco, vzno- žjem Pohorja, Pekrami in Zgor. Radvanjem, kjer je zazidava z individualnimi stanovanj- skimi hišami izredno narasla. Historični os- tanki v parcelaciji so delno vidni tudi v raz- poreditvi enodružinskih in počitniških hiš v Kamnici, Rošpohu in Bresternici. Drugačna oblikovitost tal na severnem robu mesta ome- juje novejšo zazidavo v Krčevini, Počehovi in Košakih. Ohranjene vinogradniške površine ji dajejo posebno podobo. Na južnem in zahodnem robu Mariborske- ga polja, na prehodu v Dravsko polje in ob samem vznožju Pohorja se nove zazidave zgoščajo okoli vaških jeder, npr. Razvanje, Hoče, Slivnica, Orehova vas, Fram Miklavž, Brezje, Dogoše, Skoke, Dobrovce, Race itd., mnogokje na zemljiščih mešanih gospodinj- stev. Na razdrobljenih zemljiščih je zazidava najbolj mobilna. Od 70. let dalje pa je vse bolj vidno tudi tu prostorsko planiranje. Funkcija velikega dela novih naselij na obrobju je mnogokje zaradi ugodnih promet- nih možnosti in medkrajevne povezanosti v glavnem bivalna. To so že »spalna naselja«. Zaposlenost stanovalcev je v gospodarskih organizacijah in ustanovah ožjega in širšega geografskega okolja. Najmočnejši antropogeni poseg v pokrajini pa predstavljajo veliki sta- novanjski bloki in soseske npr. Maribor-jug, Nova vas I in II, dalje na Pobrežju, Teznem in ob zahodnem robu historičnega Maribora. Hitra izgradnja mesta in njegovega ožjega in širšega obrobja je indirektno vzpodbudila naglo odpiranje gramoznih jam, tako v kra- jevnih skupnostih kot na zasebnih zemlji- ščih. Mnoge betonarne in gramozne jame so tako hitro zrasle, da so mnogokje preobrazile pokrajino tako, da se zdi od zgoraj kot »lu- nina površina,« zlasti na črti Pobrežje-Brezje -Dogoše-Hoče. Divje in nenačrtno odpiranje gramoznic je mnogokje doseglo že skoraj glinasto plast podtalnice. Takšen nenačrtni poseg v geografsko okolje že bistveno ogroža bogat rezervoar pitne vode. Hiter urbanistič- ni razmah obenem z industrializacijo po dru- gi vojni ne samo da trga dragoceno obdelo- valno zemljo, temveč ustvarja tudi nevaren ekološki problem. Izredno hiter gospodarski razvoj Maribora in njegovega ožjega gravitacijskega območja ter kakovostno nov družbenopolitični poseg z liberalizacijo državne meje in vedno večjo mednarodno povezanostjo, vse to je izredno okrepilo osebni avtomobilski in tovorni pro- met zlasti v poldnevniški in južnovzhodni smeri. Poleg krajevnega prometa sta močno narasla tudi tranzitni in turistični promet, zlasti proti morju. Podedovano cestno omre- žje in starejši dravski mostovi temu niso bili več kos. Novi antropogeni fenomeni odpirajo v do- takratnem geografskem okolju nove, težje prostorske in prometne probleme. Zgodovin- ska prometna transverzada, ki poteka v smeri sever-jug po Partizanski cesti in čez glavni dravski most, postaja za hiter promet vse večja ovira. Mednarodni promet skozi sre- dišče mesta je postal že anahronizem. Novi, Titov most je sicer razbremenil glavni most, toda še vedno se odvija promet po srednje- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 113 i veški transverzali in čez Košaški klanec. Po- vojni mednarodni prehod skozi Maribor se je povečal zlasti z vedno močnejšo udeležbo pro- meta med Srednjo Evropo, Bližnjim vzhodom in Balkanom kot v smeri proti Jadranu. Tako ostajajo prometni problemi še na- dalje pereči. Največji del tranzitnega prome- ta proti J in JV požira danes »ptujsko-kra- pinska smer«. Tudi hitra cesta z odcepom od stare ceste pri Hočah in usmeritvijo proti osrednji Sloveniji ne zadošča več. Nujno je treba zgraditi novo transverzalo, ki bi odšla mesto vzhodno od kolodvora in železniškega mostu ter bi bila usmerjena naravnost proti JV. Novi družbenogospodar- ski in politični vzroki zahtevajo novo traso, ne samo čez Pesnico proti Šentilju, temveč tudi čez mesto, Pobrežje in Tezno. Uresni- čenje težavnega cestno prometnega problema, ki zahteva transvezalo, bo s tem postalo nov in zelo aktiven antropogeni dejavnik v naj- novejši preobrazbi mariborskega geografske- ga okolja. Vsestranski in hiter razvoj mariborskega gospodarskega žarišča širi tudi njegovo gra- vitacijsko območje, tako prometno kakor družbenogospodarsko. Če vzamemo kot meri- lo, odkod vse prihajajo na delo dnevni mi- granti, vidimo, da se je njihova razdalja po zadnji vojni izredno povečala. V predaprilski Jugoslaviji je npr. segala komaj do Pale in Selnice na zahodu, na severu se je kmalu ustavila ob črti Pesnica—Šentilj, proti jugo- vzhodu je segala nekako do današnjega Zla- toličja, edino na jugu je zajemala večji pro- stor, Dravsko polje do Polskave, Pragerskega in vznožja Pohorja. Danes je gravitacijsko ob- močje Maribora zaradi hitre industrializaci- je, modernizacije prometa, novega vrednote- nja zemlje in intenzivnega preslojevanja kmečkega prebivalstva neprimerno širše. Ne- posredno zaledje se je podaljšalo do Poljčan in skoraj do Sloven. Konjic, v Dravski dolini do Podvelke in Ožbalta. Močno se je pomak- nilo proti vzhodu, še preko Ptuja v ormoško občino. Proti severu se je razširilo ob gornji Pesnici, do Šentilja in na ozemlje lenarške občine. V skladu s tem se je zelo okrepila in pove- čala tudi regionalna povezanost Maribora. V Mariborsko-ptujsko Podravje štejemo zaradi gospodarsko družbenih stikov ob veliki ob- dravski osi »predele zahodnega, predalpskega Podravja kakor vzhodnega subpanonskega«.^-' Pogosto imenujemo vse to območje tudi po- dravsko regionalno področje, včasih tudi ma- ribor^o mezoregijo. Skupno z gospodarskimi in družbenopolitičnimi tipalkami pa sega mariborsko žarišče še mnogo dalje, saj za- jema tudi sosednjo koroško in pomursko me- zoregijo. Skupno z njima tvori veliko go- spodarsko področje ali mariborsko makrore- gijo. Tako postaja industrijsko močni Maribor kot gospodarsko in kulturno središče tudi žarišče močnih preobrazbenih vplivov vse severovzhodne Slovenije. V razmišljanjih o vlogi geografskega oko- lja na začetke in rast obdravskega mesta smo opazili, da se funkcija in pomen narav- nih in antropogenih ozir. družbenih sestavin spreminjata, ne samo relativno v odnosu do družbenopolitičnih in gospodarskih pojavov, temveč tudi v samih sebi absolutno. Primer. Drava kot eden najbolj izrazitih naravnih faktorjev je imela v stvarnem geografskem okolju Maribora v najzgodnejši dobi drugač- no vlogo kot pozneje v dobi zgodnjega kapi- talizma ali še pozneje v dobi markantiine po- litike za časa fužin, glažut, oglarjenja in po vladarju oživljene trgovine. V času razvitega kapitalizma in oživljanja železnic se zopet modificira. Zopet se spremeni za časa narodne države in delno med drugo svetovno vojno. Po vojni v naši današnji stvarnosti je njena vloga spet drugačna. V starejši »prvobitni« dobi je bila fimkcija Drave glede na nastanek in rast Maribora tako pospeševalna kot zavi- ralna, v glavnem vodno pogonska. Pozneje je bolj vodno transportna, v modemi dobi je prešla v glavnem na hidroenergetsko funkci- jo in še pozneje tudi na športno turistično vlogo. Z izgradnjo hidrocentral kanalskega tipa v spodnjem toku vzhodno od Maribora se njena vloga v preobražanju okolja ponovno modificira. Pa tudi sama spremeni svoj do- takratni značaj. S tem je postala kvalitetno nov, še važnejši del resničnega geografskega okolja. Ves čas pa je ostala s svojo prirodno značilnostjo usmerjevalec prometa v zahodno- vzhodni smeri. O spreminjanju funkcije bi mogli govoriti tudi pri Mariborskem polju itd. Podobno bi mogli ugotoviti o funkciji Ma- ribora kot stičišča dveh vodilnih naravno prometni ,smeri. Njegova funkcija se je glede tega spreminjala tako kvantitetno kot kvali- tetno, glede na to, kateri družbenopolitični in gospodarski faktorji so njihovo vlogo v mari_ borskem geografskem okolju pospeševali ali zavirali. Podobno bi mogli reči o vlogi raz- ličnih pokrajinskih delov, v katerih stičišču leži mariborsko geografsko okolje. Drugačna je bila njihova vloga v prvobitni fazi, drugač- na v dobi recesije v 15. in 16. st. ali pozneje v času merkantiHzma, v dobi zgodnjega ali razvitega kapitalizma. V sedanjem času se 114 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 zopet spreminja. Pri tem so sodelovali raz- lični družbenopolitični ali antropogeni ele- menti kot vzpodbuda ali zavora. V recentnem, povojnem gospodarskem in družbenopolitič- nem razraščanju se ne srečavamo le s prostor- skim, kakovostno mnogo pestrejšim geograf- skim okoljem in širjenjem gravitacijskega ob- močja, temveč tudi s še vedno prisotnostjo ne- katerih zgodovinskih ostankov, npr. ohranje- nost prvobitne prometne smeri čez Košaški klanec, prometni zamašek ob Partizanski ce- cesti, starejša koncentracija industrije v melj- skem bazenu ali ostanki prejšnje zemljiške razdelitve itd. To vse ima, kot smo slišali, določeno vlogo v razvoju cestnega prometa in urbanizacije. Dobro ogledalo o vlogi bližnjega ali odda- ljenejšega geografskega okolja je tudi širje- nje mestne aglomeracije, ureditvenega ob- močja mesta in bližnjega ali oddaljenejšega gravitacijske zaledja. Učinki družbenopolitič- nih in gospodarskih dejavnikov morejo pri tem postati zaradi vse tesnejšega prepletanja med naravnimi in antropogenimi dogajanji sestavni del novega, preusmerjenega geograf- skega okolja. Naravno okolje se ob tem spre- minja tudi v sebi. O »naravnem okolju« Ma- ribora je zato že dolgo težko govoriti, pov- sod so v njem sledovi človekovega ali druž- benega udejstvovanja. Pokriva ga kakovostno kot količinsko pestrejše, učinkovitejše in mo- bdlnejše stvarno geografsko okolje. OPOMBE 1. Svetozar Ilešič, Pogledi na geografijo, str. 85, Ljublj. 1979. — 2. ibid., str. 288. — 3. Mlinaric Jo- že, Maribor do 18. st., Krajevni leksikon Slovenije IV. knjiga, str. 174, Ljublj. 1980. — 4. Gradivo za zgodovino Maribora, I. zvezek, Mardbor 1975, GZM/3. V imenovani listini se omenjajo tudi da- našnja Kamniica, Melje, Polskava v izvirni obli- ki. V naslednjem dokumentu GZM/4 je omenjena Pesnica. V listini GZM/31 iz leta 1193 se omenja- jo: kraji Brezin (današnji Sober), Bistrica pri Limbušu, Hülm (današnja Pekrska gorca). — 5. V dokumentu iz 1. 1164, GZM/3 sta omenjeni dve kmetiji pod mardborsldm gradom. Kaže, da je to že del agrarnega naselja in prva sled bodočega mesta ob Dravi. — 6. Ob tej trasi so tudi najsta- rejši kraji v današnji ožji mariborski regiji. V li- stinah se omenjajo: že leta 985 današnje Razva- nje, Kamnica 1. 1091, Hoče 1146, zelo zgodaj tudi Radvanje. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slo- vencev, I. knjiga, Ljubljana 1926. — 7. Franjo Baš, Maribor, historično geografski razvoj. Geo- grafski vestnik II, Ljublj. 1926. — 8. G. Puff, Marburg in Steiermark, Graz, 1847. — 9. Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, str. 81, Ljubljana 1968 (Do Beljaka je bila proga zgrajena 1. 1864). 10. Anton Melik Slovenija-Sta- jerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, II., str. 386, Ljubljana 1957. — 11. Svetozar Ilešič, Preostanlsi preteklosti kot element resničnega geografskega okolja, Geografski vestnik, XXXVI., Ljubljana 1964. — 12. V nekaterih turističnih prospektih in informacijah se javlja tudi dme »Mariborsko jezero, (npr. Naših 30 let — Mari- bor v občini in regiji ob 30-letnici, osvoboditve, Maribor 1975). Menimo, da je ime »Bresterniško jezero« geografsko bolj upravičeno, saj je v ne- posredni bližini dokaj obljuden kraj Bresternica in del potopljenega sveta je tudi v njeni katastr- ski občini. — 13. Svetozar Ilešič, Slovenske po- krajine (Geografska regionalizacija Slovenije), Pogledi na geografijo, str. 417, Ljubljana 1979. ARHEOLOŠKA PRETEKLOST MARIBORA STANKO PAHIC Mariborski kraj zajema prostor, na kate- rem se stikajo različne pokrajinske prvine. Tu se Drava izvije iz ozke doline med Po- horjem in Kozjakom, na jugovzhodu se od- pre ravnina Dravskega polja, proti severo- vzhodu pa sega v gričevje Slovenskih goric. Ravnica ob Dravi je tu že sama precej razgi- bana: strmi južni breg Drave preide v tera- sasto območje nekdanjih rečnih strug, severni breg pa ima ob znožju kozjaškui in slovenje- goriških grebenov tu prav tako terasasto stopnjevane prisojne police. Za naselitev človeka so bili tako že od nekdaj podani ; dobri pogoji, a tudi prehod prek reke s po- ^ močjo čolnov ni bil nikoli težaven. Ce upo- i števamo še širšo okolico tega prostora — \ Dravsko dolino s koroško kotlino na zahodu. Dravsko polje z ugodnimi prehodi proti , osrednji Sloveniji na jugu, ravnine ob Dravi vse do panonskih nižin na vzhodu ter lahko prehoden slovenj egoriški svet na severu — potem vidimo, da je mariborski okoliš tudi j izrazito prehodno območje. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 115 Vendar pa kljub vsemu temu ta kraj ni pri- šel do take veljave, da bi si nekdanji prebi- valci v pradavnini in rimski dobi ustvarili vsaj tako pomembno naselbino, kot jo v bli- žini poznamo v prednikih Ptuja ali Celja. Temu ni kriv kraj sam, temveč naselitveni in trgovski tokovi v njegovem širšem zaledju, fci je svoje daljinske poti usmerilo prek bolj odprtega ptujskega območja. To velja tako za prastaro trgovsko prometnico, »jantarsko pot« med severom in jugom, kot za njeno civilizirano naslednico — glavno rimsko cesito med severno Italijo in srednjim Podonavjem. Mariborski kraj je pri tem ostajal v kotu vzhodnega obrobja Pohorja in Kozjaka, a tu- di druga, naselitvena vzhodno-zahodna smer se je tod končavala pred dravsko sotesko pri Fali. Podobno zakotna je bila tudi poseljenost tega območja, ki se je izraziteje zgostila enkrat samkrat v prazgodovini ter pozneje v rimski dobi, vselej pa je — kot spoznavamo po dosedanjih arheoloških najdbah — obse- gala le skromne zaselke in posamična domo- vanja. Paleolitskih kulturnih ostalin na območju Maribora ni, čeprav poznamo od tod nekaj ostankov pleistocenskih živali. Res da je spre- minjanje tokov Drave v ledeni dobi šele ust- Prazgodovlnska najdišča v mariborskem kraju. (Oznake najdišč po seznamu v Časopisu za zgodovino in narodopisje n. v. 4 [1968] 40 ss) 116 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 varjalo tla za naselitev neposredno ob reki, zato bi kakšne možnosti za bivališča človeka na območju med že odkritima najdiščema v jamah Vindija pri Varaždinu in Herkove pe- či na Kozjaku lahko iskali še najprej v neka- terih nepreiskanih jamah na Pohorju. V gozdni pokrajini po koncu mrzlih dob poznega pleistocena je tod prevladoval me- šan gozd s številnejšo bukvijo isn kostanjem na Pohorju ter hrastom na ravninah. Gozdo- vi gotovo niso bistveno ovirali najstarejših prebivalcev Podonavja na poti za novimi bi- vališči v predalpskem svetu. Najbližje izmed njih je trenutno znano v Spodnjem Dupleku, medtem ko se je na ožjem mariborskem pro- storu doslej našlo le raztreseno kamnito orodje. Njegova razprostranjenost na obeh bregovih Drave ter ob pohorskem znožju pa kaže, da je bil mariborski kraj že tolikanj obljuden, da pri katerem izmed dosedanjih najdišč morebiti ne gre le za izgubljen pred- met, temveč tudi za sled nekdanjega bivali- šča, ki še ni raziskano. Kamniti izdelki —¦ kopače, sekire, zagozde, dleta — sami še ne izdajajo prepričljivo dobe, v kateri so jih ljudje izdelovali in uporabljali, zato se lahko pri tem zanesljiveje opremo le na ostanke lončenine. Medtem ko bi večina kamnitih orodij po obliki in kamnini lahko pripadala že mlajši kameni dobi, pa dajejo ostanki lončenih posod po dosedanjih raziskovanjih nekoMko mlajši vtis in sodijo predvsem v- bakreno dobo (eneolit) med 2400 in 1900 pred n. š. Sele bodoča odkritja bodo morebiti po- trdila, da so tudi v mariborskem kraju živeli ljudje že v sredini 3. tisočletja pred n. š., a dokler o tem ni dokazov, moramo verjeti, da sodijo tudi mariborske najdbe v mlajši čas in so tako del tako imenovane »lasinjske kulture«, ki zajema obsežno območje severo- zahodne Hrvatske, mnogih predelov Slovenije in južne Avstrije. Kamniti predmeti v mari- borskem kraju so v tem okviru zanimivi pred- vsem po svoji razprostranjenosti, ki kaže na navidezno gostoto v vzhodnem delu mestnega predela na levem bregu Drave. Hkrati lahko po njih sklepamo na ugoden nastanek dveh prometnih poti in poznejših naselitvenih ob- močij ob Dravi prek Pobrežja in starega Maribora proti Kamnici ter prek Miklavža in pohorskega znožja proti Rušam. Vmesni pas brezvodnih tal se je ohranil še do danes kot ostanki pretežno borovega gozda od Lim busa proti sredini Dravskega polja. Po obliki sodijo mariborski kamniti izdelki deloma k podonavskim zvrstem preluknjanih sekir in kopač ter različnim ploskim sekiram in dletom. Mnogo redkejše so najdbe iz zgodnje bro- naste dobe (1700—1500), ko tudi drugod po Slovenskem ni mnogo sledov o naselbinah in grobovih. Na visokem južnem bregu Drave so doslej našli le dvoje predmetov, ki sta tako posredni dokaz, da so se prazgodovinski ljud- je vsaj potikali tod, če že niso imeli kakšne skromne naselbine. Tako je v Smoletovi ulici prišel na dan glinast vrček, kakršni so zna- čilni za tako imenovano »pramenasto« lon- čenino, čeprav njegov okras ni iz pramenov vrvice, temveč iz nizov bolj grobih vrvičnih vtisov, ki mu dajejo poseben značaj. Iz zgod- nje bronaste dobe je tudi v Jezdarski ulici najdena bronasta sekira z ozkimi robniki po obliki značilna za stopnjo A 2, vendar sama po sebi pogost pojav in tu v Mariboru najbrž le izgubljen predmet. Iz srednje bronaste dobe (1500—1300) je doslej znana le plavutasta bronasta sekira iz Kamnice, ki pa bi ob številnosti takih najdb lahko bila tudi nekoliko mlajša. Zato ni za- nesljivih dokazov, da so tudi v mariborskem kraju živeli ljudje tako imenovane »kulture gomUnih grobišč«, ki je za to obdobje značUna za avstrijsko-madžarski predalpski prostor in sega še v naše kraje. Mariborski prostor je postal živahneje ob- ljuden šele v pozni bronasti dobi oziroma v času kulture žamih grobišč (1300—700), ko se tudi tod pojavijo sprva zakopane najdbe bronastih predmetov, pozneje pa žama gro- bišča. V zgodnejšo stopnjo sodita skupini za- kopanih bronastih predmetov na obrobjih mariborskega kraja — na Hočkem Pohorju na jugu in v Peklu na najbližjih grebenih Slovenskih goric na severu. Na Pohorju so po nekaterih znakih domnevali celo o obsto- ju livarne bronastih izdelkov, za katero bi bUa presenetljiva predvsem lega na 800 m visokem pohorskem pobočju. Za najdbo v Peklu pa je značilno, da so bili predmeti za- kopani v dveh skupinah, od katerih so v eni prevladovali srpi, v drugi pa razbiti ostanki drugih izdelkov od mečev do zapestnic. To zbuja vtis, da gre za posvetilni zakop, za kar sicer ni drugih dokazov, zato je morebiti po- membneje v tej najdbi videti opozorilo, da je čez preval v Peklu najbrž že od davna vodila kakšna prehodna pot. Ta bi lahko bila pomembna za zgodnje naseljevanje, o katerem v Mariboru samem še ni sledov, poz- namo jih pa že iz nekaterih drugih ne preod- daljenih območij. Zarnogrobiščni naseljenci so dosegli Ma- ribor šele v drugem naselitvenem valu okrog leta 1000, saj sodijo najdbe iz doslej odkopa- nih grobov iz vseh treh mariborskih žarnih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 117 Zvrsti kamnitega orodja Iz mariborskega prostora grobišč — ob Mladinski ulici, na Pobrežju in v Radvanju — v stopnjo Hallstatt B, ki za- jema čas prvih treh stoletij zadnjega tisoč- letja pred n. š. Nobeno izmed grobišč skup- no z več sto grobovi ni bilo raziskano v ce- loti, zato so znane grobne celote le za večji del grobišča na Pobrežju. Tam je bilo mogoče razločiti posamezne skupine grobov s sta- rejšimi in mlajšimi najdbami, medtem ko so na podobnem grobišču v Rušah poskušali za- sledovati širjenje grobov v eni smeri in so na tej podlagi zasnovali razčlenitev najdb na tri stopnje Ha B 1 — 3 po stoletjih (1000 do 700), najdišča pa pripisali tako imenovani »ruški skupini«. Nemoteno nekajstoletno nizanje grobov govori za razmeroma mirno obdobje naselitve na obeh bregovih Drave, ki je na južni stra- ni segala prek Limbuša do Ruš. Prebivalci so pepel svojih na gfmadi sežganih rajnih poko- pavali v plitve jame tesno drugo ob drugi, pri čemer so za shranjevanje kostnih ostan- kov in raznih pridatkov cesto uporabili ve- like ali manjše posode — žare. Te in druga v grob položena lončenina nam prikazuje izbor takratnih lončarskih izdelkov od največjih do najmanjših posod, izdelanih kar doma. nasprotju s tem pa so bronaste predmete — nože, britve, igle, ovratnice, zapestnice, fibule in drugo — prinesli sem iz raznih livarskih središč in nam tako izdajajo tudi širše trgov- ske in kulturne stike v vzhodnoalpskem sve- tu. Med kovinskimi pridatki v grobovih ni bi- lo orožja, prav tako pa od tod še ne pozna- mo pomembnejših ostankov sicer že obsto- ječih kovinskih posod. Različnost predmetov po zvrsteh in številu v posameznih grobovih sicer govori za socialne razlike med prebival- stvom, vendar še ne za takšne, ki bi omogo- čale vidno izločanje posameznikov nad svo- jim družbenim okoljem. K vsem trem mariborskim žarnim grobi- ščem — pa tudi ne najbližjim sosednjim — doslej še niso odkrili pripadajočih naselbin, zaradi česar je naselitvena podoba maribor- skega kraja v tem obdobju bistveno osiroma- šena. To je na prostoru s tako obsežnimi so- dobnimi gradnjami že kar težko razumeti, zato se morajo ostanki naselbin v bližini grobišč pač skrivati v tistih predelih mesta, ki doslej še niso biH pozidani. Zarnogrobiščna naselitev mariborske rav- nice je doživela konec v 8. stoletju, ko so se prebivalci mariborskih naselij zaradi zima- 118! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 njih vzrokov — po dosedanjih razlagah za- radi poslabšanja podnebja in zaradi tega na- stalih verižnih selitev vzhodnih ljudstev — morali umakniti na varnejše in odročnejše kraje. Po naključju odkriti žami grobovi pod Postelo na Pohorju so vsaj za del tega prebi- valstva pokazali tudi pot umika na varnejše vzpetine. Ne samo v mariborskem okolišu, po vsem obdravskem ravninskem svetu so se prebivalci dotedanjih nižinskih naselbin pre- težno umaknili v notranjost Slovenskih go- ric, na Pohorje in v druge varnejše kraje. S spremembo bivališč, je prišlo tudi do spre- membe načina pokopavanja, saj so plane žar- ne grobove pričele zamenjavati nad pepelom nasute gomile. Ker so se hkrati pričeli po- javljati tudi železni izdelki — sprva kot na- kit, pozneje predvsem kot orožje in orodje — pomeni 8. stoletje tudi prehod iz pozne bronaste ali žarnogrobiščne dobe v železno. Za njeno starejšo, halštatsko stopnjo (700 do 400) so značUni novi pojavi gradišča, gomile in železo, medtem ko v lončarstvu jasno od seva izročilo poprejšnjih časov. V mariborskem okolišu se to najočitneje vidi na Pohorju, kjer je na 500 m visokem obronku med Radvanjem in Razvanjem na- stala utrjena naselbina Postela, na polici tik pod njo — na Lepi ravni — poleg prvih žar- nih grobov tudi vrsta gomil, ki se jim pridru- žujejo še obsežnejše gomile pod Pohorjem — v Razvanju in Pi voli. Gradišče Postela do- slej še ni bilo v celoti preučeno, a po obsež- nejših izkopavanjih W. Schmida poznamo od tam vrsto ostankov lesenih koč, sestav zemelj- skih okopov in številne najdbe. Novejša obdelava teh najdb je pokazala, da je bila Postela v resnici naseljena od 7. do 5. stoletja pred n. š. (v Ha C 1-2 in HaDl stopnjah), kar potrjujejo tudi grobne najdbe iz gomil, ki kljub različnim kopačem prav tako še ni- so povsem raziskane. Med poštelskimi najdbami prevladujejo ostanki naselbinske lončenine, torej posodja v podobnem izboru zvrsti kot v poprejšnji dobi. Med bistvene novosti sodi barvanje več- jih posod ter novi vzorci okrasja. Od izdelkov iz gline so biM tu številnejši tudi ostanki upo- rabnih in pos-('etilnih podstavkov na ognji- ščih ter glinasti deli statev. Kovinskih pred- metov je bilo malo: poleg nekaj železnih iz- delkov so doslej našli komaj kak bronast predmet. Tudi iz gomU so po raznih kopačih ostale le skice grobov in posamične najdbe, ni pa nobenih grobnih celot. Značilen je en sam pokop pod gomilo, kjer so na nekdanja tla ob ostankih pepela in pridatkih naložili ka- menja v obliki okrogle grobne obloge ali skromne grobnice. Nekaj glinastega posodja se je ohranilo le iz novejših izkopavanj na Lepi ravni, od poprej pa so od tam ohranjene le narebrene bronaste zapestnice ter brona- sti našitki nekdanjega pasu, iz gomil v Pi- voli pa še večglava igla, tulasta sekira in ostanki bronastega kotlička. Ob spoznanju, da so se na Posteli naselili zarnogrobiščni prebivalci z mariborske ravni- ce, so v teku preučevanja, kako in od kod so se tu uveljavili novi izdelki in kulturne prvine železne dobe, za katere so poprej menili,da so jih semkaj prinesli novi prebivalci od dru- god. Vsekakor se je težišče naselitve poprej- šnjih žarnogrobiščnih prebivalcev Podravja (in Pomurja) premaknilo z ravnin v odročnej- ši svet, pri čemer je novo naselitveno in kulturno središče nastalo ob avstrijski Solbi. Postela je pri tem — podobno kot druga gra- dišča ob Pohorju — imela le obrobni pomen krajevne naselitve in sodi v tem obdobju v novo kulturno skupino, ki zajema starejše- železnodobna najdišča od Obsolbjado hrva- ške (Podravine (»Obsolbje—Martijanec)«. Pri tem je zanimivo, da v ravninskem mari- borskem svetu iz tega obdobja skoraj ni dru- gih najdb. Kaj je sledilo prvi naselitvi Postele po S. stoletju pred n. š., še ni razjasnjeno. Že za- radi tako rekoč popolne odsotnosti mlajših grobov ne samo pod tem gradiščem, temveč po širšem Podravju in Pomurju, ni upravi- čeno sklepati na nemoteno nadaljevanje na- selitve ter si odsotnost mlajših kovinskih najdb razlagati kot kulturno osiromašeno životarjenje do pričetka novih, keltskih vpli- vov. V času, ko doživljata osrednja in južna Slovenija razcvet situlske umetnosti — v 5. in 4. stoletju — ni tod o tem ne duha ne slu- ha, čeprav razvodnica med Dravo in Savo za pretok trgovskega blaga in duhovnih dobrin nikoli ni bila nepremostljiva ovira. Zato ni verjetno, da bi Podravje s Postelo v tem ča- su sodilo v območje tako imenovane pozno- železnodobne »vzhodnonoriške kulture« na avstrijskem Štajerskem, ki je zaradi odsot- nosti grobov že sama po sebi vprašljiva. Po drugi strani pa tudi ni podatkov o tem, ali so bili vzrok prenehanju naselitve Postele skiitski vpadi ali kakšni drugi dogodki. Prva znamenja nove naselitve Podravja se pojavijo spet ob koncu 3. stoletja pred n. š., in sicer so to plani žgani in okostni grobovi Keltov, ki so prispeli v te kraje z vzhoda in se — podobno kot nekoč poprej zarnogro- biščni prebivalci — naselili ponovno na rav- ninah ob Dravi in Muri. Da so dospeli tudi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 119 Izbor lončenine In bronastih predmetov Iz žarnega grobišča na Pobrežju (1000—700 1. pred n. St.). Razna merila 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 V mariborski Ikraj, nam potrjujejo meč in sulična ost iz keltskega groba na Pobrežju ter izgubljene keltske grobne najdbe iz Bre- sternice. Medtem ko k tem zgodnejšim kelt- skim grobnim najdbam ne poznano pripada- jočdh bivališč na ravnem, se sledovi keltske naselitve v mariborskem kraju pojavijo ob koncu 2. stoletja pred n. š. na Posteli. Najdba srednjelatenske fibule v njenih okopih govo- ri za obnovo nasipov v začetku te naselitve, ki jo je morebiti izzval beg Keltov z ravnin, na primer pred vdorom Kimbrov in Tevtonov okrog leta 113 pred n. š., saj so bile najkas- neje v tem času s Kelti poseljene tudi druge poprejšnje višinske postojanke v Podravju. Dokler ta dogajanja ne bodo podrobneje preučena ali potrjena z novimi najdbami, ve- lja opozoriti, da so keltsike najdbe na Posteli v primeri s poprejšnjimi zelo skromne in obsegajo poleg maloštevilnih lončenih ostalin le še srebrn novec ter nekaj kovinskih izdel-^ Tloris Postele in grobišča na Lepi ravni pod njo. (Iz- delal P. Schlosser pred letom 1915; novejša dopolnitev le vris hiš N, O, P, odkritih do leta 1917 in planih žarnih grobov (Z), odkritih po letu (1972) I kov. Podobno šibka je poznokeltska kultur- na plast tudi drugod, vendar pa — čeprav za to ni ustreznih najdb — še vedno obstoji nazi- ranje, da so Kelti v gradiščih — torej tudi na Posteli? — nadvladali poprejšnje prebivalstvo, a se v njem kmalu stopili. Kot za poprejšnji čas po prenehanju gomilnih pokopov tudi :a poznokeltsko obdobje na Posteli (in drugod) še ne poznamo nobenih grobov, ki bi lahko mnogo prispevali k razjasnitvi teh vprašanj. Pa tudi v drugih predelih mariborskega kra- ja razen posamičnih novcev ni drugih pozno- keltskih najdb. Mariborska ravnina je tako po odselitvi žarnogrobiščnega prebivalstva do prihoda Rimljanov ostala najbrž neobljudena. Izjema so pri tem le že omenjeni posamični keltski gTobovi, ki pa tudi ne govore za več- ja naselja. Po etnični pripadnosti lahko med prazgo- dovinskimi prebivalci mariborskega kraja za- nesljivo določimo le Kelte, ki naj bi sodili k plemenu Tauriskov. Prebivalci Postele naj bi po dosedanjih mnenjih bili del ilirskih Noiikov, kar je vprašljivo tako glede Nori- kov kot njihove ilirske pripadnosti, če upo- števamo, da so Iliri živeli pri nas zanesljivo le tam, kjer jih potrjuje z Balkana prenesen način številnih pokopov pod eno gomilo. Prav tako je nejasno, če so sodili k prednikom Ilirov prebivalci obdobja kulture žarnih gro- bišč, čeprav so jih označevali kot rane Ilire, Predilire ter celo Venete in Prapanone. Za prebivalce poprejšnjih dob pa vsako takšno opredeljevanje odpade, saj takrat do obli- kovanja posameznih etničnih skupin med ple- " meni mdoevropskega prebivalstva še ni pri- šlo. Tudi v rimski dobi v Mariboru ni nastalo večje enotno naselje, pač pa so pričele na ta prostor delovati nove silnice, ko so ga Rim- ljani upravno, z gospodarstvom ter civiliza- cijskimi novotami povezali s svojo državo. Pričetki teh stikov po trgovski poti izvirajo že iz časa pred vojaško zasedbo, vendar tu ni dovolj najdb, da bi jih lahko pobliže ugo- tavljali. Določeni zgodnji rimski vplivi bi bili možni le na keltski naselbini na Posteli, kolikor tudi ti ne sodijo v poznejši čas. Po zasedbi je mariborski kraj ostal v No- riku in je bil pozneje, ko so v začetku 2. sto- letja Rimljani ustanovili pri Lipnici mestno naselbino municipium Flavia Solva vključen v njeno samoupravno ozemlje. Prvih 60 let zasedbe od leta 15 pred n. š. do upravnih reform cesarja Klavdija v sredini 1. stoletja je tudi tu pomenilo prehodni čas prilagaja- nja rimskemu načinu življenja. Najdb iz tega časa z izjemo nekaj nezanesljivih novcev ni, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 121 Najdišča iz rimske dobe v mariborskem muzeju a tudi rimskih najdb s Postele ni mogoče do- volj prepričljivo časovno razčleniti. Tu ni ostankov zidanih stavb, zato so v gradišču ostali le keltski domačini, a najbrž ne vsi in tudi ne posebno dolgo. Zaradi odročne lege Postela Rimljanov ni posebej vznemirjala in zato se je njeno prebivalstvo najbrž razred- čilo po naravni poti s postopnim odseljeva- njem v dolino, kjer so se odpirale nove in privlačnejše možnosti za preživljanje. [Antične najdbe s Postele so ob pojemajoči naselitvi redke in zajemajo večinoma le do- ma izdelane glinaste posode. Med dosedanji- mi najdbami je le malo uvoženega posodja in videti je, da med njimi ni bilo značilnih vrčev, skodel, pladnjev, čaš, oljenk in posod iz pečatne gline. Čeprav so ugotovili kovač- nico, pa so najdbe železnih izdelkov zelo red- ke, a tudi bronasto fibulo so našli le eno. Ne- kaj novcev od Avgusta do Trajana daje zgod- njerimski naselitvi Postele prepričljiv časov- ni okvir. Večina mariborskih antičnih najdb sodi v drugo polovico 1. in v 2. stoletje, kar doka- zuje, da se je naseltev mariborskega okoliša v času, ko je postal Norik rimska provinca, bistveno spremenila in pomnožila. Med po- glavitne pomnike tega obdobja sodijo gomilna grobišča — v Miklavžu na Dravskem polju, Dogošah, pri Hočah, pod Postelo, v Pekrah 122 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in Limbušu ter morebiti še na levem bregu ] Drave (»Lebarje«) — ki najbolj ponazarjajo : ta nenadni porast. Tudi ostanki bivališč in zi- • danih temeljev stavb so večinoma pod Po- j horjem, kar najbrž ni v zvezi le z ugodnimi ' pogoji za poljedelstvo, temveč tudi z neko | prometno smerjo. Drugi manj izraziti nase- , litveni pas se drži južnega brega Drave od Miklavža do Pobrežja in sega še na severno stran na ravnico med Meljem in Kamnico. i Od antičnih ruševin so najprej leta 1821 1 našli tiste pri dvorcu Betnava, kjer so izko- pali tudi nekaj marmornih kamnov: predvsem ^ žrtvenik Eponi, ki ga je posvetil VOL- ' VSIVS EQVESTER, najbrž človek zaposlen v \ cestnem prometu, kar bi skupno z Epono, za- vetnico konj, govorilo za to, da je bila tu mo- rebiti preprežna postaja — mutatio ob cesti za j Flavio Solvo. Kljub pogostim omembam teh in drugih najdb pa najdišče nikoli ni bilo i raziskano, zato bodo šele sedanja izkopavanja . potrdila ali ovrgla obcestno vlogo stavb pri Betnavi. Pri drugih najdiščih, — ledina »stara vas« pri Bohovi, najdbe rimske opeke na polju pri Razvanju, ob Pokopališki ulici v Radvanju in ob Korbunovi ulici na Studencih gre doslej le za površinska opazovanja, zato ne vemo, ali je bilo tu vaško naselje — vicus ali po- j samična pristava tujega naseljenca — villa rustica. Na Studencih so rimske ostaline že ; prekrile gradnje novih hiš, v Dogošah pa j kanal Drave, zato tam ne bo mogoče več ugo' ¦ tavljati značaja stavb, vendar gre obakrat najbrž za poljedelsko naselitev. To bi potrje- val tudi žrtvenik Herkulu, zavetniku imet« ; ja, najden v bližini studenških ruševin, a. tudi velika gomila z grobnico, obdana z manj- šimi v Dogošah, kaže na lastnika poljedelske * pristave. Kje je bil zaselek, ki so mu pripa- < dale sedaj že uničene gomile v Pekrah, ni ' bilo ugotovljeno. i Velike gomile pri Miklavžu in najdbe iz i njih govore za naselitev tujcev, bodisi pod- ; jetnikov v zvezi s prometom po cesti iz Poe- \ tovione ali po Dravi (bližnji kamnolomi on- ; kraj reke?). V eni izmed velikih gomil je j iz plošč sestavljena grobnica, v kateri je bU pepel umrlega z bogatimi pridatki — stekle- nimi posodami, južnogalsko sigilatno skodelo, bronasto škatlico za ličiHa ter okovjem ženske noše. Te gomile so bržkone družinsko i pokopališče naseljencev, medtem ko so dru-i ge manjše s pokopi podložnega osebja že \ izravnane. Nagrobnike z njih so v pozni an- tiki uporabili za oblogo okostnega groba, kjer so jih tudi našli. Iz njih smo spoznali : imena prebivalcev miklavškega kraja, ki so ' bili: FLAVIVS DIOCAITVS — še keltskega porekla, njegova žena CAIA FINITA ter sin INGEN WS; ALBINI VS LVCRETIVS in AL- BINIA COVSO — tudi keltskega rodu, so- rodnik (?) AVITVS in suženj MANSVETVS; SVRIO — najbrž osvobojenec vzhodnjaškega porekla. Dvojna imena povedo., da so neka- teri že imeli rimsko državljanstvo, ki so ga v zgodnji antiki podeljevali le po zaslugah, to pa potrjuje uglednejši položaj rimskih na- seljencev pri Miklavžu. V tamkajšnji cerkvi vzidani marmorni kamni so deli bogatejših grobnih naprav, ki so si jih seveda lahko na- ročili le premožnejši. Žal pa tam ni nobenih sledov zidanih temeljev stavb, ki bi nam podobo miklavške naselbine v rimski dobi iz- polnili. Poleg že uničenih gomil in stavbnih osta- lin v Dogošah govore za rimsko poselitev te- ga obdravskega predela le še levja glava z marmornega nagrobnika v Zrkovcih ter ko- rito iz peščenca na Pobrežju. Na severni stra- ni reke so le šibki sledovi rimske stavbe na Glavnem trgu, morebiti v zvezi s prehodom prek Drave, saj so tam in v bližini v mestnem središču našli tudi nekaj rimskih novcev iz 3. in 4. stoletja. Drugih neposrednih seliščnih najdb s tega središčnega predela Maribora ni, zato je videti, kot da sončne terasne police ob levem bregu Drave v rimski dobi niso bile gosteje naseljene. Za poselitev tega dela Maribora bi lahko govorili tudi rimski nagrobniki, ki pa so jih tod vse našli že v drugotni legi in je tako njihovo prvotno nahajališče neznano, saj so jih lahko pripeljali tudi od drugod. Najpo- membnejša med njimi je skrbno izdelana, a ne v celoti ohranjena pepelnica s Koroške ceste, ki si jo je bil naročil M. VLPIVS CATVLLINVS v sredini 2. stoletja, v njej pa naj bi bili počivali tudi žena IVLIA lANVA- RIA ter otroka SEVERIANVS IN SEVERIA- NA. Rimska državljana iz časa cesarja Traja- na sta bila tudi M. VLPIVS PRIMVS in VLPIA SISIVNI (keltskega rodu), katerih na- grobnik so našli v zidovih stolne cerkve. Na marmornem kosu grobne naprave, predela- nem v židovski nagrobnik, je vklesano gtško oziroma vzhodnjaško ime ASCLEPIADES, posvetitelj žrtvenika Herkulu, najdenega v sodobnih ruševinah Pristana, pa je bil C. IVLIVS EPTINO ... Na enem izmed obeh ne- koč v Melju vzidanih nagrobnikov je na- veden FIRMVS SABINI filius, torej svoboden domačin brez državljanstva, domačega rodu pa sta bila tudi SECVNDINVS QVISPITTVLI filius in žena AVRELIA GEMELLA (ter sin RESPECTVS), katerih nagrobnik so našli pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 123 i cerkvi v Kamnici. Še najbolj opozarja na bližnji grob v Celestrini najden in sedaj po- grešan nagrobnik, ki si ga je bil naročil po- romanjen domačin AVSSCVS SATVRNINI filius, v grobu pa naj bi bila tudi žena VE- RECVNDA in sin AVITVS. Na drugih mar- ! momih kamnih, ostankih nagrobnih spo- i menikov, ni ohranjenih imen; dva sta vzida- ! na v Vodnem stolpu v Pristanu, tretjega pa j so nedavno našli pri obnavljanju stolnice. Ce bi mogli trditi, da so bili vsi ti kamni '¦ tudi najdeni v bližini svojih drugotnih naha- ! jališč, potem bi po ohranjenih imenih lahko ; presojali tudi o sestavi prebivalcev mari- i borskega kraja v rimski dobi. Številni Ulpiji so znani predvsem iz Poetovione, zato bi bilo mogoče sklepati na njihovo razširjenost tudi v bližnjem mariborskem okolišu, čeprav je oba kraja delila provincijska meja. Možje z j državljanstvom so gotovo sodili k pomemb- i nejšim prebivalcem, ki so tod najbrž imeli odločilen pomen v trgovanju, prometu in tudi zemljiški posesti. Svobodni tujci — peregrini si do cesarja Karakale, ki je leta 212 podelil državljanstvo vsem svobodnim prebivalcem, sicer niso pridobili dovolj zaslug, da bi do- bili državljanske pravice, a že po tem, da so si naročali marmorne nagrobnike, lahko skle- pamo, da so prav tako sodili med premožnej- še prebivalce mariborskega kraja. O antičnem prebivalstvu južnega obrobja Maribora nam dajejo zanimive podatke — poleg izginulega sarkofaga iz obokanega gro- ba med Limbušem in Radvanjem, marmorni kamni iz župne cerkve v Spodnjih Hočah. Tam je vzidana nagrobna plošča, ki so jo že v 1. stoletju za svoje starše naročili sinovi in hčere, v grobu pod njo pa sta bila pokopana SENNVS SACRI filius in žena CONA MO- DESTI filia. Oba sta bila še neromanizirana Kelta, morebiti priseljenca s Postele, ki sta si v ravnini poiskala ugodnejšo priložnost za Izbor najdb iz rimskodob- ne gomUe pri Miklavžu na Dravskem polju (zgodnje 2. stoletje). Razna merila 124 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 MELJE Nekateri marmorni spome- niki iz mariborskih najdišč. Razna merila preživljanje. Da je bil hoško-pivolski kraj blizu rimske ceste vabljiva naselitvena točka, pričajo še na polju pri Bohovi vzidan večji nagrobnik (brez imen), ter ostanki sedaj po- grešanih nagrobnikov v Pohorskem dvoru, od katerih je eden pripadal grobu nekega aedila, edine znane uradne osebe iz mari- borskega okoliša. V Pivoli so našli »sarko- fag«, a tudi za številne gomile v tem okolišu ne vemo, če katere pripadajo rimski dobi. Zavetniku trgovine Merkurju posvečen žrt- venik je tod nekje dal postaviti osvobojenec PRIMIGENIVS, ki je trgovske posle morebiti j opravljal zase ali še za bivšega gospodarja, to pa je bU TITVS ATTIVS, najverjetneje iz Flavie Solve. Za pomen hoškega dela mari- borskega kraja pa govori še žrtvenik božan- 1 stvu Mitri v kripti hoške cerkve, ki ga je dal izklesati neki PHILVMENVS za tri prijate- lje. To so bili: M. AVRELVS FELICIANVS starejši, njegov sin M. AVRELVS FELI- CISSIMVS ter M. AVRELVS FELICIANVS mlajši — vsi državljani po letu 212. Če so res živeli prav tod m kaj so počeli, sicer ne ve- ] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 125 \ mo, a gotovo so bili skupno s svojim prijate- ljem člani verske bratovščine Mitrovih častil- cev, M so ji pri nas v 3. stoletju pripadali predvsem vojaki, sužnji, trgovci in drugi. V rimski idobi torej ni bilo v mariborskem okolišu nič drugega kot skupek vasic in pri- stav. Njihovi prebivalci so bili tod rojeni ali sem priseljeni romanizirani domačini kot svobodni tujci, osvobojenci in sužnji, najpo- membnejši med njimi z rimskim državljan- stvom pa zemljiški posestniki, trgovci ali za- posleni v rimskih službah. Celotno prebival- stvo mariborskega kraja najbrž naenkrat ni štelo več kot nekaj sto ljudi. Težišče nase- litve je bilo pod Pohorjem, kako pa to kaže usmeritev prometnih poti, lahko le ugibamo. O rimskih cestah na tem območju ni nobenih itinerarsküi podatkov, a tudi nobenih odkri- tih ostankov cestišča. Prek Maribora je očitno peljala rimska cesta za Flavio Solvo, tako iz Celeie ob zahodnem robu Dravskega polja mimo Betnave kot iz Poetovione ob desnem bregti Drave prek Miklavža. Njun potek sko- zi južni Maribor so doslej le domnevali, pre- hod prek reke (z lesenim mostom?) pa je bil najverjetneje na mestu srednjeveškega mo- stu. Nejasno je tudi nadaljevanje proti severu, saj ni zanesljivih znakov niti v smeri mimo Kamnice, niti skozi Košake v Pesniško doli- no ter dalje čez piač. Prav tako se le domne- vata dve smeri proti zahodu na Koroško: mi- mo antičnih najdišč na desnem bregu do Ruš (s prehodom prek reke) in ob prisojnem manj poseljenem ožjem levem bregu prek Selnice. Glavna gospodarska dejavnost v rimski dobi je bilo gotovo poljedelstvo. V ta namen so občutno izkrčili gozdove oziroma razširili še prazgodovinski naselitveni prostor, zlasti pod Pohorjem, ter na terasah na Dravi, kar pa tudi lahko samo domnevamo. O morebit- nem vinogradništvu in gozdarstvu ni podat- kov, čeprav je bilo oboje možno. Kamen za gradnje stavb mariborskega kraja so lomili kar najbliže, zlasti na Pohorju, čeprav najbrž ne v takih količinah, da bi o lomljenju ostali izraziti sledovi. Marmor za izdelavo spome- nikov so očitno dovažali po cesti iz marmoro- lomov na šmartinskem Pohorju, morebiti tudi od bliže (npr. s Planice nad Framom), o čemer pa ni dokazov. Koliko teh spomenikov so izklesali v poetovionskih kamnoseških de- lavnicah, ne vemo, kot tudi ne, če ni kakšen tak izdelek prispel v Maribor tudi iz Flavie Solve. Kakšne lastne kamnoseške obrti v Mariboru najbrž ni bilo kot tudi ne drugih pomembnejših obrtnih dejavnosti. Tudi o plemenski pripadnosti domačega prebivalstva lahko le ugibamo in od zemljepisnih imen zadeva mariborski prostor le ime mimo te- koče reke — Dravus. 2e zavoljo tega, ker ni na razpolago ob- sežnejših skupin grobnih ali naselbinskih najdb, ne moremo zasledovati rimskodobne zgodovine mariborskega kraja v njenem po- drobnejšem zaporedju. Po navidezni šibki naseljenosti v času zasedbe se v prvi polovi- ci 1. stoletja, — sodeč po novcih, — življenje omejuje še na poprejšnjih bivališčih (Postela, Limbuš), po upravni preobrazbi dotedanjega »noriškega kraljestva« v provinco Noricum pa se prebivalstvo kmalu pomnoži in skupno z rimskimi priseljenci na novo nastalih pri- stavah in ob novo zgrajenih cestah doživlja miren in razcvetajoč razvoj vsaj do vdora Kvadov in Marikomanov. Koliko so ti poleg Flavie Solve razdejali tudi mariborske nasel- bine, ne vemo, a vsaj del napadalcev je pot proti jugu morala voditi tod mimo. Obnova v razdejanih pokrajinah je v zgo^dnjem 3. sto- letju najbrž tudi tu privedla spet do blaginje, saj iz tega časa izvirajo nekateri marmorni kamni, številnejši pozni novci z obeh bregov Drave ter pozne najdbe z drugih najdišč. V 4. stoletju so se nekateri morebiti spet zatekli na Postelo, pri Miklavžu pa so upora- bili že zavržene poprejšnje nagrobnike za izdelavo novega groba. Po dokončnem pro- padu Flavie Solve v začetku 5. stoletja je tudi mariborski kraj kot prehodna točka ob trgov- ski cesti proti jugu izgubil svoj pomen. Naj- mlajši novec (Teodozijev) izvira z Glavnega trga, kjer je bil prehod čez Dravo še naprej v rabi, saj so tudi Heraklijev novec iz 7. sto- letja našli tam blizu. Tako kot ni nič znanega o- propadu posa- meznih rimskih naselij in postojank, ni tudi nobenih najdb, ki bi pričevale o prisotnosti drugih ljudstev po propadu rimske države vse do slovanske naselitve. Tudi o novih slo- venskih naseljencih v mariborskem kraju še ni arheološke potrditve, zato lahko le domne- vamo, da so tu našli opustošeno ali komaj obljudeno okolje. Ze po imenih novih nase- lij, »Razwei« (Razvanje) iz 10. in »Radewan« (Radvanje) iz 11. stoletja vidimo, da je bil najprej naseljen spet že poprej močneje ob- ljuden podpohorski svet, od katerega je goto- vo ostalo še kaj razvalin. V prvih zapisih že kot zidana stavba (»Huzi« oziroma »domus«) imenovan prvotni Pohorski dvor je morebiti prva fevdalna postojanka, medtem ko je po- leg sponhaimske utrdbe na Piramidi na prav tako opuščenih tleh ob Dravi zraslo podlož- niško naselje postalo prednik srednjeveškega mesta in s tem tudi poznejše strnjene nase- litve na severnem bregu Drave. 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 OPOMBE Ta prikaz je povzet po obširnejši obravnavi mariborske prazgodovine in antike v Časopisu za zgodovino in narodopisje n. s. 4 (1968) 9 ss in 6 (1970) 159 ss z obširnejšimi dokazili v opom- bali, ki so tu zato opuščene. Kratek seštevek mariborskili starin imajo tudi Arlieološka naj- dišča Slovenije (1975) 304 ss, pregledni povzetek prinaša Krajevni leksikon Slovenije 4 (1980) 173 ss, obširnejši poljudni prikaz pa prinašajo član- - ki v tedniku 7 DNI 17 (1967) št. 8 do 24: Mari- borska pradavrdna. Pomembnejše novote od takrat so: S. Pahič, Poštelski grobovi. Časopis za zgodovino in naro- dopisje n. v. 10 (1974) 4. ss; B. Teržan, Zur Chro- nologie der hallstattzeitlichen Keramik von Po- stela, Forschungsberichte zur Ur- und Frühge- schichte Wien 10 (1978) 65 ss ter V. Pahič, Za- kopna najdba iz Pekla pri Mariboru, Arheolo- ška vestnik 34 (1983) v tisku. MARIBOR DO ZACETKA 17. STOLETJA JOŽE MLINARIC Širše mariborsko območje na obeh bregovih Drave je bilo obljudeno v prazgodovini, o čemer pričajo neolitske najdbe v Kamnici, na Teznem in po obronkih Vzhodnega Po- horja, kakor tudi odkritja iz bronaste dobe (pod Kalvarijo in na Hočkem Pohorju) ter tista iz železne dobe (ob Mladinski in Koroški cesti, na Pobrežju, v Spodnjem Radvanju, na Posteli, v Laznici in na Zrkovcih). V času ob koncu 2. stoletja pred našim štetjem je navedeno območje sodilo k nori- škemu kraljestvu, ki je leta 46 našega štetja postalo provinca Norik in od tedaj se je tudi pričela romanizacija ilirsko-keltskega življa. O večji naseljenosti iz te dobe ob važni poti, ki je vodila proti Flavii Solvi, moremo govo- riti le za območje na desnem bregu Drave (zlasti okoli Betnave), medtem ko gledamo v najdbah z mestnega območja le slučajnostne najdbe, ki nam dokazujejo obstoj le posa- meznih stavb v kraju (najdbe na Glavnem trgu, v Trubarjevi ulici in na partizanski ce- sti).' po letu 568 so na imenovanem območju postali gospodarji Avari in Slovani, ki so za- sedli gričevje okoli kasnejšega Maribora, medtem ko je območje sedanjega mesta ostalo neobljudeno. V času vojn Karla Velikega proti Avarom so prišli tudi Slovenci ob Dravi pod frankovsko nadoblast in njihovo ozemlje je bilo leta 803 priključeno Furlanski marki, z letom 828 pa je prišlo v okvir Spodnjepa- nonske mejne grofije, ki je bila pripojena Vzhodni marki. Prvo kolonizacijo so v veliki meri konec 9. stoletja uničili Madžari. Okoli leta 975 pa je Podravje prišlo v okvir Po- dravske ali Ptujske krajine,^ katere prvi mejni grof Rachwin je prejel leta 985 od Otona III. obsežno posest v Razvanju pod Po- horjem (villa Razuuai) in okoli njega,' s či- mer se je pričela intenzivna kolonizacija. Po eni strani si je ta utirala svojo pot iz salzbur- škega Ptuja, po drugi strani pa iz deželno- knežjih postojank; zaključena je bila v glav- nem sredi 12. stoletja. Kolonizacijo širše ma- riborske okolice so po letu 1100 pospeševali predvsem Spanheimi, ustanovitelji maribor- ske in radgonske gospoščine.^ Predvsem s podelitvijo posesti benediktinskemu samosta- nu v St. Pavlu na Koroškem, ustanovi Span- heimov iz leta 1091, se v listinah pojavijo prva imena naših krajev na mariborskem območju: okoli leta 1100 Radvanje (oppidum Radewan) in Kamnica (Gemz),^ 1146 Hoče (Choz) in Slivnica (Scliuniz)^ in 1164 kasnejše mariborsko predmestno naselje Melje (Mel- nich).'' Okoli leta 1200 se navaja zahodno od današnjega Maribora grad VUtuš (castrum Wilthus), v letu 1238 pa vzhodno od Mari- bora Vurberk (Wrmberch).^ Prvo poročilo o mariborski trdnjavi, o Ma- riboru in o ministerialih Mariborskih imamo iz leta 1147 iz Kronike; ta pripoveduje, da je Bernard Spanheimski, ki je padel v drugi križarski vojni v Mali Aziji, zapustil svojemu dediču in bratrancu, mejnemu grofu Otakarju Traungavcu poleg drugega tudi »daz huss ze Marpurch unt den marcht« ter mariborske (die von Marpurch) in limbuške ministeriale (die Leuvenbach).* Nimamo razloga za dvom, da je takrat mariborska trdnjava že stala in tudi ne za to, da so na njej prebivali span- heimski ministeriali Mariborski, upravičeno pa smemo dvomiti, da je tedaj naselbina pod gradom glede na to, da se Maribor kot trg (forum) navaja leta 1209,»» imela (1147) že status trga. Prvo zanesljivo poročilo o obstoju mariborske trdnjave je iz leta 1164, ko je _ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 127 mejni grof Otakar na svojem gradu — trd- njavi (in castro Marchpurch) nad bodočim krajem, ki je po njej dobil tudi svoje ime, izročil posest šentpavelskemu samostanu. Otakar je tedaj samostanu podelil zemljo tudi v Melju (Melnich), ta pa je grofu kot jamstvo izročil v trajno last dve kmetiji pod mariborsko trdnjavo (sub castro March- burch)." Kmetiji sta skoraj brez dvoma za- metek kasnejše deželnoknežje pristave pod mariborskim gradom in sta po vsej verjet- nosti identični z dvorom (curia sub castro Marpurch), ki ga je na začetku 13. stoletja zastavil šentpavelskemu samostanu kot svo- jemu fevdnemu gospodu v jamstvo Werner iz Melja.i2 Ti kmetiji pa vendar 1164 nista mogli priti v trajno last deželnega kneza, temveč šele z letom 1211, ko je vojvoda Leo- pold Babenberžan St. Pavlu podelil vse svoje pravice v Rušah in v Bezeni, za kar je od njega prejel med drugim tudi dve kmetiji pod mariborskim gradom.'* Posest v Melju, ki jo je šentpavelski opat Pilgrim v letu 1164 podelil vojvodi Otakar ju v dosmrtno hasno- vanje, je pozneje, verjetno po njegovi smrti (1192), prišla ponovno v roke šentpavelskega samostana, ki pa jo je podeljeval v fevd Melj- skim gospodom.'* Trdnjava »v Marki«, kot se je mariborska trdnjava imenovala, in ki je bila pomembna za gospodarje Dravskega polja in Slovenskih goric ter za prehod preko Drave, je glede na tedanjo politično situacijo nastala po vsej verjetnosti že v 11. stoletju. Na njej so pre- bivali deželnoknežji ministeriali, ki jih zlasti v drugi polovici 12. stoletja in na začetku naslednjega srečujemo v spremstvu svojih gospodarjev in ki nosijo najpogosteje tale imena: Rudolf, Berthold, Riher, Konrad, Ul- rik in Gotfrid.*^ Mariborski ministeriali so bili zelo razvejena družina, iz katere so izšli ; Mariborski — Viltuški, h katerim so sodili tudi trije znani mariborski župniki (Konrada j in Alberon), kot tudi Mariborski-Pohorsko- j dvorski, katerih člani so pogosto imeli ime : Rajnpert.'* Družina mariborskih ministeria- i lov je izumrla 1378 z Gotfridom, kot fevdni- ki pa so jih nasledili Svibenski, Hugo De- vinski, Walseeji in Grabenski.'' K tej t. i. \ zgomjemariborski gospoščini (Herrschaft i OberMarburg) je sodila pomembna posest, ki j je ležala na levem bregu Drave na območju i severno od gradu pa do Plača, na desnem bregu pa do Pragerskega in ki je na začetku novega veka obsegala devet uradov z okoli stošestdesetimi podložniki in z nad dvesto gorskopravnimi zemljišči.'^ Kje se je razvila nova naselbina, imeno- vana po mariborskem gradu? Vsekakor ne j tik pod samo trdnjavo, kar je izlključeval že j teren sam, ki je bil predvsem na jugozahod- j nem območju pod njim močno močviren, kot tudi dejstvo, da se je na južni strani pod trdnjavo razvila kasnejša grajska pristava (curia), katere zasnova sta bili že omenjeni šentpavelski kmetiji, ki sta prišli leta 1211 definitivno v roke deželnega kneza." Nova naselbina je stala vsekakor že v prvi polo- vici 12. stoletja ter je kmalu postala upravno in gospodarsko središče obsežnega deželno- j knežjega urada z deželskim sodiščem, ki je ' na severu segalo do Mure, na jugu pa do- Drave, z obsežno posestjo, ki je okoli 1230 i premogla 640 kmetij v 63 vaseh in številna ', gorskopravna zemljišča, ter je bila raztresena od Mure do razvodja Savinje in od avstrijske meje do Vurbeka in tja preko Lenarta v I Slovenskih goricah. 1182 se imenuje »pre- prositura Marburc«, 1207 njen upravitelj Markvard (Marquardus de Boseth, prepositus \ Pogled na grad Zgornji Ma- ribor in na severozahodni kot mesta (G. M. Vischer, Topographia Ducatus Stl- riae, 1681) 128 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in Marburch), v letu 1213 pa ofical Rudeger (Rudegerus offitialis de Marpurhe).^» Dežel- noknežja posest mariborske gospoščine pa se je sčasoma zaradi darov, zastav in izročitev v fevd precej drobila (izročitev Št. Pavlu, Vetrinju, Studenicam). Od leta 1497 je de- želni knez t. i. spodnjemariborsko gospošči- no (Herrschaft Burg Marburg) dajal v zakup, kasneje pa različnim plemiškim družinam kot zastavno gospoščino.^' Do 12. stoletja je na Slovenskem prevlado- valo naturalno gospodarstvo, saj je obrtna dejavnost bila združena s poljedelstvom. Raz- vita je bila hišna obrt pri kmetih ali pri obrtnikih-hlapcih na fevdalnih sedežih. S trgovino so se ukvarjali v glavnem le potu- joči trgovci, ki so bili predvsem tujci. Po svojem obsegu je trgovina bila tedaj pre- majhna, da bi mogla preživljati večje število prebivalstva določenega kraja. Omeniti mo- ramo tudi še trgovanje v zvezi z letnimi sej- mi, ki so bili predvsem ob župnijskih cerkvah in na katerih se je zamenjevalo predvsem blago za blago. Na prelomu iz 11. na 12. sto- letje pa So se tudi na Slovenskem gospodar- ske razmere močno spremenile, kar je imelo za posledico razvoj novega družbenega stanu — meščanstva, ki je živelo v posebnih nasel- binah in sta ga v večji meri preživljali obrt in trgovina. Zlasti na Štajerskem in Kranj- skem pa je nastanek meščanskih naselij tesno povezan s politiko deželnih knezov, ki so si preko njih utrjevali svojo oblast v pokrajini in ki so jim prinašala določene letne dohod- ke.« i Ustanovitelji mariborske meščanske nasel- bine so bili vsekakor deželni knezi, ki jih štejemo tudi za začetnike Radgone (trg 1265, mesto okoli 1269) in tudi Slovenske Bistrice (trg sredi 13. stoletja, mesto 1313).22a Glede na pravkar rečeno in na pomembnost na- selbine pod deželnoknežjim gradom za dežel- ne gospode smemo domnevati, da je Maribor postal meščanska naselbina po vsej verjetnosti pod zadnjim Traungavcem: Otakarjem IV. (1165—1192), ali pod prvima Babenberžanoma: Leopoldom V. (1192—1194) ali Leopoldom VI. (1194—1230).23 Vsekakor je okoli leta 1190 moralo naselje biti že razmeroma ob- sežno, saj se tedaj navaja »Dietricus de oppi- do superiori». Vprašljivo je, ali je pod be- sedo »oppidum« na tem mestu razumeti že meščansko naselbino. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je bil Maribor meščanska nasel- bina leta 1209, ko se omenja prvič kot trg (forum) V listini iz okoli leta 1220 se na- selje sicer imenuje kot »vüla«, vendar omemba meščana Gotschalka krožarja (Got- scalcus pelliparius burgensis) v istem doku- mentu izpričuje, da gre tu za meščansko na- seblino.^5 Omenimo naj tudi, da se v listini, nastali v letih med 1202 in 1220, omenja tudi neki »Wolfhart civis«.^« Kot trg se Maribor omenja še v letih 1227 in 1248," v letu 1254 pa kot mesto (civiitas).?^ Ker Maribor, žal, kot velika večina starej- ših meščanskih naselbin, nima ohranjene ustanovne listine, ali pa so mu bdle meščan- ske pravice, kot je to za starejši čas bilo v navadi, podeljene ustno, smo o pravnem po- ložaju mesta in njegovih prebivalcev poučeni le iz kasnejših listin. Mestno upravo in pravi- ce meščanov je v bistvenih točkah določal mestni gospod, v primeru Maribora od leta 1282 Habsburžani, ki so z vrsto privilegijev in listin dajali mestnim pravicam postopoma popolnejšo obliko. Natančnega razvoja mest- ne uprave v Mariboru zaradi pomanjkanja virov ne moremo podati, vendar nam ohra- njeni dokumenti pričajo, da je ta razvoj v glavnem potekal tako kakor pri ostalih meščanskih naselbinah na Slovenskem. Na čelu mesta je stal mestni sodnik, naj- višji reprezentant meščanske naselbine in njegovih svobodnih prebivalcev, obenem pa zastopnik mestnega gospoda-deželnega kneza. Ob strani mu je sprva stala dvanajstija, sku- pina najvplivnejših meščanov, ki jo imamo za predstopnjo pred oblikovanjem mestne- ga sveta; ta je skupaj z mestnim sodnikom pritegnil v mestu skoraj vso oblast nase in tako odrinil mestno večo, skupščino vseh meščanov, ob stran.^* V letu 1283 se prvič omenja mestni sodnik z zapriseženci in me- stno skupščino (Marquardus iudex, iurati et universitas civium in Marpurg),^'' medtem ko se prvič sodnik sam, z imenom Walker, na- vaja v letu 1273.3» Iz dokumentov moremo razbrati, da se v njih od meščanov pojavljajo skoraj vedno le ista imena, torej določen krog ljudi, vsekakor članov najbogatejših in najvplivnejših družin v naselju. S 14. sto- letjem se pojavi v listinah ustanova mestnega sveta, ki je običajno štel po dvanajst članov, le sredi 15. stoletja se izrecno navaja šeste- rica.*2 Zmanjševanje števila prič v mestnih listinah nekako od leta 1330 naprej pa bi kazalo na vedno večjo koncentracijo moči in oblasti mestnega sodnika v naši meščanski naselbini.^* Mestnega sodnika je volil mestni svet enkrat na leto, po podatku iz leta 1465 je bil to 22. februar, in ista oseba je mogla biti izbrana po več let zapored (npr. Lenart Igelshofer 1471—1477).»^ Vsakokratni izvo- ljeni mestni sodnik je moral podati prisego KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 129 i pred deželnim knezom oziroma pred njegovim zastopnikom, se pravi, njegovim mariborskim oficialom. Mariborčanom je pravico svobod- nih volitev mestnega sodnika potrdil ponovno cesaj- Friderik III. v letu 1478 v dveh listinah, zahteval pa je, da izbrani poda prisego in da k vsoti 208 funtov denarjev, ki jih je mesto bilo dolžno dajati vsakokratnemu deželnemu knezu letno, doda za to pravico še 8 funtov.^^ Za obdobje srednjega veka poznamo po imenu okoli 50 mestnih sodnikov, ki so po- navadi prihajali iz znanih in vplivnih družin ter bUi dokaj premožni. Tako so npr. mestni sodniki prihajali iz družine sodnika Mark- varda, katere obstoj moremo zasledovati od 1282 pa vse tja do okoli leta 1440.'" Mnogi izmed mestnih sodnikov so svojo fimkcijo opravljali po večkrat, včasih tudi v presledku več let. Nekateri izmed njih so istočasno ob službi mestnega sodnika ali pred sprejetjem te funkcije ali pa po njej opravljali tudi druge javne službe v mestu, npr. funkci- jo židovskega sodnika, ali pa so bili v službi deželnega kneza kot oficiali in vrhovni kle- tarski mojstri za njegovo mariborsko dežel- sko sodišče in gospoščino. Med sodniki pa srečujemo tudi take, ki so bili upravitelji posesti cerkvene gosposke, npr. gorski mojstri za vinogradniško zemljo v mestni okolici in upravitelji na samostanskih dvorih v mestu.*' Maribor se ima za svoj razmeroma hitri go- spodarski in v tej zvezi tudi urbani razvoj zahvaliti predvsem svoji ugodni zemljepisni legi. Nastal je namreč ob pomembnem cest- nem križišču in ob prehodu čez Dravo tam, kjer je antična cesta od ptuja prečkala reko in se nadaljevala po Dravski dolini, hkrati pa je stara pot od jugovzhoda Pomur- ja čez Plač prečkala reko proti jugu, proti Celju.'s Ugodna zemljepisna lega na ugodni prometni točki je pospeševala predvsem tr^- govino z žitom in lesom ter z drugimi pano- gami obrti. Številni mestni privilegiji, pode- litev sejmov, stojnine, mitnine in mostnine ter obvezno pristajanje splavov na Pristanu ob Dravi so meščanom zagotavljali material- no moč. Z njimi je deželni knez, mestni go- spod, zavaroval pravice meščanov in zagoto- vil ugodno rast mesta.'* H gospodarskemu razvoju Maribora v srednjem veku je v veliki meri pripomogla vinska trgovina, saj si je mesto monopol nad njo pridobilo od deželnega kneza že pred le- tom 1302. Svoj izvor je ta trgovina imela v Slovenskih goricah, njena pat pa je vodila na Koroško in na Kranjsko. Vinska trgovina, ki je šla prel«> Maribora, je morala iti skozi roke mariborskih trgovcev. S pridobitvijo Koroške in Kranjske leta 1335 so Habsburžani vso vinsko trgovino osredotočili v Maribor, ki je bil deželnoknežji, in zato privilegiran v odnosu do salzburškega Ptuja.*" Ker je bil Maribor glavna prometna točka med Pod- ravjem in Koroško, je v vinski trgovini pri- šlo med Ptujem in Mariborom do t. i. »vin- ske vojne«, ki je trajala vse tja do 18. sto- letja. Po letu 1365 so namreč deželni knezi Ptujčanom zaprli cesto preko Slovenske Bi- strice in Vitanja ter čez Radgono in Radlje na Koroško, tako da so morali trgovci z vin- skim tovorom obvezno preko Maribora, kjer so seveda morali plačati mitnino ter biti v mestu tri dni. Monopol Maribora v vinski trgovini je kljub kompromisom postajal ved- no večji in se je utrdil konec srednjega ve- ka.« Mariborske listiaie nam soglasno izpriču- jejo, da je razmerje med številom obrtnikov in trgovcev prevladovalo v korist prvih. Med obrtniki srečujemo zastopnike vseh panog, pri čemer naj omenimo, da so zlasti močno zasto- pani usnjarji, obenem pa naj omenimo, da se je prvi omenjeni mariborski obrtnik ukvar- jal s kožarsko obrtjo (okoli 1220).*« Deželni knezi so na vse načine skušali zavarovati ne le mariborsko trgovino, temveč tudi obrt pred konkurenco, zlasti podeželja. Tako so bili prepovedani vsi sejmi na oddaljenosti štirih milj (okoli 30 km) od mesta, kakor tudi vsa obrtna dejavnost, razen krojaške in čevljar- ske, ter vzdrževanje vinotočev na oddaljeno- sti 1 milje (7,5 km) od mesta. 1418 je deželni knez dovolil kmečko preprodajo živine le na mariborskem trgu. Deželnoknežji Maribor je po prizadevanju Habsburžanov postal ena- kovreden Ptuju ter je gospodarsko obvlado- val območje od mesta pa do današnje av- strijske meje, na vzhodu približno do Lenar- ta, na zahodu do Selnice, na desnem bregu Drave pa nekako do Rač.** prvi znani mariborski trgovec je bil Wolf- hard (Wolfardus institor), ki ga omenja li- stina iz leta 1313,** 1379 pa srečamo kramar- ja Ulmana (Vlman der cramer).*« Prvi znani obrtnik je že omenjeni kožar Gotschalk, ki pa se v dokumentu iz okoli leta 1200 še ne omenja kot mariborski meščan.*" 1295 se omenjajo kamnosek Sehel (Sechel der stevn- maister), 1302 mesar Friderik (Fridreich der flaischacher), 1315 kovač Henrik (Haintzel der smid) in čevljar Gebhard (Gebhart der schuester), 1321 jermenar Nikolaj (Nykla der riemer), 1323 pader Konrad (Chunzel der pader) in pek Nikolaj (Nyklas der pekch), 1330 krojač Peter (Peter der sneyder), 1346 130 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 Dokument z dne 6. decem- ber 1254, v katerem se Ma- ribor prvič omenja kot me- sto (prepis v Vetrlnjski ko- pialnl knjigi 1/1542, št. 373, fol. 253r v Koroškem dežel- nem arhivu v Celovcu) tesar Nikolaj (Nycla der czimerman), 1356 tkalec Andrej (Andre der weber), 1367 kolar Mihael (Michel der Wagner), sodar Nikolaj (Niel der pynntter) in izdelovalec platna Hen- rik (Haintzl der lodner).^'' V 15. stoletju se tem pridružijo trije predstavniki redkejših poklicev: 1452 izdelovalec orgel Nikolaj (her Niclas argelmeister), 1463 kositrar ('Plauel- ! der, czimgiesser), 1467 pa zlatar Filip (Phillip ] goldsmid).''^ i Najmočnejši pritok prebivalstva v novo j naselje je bil vsekakor dotok domačega pre- i bivalstva, in to v veüki meri iz mestne oko- j lice. Reči smemo, da so se zlasti med obrtni- \ ki rekrutirali domači ljudje, medtem ko so j trgovci bui po vsej verjetnosti bolj tujega iz- ! vora. Domače prebivalstvo je v novo naselje j vabil zlasti nov, svoboden položaj, ki so ga s j svojo preselitvijo dosegli. Iz mariborske oko-^ lice so prišli npr. meščani: Friderik iz sose- ščine Račjega dvora (Fridericus de Raicz) (1288), Ulrik iz Košakov (Vlrich von Cossach) : (1294), Lube Cvetnik iz Cvetnika pri Ga- ju nad Mariborom (Lube der Zwietnich) i (1302) in Jurij iz Slivnice (Georg von \ Slevntz) (1305).*' Izrazito domači imeni sta; Stojan (Stoyan) (1290) in Nedeljka (Nedielka) j (1307).5» Italijanske krvi sta vsekakor bila j Dominik Maeschk (der Walich) (1348) in Ja- j kob, sin Vilanda iz Venzona (1355), prvi je ; bil meščan, medtem ko se drugi navaja le j kot prebivalec mesta (habitator), in torej ni j imel meščanstva.5i Mestni sodnik Rajnhard (Rainhart von Strasspurg) (1423, 1427) je bil I doma po vsej verjetnosti iz koroškega Strass- burga.^i^ Poleg trgovcev in obrtnikov srečujemo še zastopnike različnih drugih poklicev: okoli 1200 se omenja pobiralec desetine Markvard (Marquart decimator), 1302 pisar Janez (Jo- hans der Schreiber), 1307 deželni pisar Ru- dolf (Rudolf der lantschreyber), 1335 mestni pisar Matej (Mathe der statschreyber) in 1452 židovski pisar Tomaž (Thaman juden Schrei- ber).^ Poleg omenjenih poklicev najdemo še tele: v letu 1297 učitelja Henrika (Heinreich der Schulmeister), v letu 1305 mitničarja Schehela (Schechel der mautner), v letu 1443 pa oskrbnika mostu Pavla (Pawll, prukgmeis- ter).5* [V gospodarstvu srednjeveškega Maribora so igrali važno vlogo, zlasti v denarnih poslih, Zidje, ki so imeli svoj geto v sedanji Židovski ulici in njeni okolici ter v spodnjem delu sedanje Vetrinjske ulice. Prvič se ome- njajo v listini iz leta 1317, v kateri je kralj Friderik zastavil Konradu Aufensteinu vino- grada, last »vnserr Juden ze Marichburch«.^^ O pomembnosti Zidov in njihovi dejavnosti govori veliko število mariborskih listin od 1317 pa vse tja do njihove nasilne izselitve iz me- sta v letu 1497. Židovska ulica (die Judengez) se navaja 1353, pokopališče (Juden freydthoff) navaja dokument iz leta 1367, sinagogo (si- nagog) dokument iz 1429, Židovska vrata (Juden tor) pa listina iz 13585» Trgovske in denarne zveze mariborskih Židov se segale v Severno Italijo, do Dubrovnika in do Prage, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 131 tako da pomeni njihov izgon iz mesta vseka- kor slabitev njegove gospodarske moči. Židje pa niso bili le denarni mogotci, temveč so svoj kapital vlagali tudi v nepremičnine: hi- še, vrtove, njive in vinograde. Se v letu nji- hovega izgona (1497) so Mariborčanom pro- dajali svojo posest v mestu.^' Spore med Židi in kristjani so reševala ži- dovska sodišča, organizirana po prisedniškem sistemu. Predsedoval je sodišču vedno kate- ri izmed kristjanov, izbran od deželnega kne- za aU izmed mestnih funkcionarjev. Prised- niški zbor je bil praviloma sestavljen iz Zi- dov in krščanskega prebivalstva. Sodišča so obravnavala predvsem imovinske spore, na- stale med obema skupinama prebivalstva.^* Prvi znani židovski sodnik v Mariboru je bil Henrik SchraU (1333).^» Predvsem v 15. sto- letju so funkcijo židovskega sodnika oprav- ljali mnogi mestni sodniki, vendar ne hkrati s službo mestnega sodnika.«" Gospodarska prosperiteta mesta je nujno odsevala tudi v urbanem razvoju naselbine. Od 1300 naprej nam listine zaznamujejo po- samezne ulice in mestne dele ter dajejo po- datke o mestnem obzidju in utrdbah. Ze prvi ohranjeni pečat Maribora iz leta 1271 priča o utrjenosti naselbine, saj nam kaže mestna vrata, ki jih varujeta dva močna stolpa.*'' Največjo gradbeno dejavnost 13. stoletja predstavlja gradnja mestnega obzidja, ki se je izpopolnjevalo v naslednjem stoletju. 1305 se omenja mestni jare_k in obzidje (graben, mawem), 1352 mestno obzidje (stat rinch- mawer), ki je naselbini dajalo zunanji okvir ter je bilo dolgo okoli dva kilometra. Ob- zidje je zaobjemalo okoli 25 hektarjev povr- šine."« Z večanjem mesta so se razvijali no- tranji deli naselbine: trgi, ulice in predmest- ja. V največji meri se je trgovina odvijala na današnjem Glavnem trgu in prav tako tudi obrt, ki se v letu 1315 prvič omenja kot »marcht«.** Časovno se najvažnejše ulice v mestu v dokumentih pojavljajo takole: »Nova ulica« (Nevgazzen, 1315), Slovenska ulica (Windische gassen, 1317), »die Lausgazzen« (1321), »Mala cerkvena ulica« (die Wenige Chirchgazzen, 1330), »Minoritska ulica« (die Prudergassen, 1446), Židovska ulica (die Ju- dengoz, 1353), »Cerkvena ulica« (die Chirch- gazzen, 1358), »Grajska ulica« (die Purkh- gassen, 1379), »Mala ulica« (das Chlain gess- lein, 1389), Koroška cesta (die Khämergassen, 1438),"* Usnjarska ulica (die Lederergassen, 1452), Mesarska uUca (die Fleischergasse, 1454)65 j^a vzhodni strani Maribora se je razvilo t. i. Graško predmestje s cerkvijo sv. Ulrika. Vanj so vodila tim. Ulrikova vrata, ki se prvič omenjajo 1305. leta (daz purgtor, daz auz der stat get ze Marchpurch kegen sand Vlreich)."" Na nasprotnem koncu mesta pa imamo t. i. Koroško predmestje, pred Koroškimi mestnimi vrati (Kamer tor, 1338), imenovanimi po bližnji minoritski Ma- rijini cerkvi tudi »Vrata naše ljube gospe« (»Vnser frav^ren purgkhtor«, 1438)."' Mestu so vtisnile svoj pečat tudi t. i. svobodne hiše številnih samostanov in drugega privilegira- nega stanu."^ Za obdobje okoli leta 1450 nam vir zaznamuje v mestu okoli 185 hiš z nad tisoč prebivalci in okoli 55 hiš z nad dvesto prebivalci v mariborskih predmestjih."' V nadaljnjem naj omenimo tri mariborske ustanove, ki so v mestu odigrale pomembno vlogo: mariborsko župnijo, minoritski samo- stan in meščanski špital. Prva dva sta po- segla v duhovno sfero mesta, tretja pa je poskrbela za obubožane in bolne someščane. Središče mariborske župnije je nastalo pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, sezidani po vsej verjetnosti sredi 12. stoletja.'" Prvi podatek o obstoju župnije je omemba župnika Kon- rada v letu 1189, medtem ko se cerkev sama prvič omenja šele 1248. Okoli cerkve je bilo že od vsega začetka pokopališče, katerega kostnica (kamer) je znana že v letu 1249. 1783 je bilo pokopališče preneseno na mesto današnjega stadiona." V cerkveno-upravnem pogledu je mariborska župnija sodila sprva k salzburški nadškofiji, po jožefinski preuredit- vi škofijskih meja v letu 1786 pa k sekovski ali graški škofiji, po prestavitvi sedeža iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v letu 1859 pa je prišla pod jurisdikcijo lavan- tinskih škofov. Leta 1506 je bila župnija in- korporirana krški škofiji, patroni in zavetni- ki pa so bili deželni knezi, od 1276 torej Habsburžani. Mariborska župnija po svojem značaju ni bila le mestna, saj pod njeno ju- risdikcijo ni sodilo le ozemlje znotraj mestne- ga obzidja, temveč tudi obsežen teritorij zu- naj njega, saj je segala sprva na vzhod do Vurberškega potoka, na zahodu do potoka Cermenice, na severu pa do reke Pesnice.'® Do inkorporacije župnije krški škofiji so ma- riborski župniki imeli pravico prezentacije kandidatov za mesta vikarjev vseh posto- jank, ki So se izločile iz mariborske pražup- nije: za cerkev sv. Petra pri Mariboru (Male- čnik), sv. Martina v Kamnici in sv. Marjete v Selnici.'* Ker je mariborska župnija bila že sama na sebi imenitna in bogato dotirana, o čemer pričajo dokumenti o njenem posest- nem stanju od 15. stoletja naprej, so se za mesto župnika potegovali ljudje plemiškega stanu, visoke izobrazbe in sploh vplivni lju- 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 dje (npr. člani družine deželnoknežjih mini- sterialov Mariborskih-Viltuških).'* Za neka- tere osebe moramo glede na njihov položaj in službo upravičeno domnevati, da Maribora sploh nikoli videle niso.'" Namesto župnikov so župnijo upravljali ponavadi slabo plačani vikarji, ki so jim bili v pomoč pomočniki — kaplani. Župnija je imela kar lepo dominikalno po- sest, ki jo je obdelovala v lastni režiji in h kateri je sodilo predvsem precejšnje število vinogradov, njiv, travnikov in vrtov, pred- vsem v najožji bližini mesta. Njena urbarial- na posest je ležala na obeh bregovih Drave ter je obsegala nad 20 kmetij. Gorskopravna zemljišča so bila predvsem vzhodno in za- hodno od mesta. K pravicam je sodilo tudi pobiranje vinske in žitne desetine od doma- čih in tujih podložnikov v okolici mesta, zla- sti na območju Kamnice, Selnice, Pernice in Malečnika.'" Nekaj dohodkov so župniki pre- jemali tudi od mestnih beneficijev.'' Žup- nijo so gmotno podpirali predvsem meščani sami, v manjši meri tudi taki iz vrst plem- stva.'ä Na območju župnije je stalo še nekaj cerkva in kapel, ki so bile deloma njene podružnice, deloma last zasebnikov in korporacij, nekaj je bilo tudi samostanskih. Mariborski podruž- nici sta bili cerkev sv. Ulrika pred Graškimi vrati in Marijina cerkev na Lebarjih na nas- protnem koncu mesta pred Koroškimi mest- nimi vrati (omenjena 1449). V novem veku je bila po izgonu Zidov iz nekdanje sinagoge prirejena cerkev Vseh svetih. Meščanski špi- tal je imel kapelo sv. Duha, v Zičkem dvoru ob Dravi je bla samostanska kapela, k Ve- trinjskemu dvoru pa je tudi sodila kapela, ki se omenja v letu 1344.'* Od sredine 14. sto- letja do prve polovice 16. je bilo v Mariboru ustanovljenih 12 beneficijev, ki so dali mož- nost za preživljanje vrsti, duhovščine.*" Edini samostan v mestu je bil v srednjem veku samostan manjših bratov, ki so po svo- jem značaju in ciljih bili primerni za delova- nje med meščanstvom. Samostan je do 17. stoletja sodil k t. i. avstrijski redovni pro- vinci s sedežem na Dunaju, kasneje pa je so- dil k štajerski redovni provinci s sedežem v Gradcu.*' Prvi zgodovinski vir, ki priča o obstoju tega samostana v mestu, je listina iz leta 1273/74, ki kaže, da so se tedaj bratje v mestu že močno zasidrali.*^ Redovniki so po vsej verjetnosti prišli v mesto na pobudo ma- riborskih meščanov, ki se v dokumentu iz 1470 izrecno navajajo kot ustanovitelji nji- hove postojanke.*' Bratom je očitno mesto odkazalo zemljo za zidavo cerkve in samo- stana tik ob mestnem obzidju pri Koroških vratih. Samostanoi so z meščani in okoliškim pre- bivalstvom prihajali v stik tako v gospodar- skem kakor v duhovnem pogledu. S prido- bitvijo zemlje in letnih dohodkov s posesti v mestu samem in v njegovi najbližji okolici so manjši bratje postali v določeni meri zem- ljiški gospodje. Z rednim bogoslužjem v sa- mostanski cerkvi in z obligacijami, izvirajo- čimi predvsem iz darovnic, pa so se manjši bratje vključevali tudi v dušnopastirsko de- lo v mestu in njegovi najbližji okolici. Svojo posest so redovniki dobili predvsem od do- brotnikov, zlasti tistih iz vrst meščanov. Opa- zujemo lahko, da z zatonom srednjega veka darovnice počasi usihajo, dokler v dobi re- formacije popolnoma ne presahnejo. Gospo- darsko oslabljeni samostan seveda v takem stanju ni mogel vzdrževati večjega števila re- dovnikov. Konvent je bil narodnostno vsekakor me- šan, le za brate laike smemo predvidevati, da so bili predvsem slovenskega porekla, saj so le-ti, kakor je to za kasnejša stoletja raz- vidno, prihajali tudi s podeželja. Medtem ko so namreč t. i. starejši redovi v srednjem ve- ku sprejemali v svoje okrilje predvsem sino- ve in hčere plemiških družin, pa so v nove redove (npr. k manjšim bratom) vstopali predvsem sinovi meščanov.** Skrb za obubožane in bolne someščane je prevzelo mesto. Meščanski špital je v letu 1348 skupaj s svojo ženo ustanovil mestni pi- sar Matevž.*' Ustanova je živela predvsem od dohodkov svoje posesti, ki si jo je pridobila predvsem z darovnicami mariborskih mešča- nov in ki je segala od Kamnice na zahodu do Melja na vzhodu. Zlasti v obdobju refor- macije je velik del posesti, kmetij in gorsko- pravnih zemljišč, prešel v tuje roke, s čimer se je zmanjšala materialna baza ustanove. Me- ščanski špital je bil pod vodstvom meščanske skupnosti in njenih organov (mestnega sod- nika in sveta), ki so njegovo upravljanje po- verili nadzorni oblasti — špitalskim oskrbni- kom. Neposredno pa je ustanovo upravljal špitalski mojster, ki je bil iz vrst meščanov; ta je s svojo družino prebival v špitalu. Oskrbovanci so v špitalu uživali vso oskrbo včasih pa le stanovanje, in tedaj so prejemali denar. Dolžni so bili ravnati se po hišnem redu, opravljati lažja dela in udeleževati se božje službe v hišni kapeli sv. Duha. Špital je s kapelo in z gospodarskimi po- slopji ter vrtom stal do konca 19. stoletja na mestu današnjega poštnega poslopja na Slom- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 133 j škovem trgu ter je v 16. stoletju bU nadstrop- na stavba.*' Griči severno, zahodno in vzhodno od Maribora, od Vinarskega brega pa do Melj- skega hriba, so bili zaradi svoje odlične lege zasajeni z vinsko trto že v 11. stoletju, saj se v tem času navajajo vinogradniški kompleksi pri sosednji Kamnici.*' Vinogradi so ležali na današnji piramidi (Möns castri, 1243, der Purperg, 1332), na hribčku med današnjo Kal- varijo in Piramido (Kolperg), na današnji Kalvariji (ze Marchburch an dem Vorder- berch, 1337), na Račjem bregu (Raitzerperg, 1305) in na Vinarskem bregu (der Wienner perg, 1325).** Na omenjenih hribih so si svoje vinogradniške komplekse pridobili poleg meščanov tudi drugi interesenti ter so jih obdelovali v lastni režiji ali jih oddajali v zakup po gorskem pravu. H gorskim gospo- dom so sodili poleg mariborskih meščanov deželnoknežja gospoščina, mariborska duhov- na gosposka, nemški viteški red, sekovski zborni kapitelj in lavantinska škofija ter Vetrinj in Št. Pavel.*» Na zahodnem robu mesta pa je strnjene komplekse vinogradov imela opatija iz Admonta na Zgornjem Šta- jerskem. Večina teh ustanov si je prizadevala, da bi si v mestu pridobila vrsto nepremičnin, ali pa vsaj hišo, ki bi ji služila kot gospodarsko poslopje, kot trgovska postojanka in središče uprave bližnje posesti. Dokumenti nam doka- zujejo, da je večina alpskih samostanov ime- la v mestu svoje svobodne hiše, za katere si je pridobila deželnoknežje privilegije. Za vet- rinj ski samostan je znano, da si je v mestu pridobil svojo hišo v Graškem predmestju že okoili leta 1220.»« Njegov t. i. Vetrinjski dvor je postal upravni sedež samostana za po- sest na Štajerskem, ki se je razprostirala predvsem v mariborski okolici in pri Ho- čah." Za Vetrinjski dvor je izdal listino že kralj Rudolf v letu 1277, z mestom pa se je samostan pogodil zaradi nje v letu 1305.*^ Za nemški viteški red je znano, da je v mestu imel svojo hišo 1236. leta, Admont pa naj bi si jo pridobil v letu 1304."^ Admont je postal ob koncu 13. stoletja lastnik Račjega dvora na zahodnem robu mesta in vinogra- dov pri Trčovi, vzhodno od njega.'* Na za- četku 14. stoletja (1316) se omenja tudi hiša šentpavelskega samostana pri Gornjih ali Koroških mestnih vratih in ki jo je samostan imel ves srednji vek kot sedež uprave za svoja gorskopravna zemljišča v ožji mari- borski okolici, in hiša samostana Reina."' Močne stike z mestom je imela tudi ko- menda malteškega viteškega reda v Melju pri Mariboru, ki se omenja prvič 1217. Komen- da je bila glavni lastnik zemlje na meljskem območju, stisnjenem z juga od Drave ter s severa in vzhoda omejenem z Meljskim hri- bom in drugimi vzpetinami, ugodnimi za rast vinske trte. Komenda je v mestu imela hišo s kletjo ter je kot svobodna hiša mejila na hišo vetrinjskega samostana in na mestno obzidje.«« Zemljiške gosposke, ki so v mestu imele svoje nepremičnine (hiše in zemljiške par- cele), so si prizadevale, da bi bile zanje opro- ščene, če že ne vseh davščin in dajatev, pa vsaj večine le-teh, in da bi bile oproščene bremen, ki so jih morali nositi meščani. Na drugi strani pa so si seveda tudi Mariborča- ni, hasnovalci nepremičnin, last zemljiških gosposk, prizadevali, da se rešijo davščin in raznih bremen. Meščanom je zato bil v prid privilegij Rudolfa IV. iz leta 1363, izdan tudi za Dunaj in druga avstrijska mesta. S tem privilegijem je Mariborčanom bilo omogo- čeno, da se za vsak funt imenja odkupijo za vselej z osmimi fimti. listina je tudi dolo- čala, da lastniki nepremičnin, ki bi v tak od- kup ne privohli, izgube pravico do pobira- nja davščin." Spori s privilegiranimi stanovi zaradi davščin so bili značilni za vse meščan- Cesar Friderik III potrjuje mariborskemu mestu svo- bodno volitev mestnega sodnika (zapis v rokopisu Blau 51/1, št. 512, Jol. 206r v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju) 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ske naselbine, v Mariboru pa so se zlasti med samostani in mestom razplamtevali od sre- dine 15. stoletja naprej. Spore med meščani in zemljiškimi gospos- kami z nepremičninami v mestu in v njegovi okolici so povzročale predvsem zahteve me- ščanov, da tudi gosposke sodelujejo pri utr- jevanju obzidja, kopanju mestnih jarkov in zavarovanju mostu čez Dravo. Ti spori so nastajali zlasti od sredine 15. stoletja naprej v času madžarske in turške nevarnosti, ki sta terjali obrambno sposobnost mesta. Po- , navijajoči se opomini deželnih knezov in pri- tožbe meščanov nanje kažejo, da so se zem- ljiške gosposke skušale izogniti vsem bre- menom in se jim na vso moč upirale, kar je zanje deloma razumljivo, ker je deželni knez v zvezi z obrambo terjal od njih nova bre- mena, ki jih do tedaj niso bili vajeni, in jim stara povečeval.'* V letu 1446 je npr. deželni knez Friderik naslovil na vse zemljiške gos- poske, ki so imele na območju dveh milj oko- li mesta svoje podložnike, da le-te pošljejo na tridnevno tlako za utrjevanje mesta.'« Utrje- valna dela so zahtevala velike množine le- sa, ki pa ga meščani iz svoje razmeroma skromne gmajne niso mogli v zadostni meri dobiti, pa je zato Friderik v letu 1462 vsem lastnikom gozdov v mestni okolici ukazal, da dovolé meščanom za potrebe utrjevalnih del jemati iz njih les.*"" Splošna gospodarska, družbena in duhovna kriza 15. stoletja je našla svoj odmev tudi na slovenskih tleh. Razmere pri nas pa so se bist- veno poslabšale od sredine 15. stoletja naprej tudi zaradi neprestanih vdorov Turkov, ki so terjali vedno večja bremena za obrambo de- žele in mesta. Duhovna kriza, zlasti v cer- kvenem življenju, pa je imela za posledico razširitev protestantizma in raznih verskih sekt tudi pri nas. Pozabiti tudi ne smemo na številne požare, ki so pogosto mesto, katere- ga hiše so bile v glavnem lesene, upepelile do tal. Znani so požari iz let 1362, 1438, 1450, 1468, 1513 in 1601.i«i Stalni turški vpadi na Štajersko od 1471 dalje so terjali močnejšo obrambno moč tudi mesta Maribora in v zvezi s tem so se pove- čala bremena meščanov in zemljiške gospo- ske. Cesar Friderik III. je 1474 naslovil na prebivalce Koroške pismo, v katerem jim na- znanja, da se Turki v velikih množicah zbi- rajo v Bosni z namenom, da napadejo av- strijske dežele, pa je zato ukazal vsem svo- jim podložnim, da pomagajo pri obrambi de- žele.^^^ 4. junija istega leta je npr. ukazal šentpavelskemu opatu, naj pride na posveto- vanje v Maribor, kjer se bo z meščani in s plemstvom ter s prelati dogovoril glede ob- rambe Kranjske, Koroške in Štajerske pred Turki."3 Že leta 1471 so Turki strahovito pri- zadeli Savinjsko dolino in v naslednjem le- tu opustošili ravnico med Ptujem in Ma- riborom. Stalna nevarnost je zahtevala ob- rambno sposobnost mesta. V letu 1478 je dal Friderik III. v Mariboru v severovzhodnem vogalu obrambnega zidu sezidati svoj grad."* Akutno nevarnost je za Štajersko pomenil tudi spor med cesarjem in kraljem Matijem Korvinom, ki je začel jeseni 1479 na šta- jerskih tleh vojno proti Frideriku ter je za- sedel salzburške posesti. Spomladi 1481 je nečak kralja Korvina Szekely nekaj dni ob- legal tudi Maribor, vendar uspeha ni dose- gel. V mestu nastanjeni vojaki in meščani so se do prihoda pomoči hrabro branili, pač pa so bile mestne utrdbe tedaj močno poškodo- vane.*«' 1482 je cesar od zemljiških gosposk, ki so imele podložnike zunaj mesta, ponovno zahteval, da ti pridejo na tlako za utrjevanje mesta ter je v svojem pismu navedel, da so mestne utrdbe že dotrajane.*"« V letu 1494 je Friderikov naslednik kralj Maksimilijan skli- cal za 6. april zbor deželanov v Maribor, da bi razpravljali o obrambi pred Turki.i''^ Leta 1513 je mesto skoraj do tal pogorelo in z njim so tedaj pogorele tudi privilegijske listine in drugi dokumenti. Ta katastrofa je zlasti zaradi preteče turške nevarnosti ter- jala utrditev obzidja, pa je zato deželni knez meščanom za šest let spregledal polovico davščin."' Leta 1522 naj bi dal deželni knez Ferdinand mesto močneje utrditi."* Nevar- nost pred Turki se je povečala po bitki pri Mohaču leta 1526 in 1532 je Sulejman pono- vil svoj vojni pohod na Ogrsko in proti Av- striji. Od 14. do 16. septembra so Turki brez- uspešno oblegali Maribor, ki so ga meščani pred tem dodatno utrdili ter se oskrbeli z izdatno municijo, vendar so Turki močno opustošili mestno okolico ter Dravsko polje"* V naslednjem letu je Ferdinand I. zaradi na- stale škode Mariborčanom priznal davčni po- pust.*" Mesto je bilo ponovno utrjeno, saj je kmalu zatem in sredi stoletja prišlo do novih utrjevalnih del.*** Postopno napredo- vanje Turkov zadnji dve desetletji pred le- tom 1600 iz zahodne Ogrske tudi v smeri Prekmurja je imelo 1589 za posledico, da je deželni knez odredil pregled o stanju obo- rožitve srednještajerskih mest in seveda tu- di Maribora. V letu 1593 so se vsa štajerska mesta morala oskrbeti z živili za leto dni, kar je bilo v zvezi z novo vojno napovedjo Turkov. Ta vojna se je nato vlekla vse do leta 1606.**® KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 135' Konec 15. stoletja je začela pešati domača trgovina, kajti tranzitno trgovino so prev- zeli tuji trgovci in družbe, zlasti pomembno trgovino z madžarskim žitom in živino, ki se je zaradi približevanja Turkov morala pre- usmeriti iz Obkolpja v Italijo preko Štajerske in Kranjske. Tudi vinska trgovina, od katere je imel Maribor velike koristi, je s koncem 15. stoletja nazadovala zaradi konkurence sosed- njega Ptuja, ki je ponovno pričel konkuri- rati Mariboru. Ptuj je namreč pričel priha- jati vse bolj v oblast deželnega kneza, ki je zato to meščansko naselbino pričel tudi forsi- rati. Po cesarjevem privilegiju pred 1516 so ptujčani smeli prosto prevažati vina v vse smeri. Zaradi pritožb Mariborčanov je cesar 1516 Ptujčanom ta privilegij omejil, ko jim je prepovedal uporabo vinske poti. na Koroš- ko med Mariborom in Rogaško goro. Boljša vina, predmet trgovine ptujčanov, so močno škodovala mariborski trgovini in neprestani spori med obema mestoma so privedli do po- sega deželnega kneza vanje, tako da je 1517 le-ta odpravil ptujsko svobodno vioisko tr- govino. V letih 1521, 1523, 1565, 1595 so de- želni knezi potrjevali mariborski monopol v trgovanju z vinom med Slovenskimi gorica- mi in Rogaško goro."* [Kljub prepovedim deželnega kneza, ki je s svojimi ukrepi želel zaščititi svoje mesto, se je večala podeželska obrt in v zvezi z njo tudi trgovina, ki sta dajali kmečkemu pre- bivalstvu dodatni zaslužek, mnogim z malo zemlje pa sta bili skoraj edini vir dohodkov in podlaga za vsakdanjo eksistenco.'" Dežel- noknežji patent iz leta 1604 je kmetom do- voljeval prodajati le lastne pridelke in kupo- vati le tiste, ki so jih potrebovali zase. S tem je poskušal kmečki živelj odstraniti iz trgo- vinske preprodaje. Medtem ko je domači tr- govec zaradi dvojne konkurence propadal, pa se je mestni obrtnik obdržal s pomočjo ce- hov, zaščiten z deželnoknežjimi privilegiji, ki so mu prisodili gospodarsko dejavnost v me- stu in v njegovi okolici. Mariborski meščan se je za svojo gospodarsko prosperitelo imel zahvaliti predvsem obrtniški dejavnosti in do- hodkom od svoje agrarne posesti, zlasti še vinogradniške. Za 16 in 17. stoletje moremo reči, da sta vodilni panogi gospodarske de- javnosti meščanov, obrt in trgovina, nazado- vali in da je agrarna dejavnost dobila močno svojo veljavo."^ Zlasti turška nevarnost je v 16. stoletju zahtevala močno utrdbeno dejavnost v me- stu. Svoj odločilni delež so prispevali ita- lijanski gradbeniki, ki so močno vplivali na našo utrdbeno in meščansko arhitekturo. Naj- pomembnejša stvaritev italijanskega gradbe- ništva v Mariboru pa je bil v letih od 1563 do 1565 sezidani Rotovž. Sredi stoletja so gradbeno dejavnost v mestu dobili v roke Italijani. Leta 1545 srečamo gradbenika Do- menica dell' Allia, ki je vodstvo del v letu 1550 izročil bratu Andreju. Dela v Mariboru so bila v glavnem končana 1562. leta. Najprej so bastijsko uredili Koroška vrata (1552), ka- sneje sta nastali obe obdravski bastiji (Vodni stolp 1555), v letih med 1555 in 1562 pa je nastala severozahodna mestna bastija na me- stu odstranjenega okroglega stolpa."« Ko so se leta 1528 npr. v Gradcu pojavili že prvi predikanti in se je tudi že po vsej deželi pričelo gibanje raznih verskih sekt, se je deželni knez Ferinand dogovoril s salz- burškim nadškofom kardinalom Matejem Langom in z ljubljanskim škofom Krištofom Ravberjem, ki je bil obenem upravitelj se- kovske škofije, za sestavo mešane državno- cerkvene komisije za ugotovitev verskega sta- nja prebivalstva zlasti v mestih in trgih. 2. julija je komisija prišla tudi v Maribor in ugo- tovila sicer mlačnost med prebivalstvom, vendar se luteranstvo tod še ni razširilo. V mestu je bilo moč kupiti protestantske knji- ge, vedar je Maribor tedaj glede luteranstva zaostajal npr. za Radgono in Slovenj Grad- cem. Razmah novega verskega gibanja mo- remo za Maribor zaznamovati šele za čas od srede stoletja naprej.'" K poslabšanju verskih razmer v mestu je deloma prispevalo tudi to, da je župnija bua 1506 inkorporirana krški škofiji, tako da je bil odtlej njen pravi župnik krški škof, ki ga je nadomestoval vikar. Tudi mesto je vedno bolj posegalo v zadeve župnije in ji odtuje- valo posest. Prišlo je celo tako daleč, da je krški škof župnijo z vsemi dohodki leta 1545 prodal mestnemu magistratu. Šele na zahte- vo kralja Ferdinanda in salzburškega nadško- fa Ernesta je župnija bila 1553 vrnjena krški škofiji."* |Za župnika Antona Manikorja (1587—1601) se je pričela v mestu organizirati podravska protestantska verska skupnost. Deželni stano- vi so v mesto poslali predikanta Sigmunda Lierzerja, ki pa se ga nihče ni upal sprejeti pod streho, pa ga je zato Wolf Viljem Her- berstein sprejel na svoj grad Betnavo, kjer sta bUi urejeni molilnica in pokopaJišče. Ker so se meščani začeM množično udeleževati pridig in obredov v betnavski grajski kapeli, je deželni knez in nadvojvoda Karel II. po- slal magistratu 1587 ostro pismo in je sklenil, da pošlje v Maribor svojo komisijo. Komisi- ja, ki je Maribor vitizitirala 158'9, je sestavila 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 dolg zapisnik, namenjen mestnemu sodniku in svetu, z ukazi, kako naj ukrepata s pro- testanti. Kljub temu pa protestantska dejav- nost na Betnavi ni prenehala in nadvojvoda Ernest je v letu 1592 od meščanov zahteval, naj se drže svojega vikarja in odslovijo lu- teranskega predikanta in učitelja.*" Zoper protestante je po vsej deželi ostro nastopil nadvojvoda Ferdinand in sestavljena je bila pro tir eformaci j ska komisija, ki jo je na Štajerskem vodil sekovski škof Martin Brenner. Komisija je z delom pričela 1599, pot pa jo je vodila preko Cmureka, Radgone in Lenarta, kjer je dala uničiti bližnjo ka- pelo v Redehovi, v Maribor, nato na Ptuj, Slovensko Bistrico, Konjice in Celje. 11. fe- bruarja je komisija po poprejšnji vizitaciji mariborskemu sodniku in svetu izročila pis- meno instrukcijo s šestnajstimi točkami z naročilom, kako naj se ravnajo v verskem in nravnem pogledu. Ostri predpisi glede lute- ranstva kažejo na postopen konec reformacij- skega gibanja v Mariboru. Vizitacija škofa Martina Brennerja leta 1607 naj bi dokončala rekatolizacijo dežele. Po vizitatorjevüi ugotovitvah tedaj na pode- želju izvzemši plemičev luteranov ni bilo več. Pač pa je bilo po mestih še nekaj »pri- kritih« in »neprikritih« luteranov, saj je škof Brenner od mariborskega in ptujskega žup- nika zahteval, naj pošljeta seznam »hereti- kov«.*^* 1608 je moral škof Brenner oditi na vizitacijo po naročilu nadvojvode Ferdinan- da. Vizitator je zapisal, da je v mestu tedaj živelo 550 odraslih ljudi, od katerih se jih ni spovedalo 40, ki pa da so vsi obljubili, da to store. Med meščani je bilo le 8 luteranov, od katerih se je zahtevalo, naj se v desetih dneh povrnejo v katoliško cerkev. Refor- macijske komisije so sicer zajezile delovanje protestantov in strie njihovo zunanjo orga- nizacijo, niso pa mogle preko noči spremeni- ti mišljenja ljudi. Le ostri predpisi glede luteranstva in njegovih pristašev so povzro- čili konec reformacijskega gibanja tudi v Mariboru.*^ OPOMBE 1. S. Pahič, Maribor v prazgodovini, CZN XXXIX, 1968, str. 9—63. Isti, Maribor v rimski zgodovini. CZN XLI, 1970, str. 159—243. — 2. M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955. H. Pircheg- ger. Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962, str. 1—4. — 3. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Gra- divo) II, Ljubljana 1906, št. 487, str. 380—381. — 4. Prim. H. Pirchegger, o. c, str. 37. — 5. Gradi- vo III, Ljubljana 1911, št. 408, str. 239—241. — 6. Gradivo IV, Ljubljana 1915, št. 222, str. 125. — 7. J. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribo- ra I—VII, Maribor 1975—1981 (= GZM I—VII). GZM 1/3. — 8. Gradivo IV, št. 855, str. 429 in V, št. 694, str. 332. — 9. Gradivo IV, št. 245, str. 137. — 10. GZM 1/47. — 11. GZM 1/3. — 12. GZM 1/43. — 13. GZM 1/49. — 14. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsl^o opatijo in gospodi iz Melja, gospodi Mariborskimi in mariborskimi meščani v srednjem veku. Kronika 29, 1981, str. 294. — 22 a. Prim. str. 294. — 23. Prim. H. Pir- chegger, o. C, str. 20. K. Pisec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 81—82. — 24. str. 21. — 18. Ibidem. — 19. J. Mlinaric, Odno- si..., str. 243. — 20. H. Pirchegger, o. c, str. 20—21. — GZM 1/11, 46, 51. — 21. H. Pircheg- ger, o. C, str 20. — 22. B. Grafenauer, Zgodovi- na Slovenskega naroda 11, Ljubljana 1965, str. 294. — 22 a. Prim. str. 294. — 23. Prjm. H. Pirc- hegger, o. C, str. 20. K. Pisec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 81—82. — 24. GZM 1/28, 47. — 25. GZM 1/55. — 26. GZM 1/43. — 27. GZM 1/60, 76. — 28. GZM 1/85, 86. — 29. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljub- ljana 1961, str. 157—160. — 30. GZM 11/55. — 31. GZM 11/26. — 32. GZM IV/123 in VII/41. — 33. Ibidem, str. —• 34. Ibidem, str. — 35. Zapis v ro- kopisu 53/1 (olim 163) (XV. stol.), št. 512, fol. 206'" v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Prepis v rokopisu 2714 (XVI. stol.), fol. 14v v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (= SLa). Prim. rok. 2714, fol. 2r in K. Pisec, o. c, str. 82. — 36. J. Mlinaric, Mariborski mestni sodniki..., str. — 37. Ibidem, str. — 38. Prim. K. Pisec, o. c, str. 81. — 39. Prim. J. Curk, Maribor (Urbani- stično-gradbeni zgodovinski oris), CZN XXXVII, 1966, str. 68 in 72. — 40. J. Koropec, Slovenske gorice v luči mariborske mestne knjige (V. Vrbnjak, Svet med Muro in Dravo. Maribor 1968), str. 310—311. Pmm. IV/12 in V/42. — 41. Ibidem. — 42. »Gotscalcus pelliparius burgensis« (GZM 1/55). — 43. Prim. J. Curk, o. c, str. 72. — 44. GZM III/25. — 45. GZM V/29. — 46. GZM 11/55, 43. — 47. GZM II, 78, 96, 111/34, 58, .66, IV/39, 77, 112. Fond mesta Maribora, škatla 7, fol. 6r GZM VII/112, 1467: Urbar mariborske župnije 1467 v arhivu krške škofije v Celovcu. — 48. Fond Maribor, šk. 7, fol. 6r, orig. listina v PaM dn urbar mariborske župnije iz 1467 v ar- hivu krške škofije v Celovcu. — 49. GZM 11/62, 76, 96, 109. — 50. GZM 11/67, 119. — 51. GZM IV/47, 72. — 52. GZM VI/15, 25. — 53. GZM 1/43, 96, 117, III/122, 123 in Fond mesta Maribora, škatla 7, fol. 5v. — 54. GZM 11/83, 108 in VI/90. — 55. GZM III/48. — 56. J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, str. 326. — GZM IV/112, VI/34, IV/79. »Judennthor« (IV/112). — 57. J. Curk., o. c, str. 73. Distini 1497, januar 1. in 2. v Pokrajinskem arhivu, Mari- bor. ¦— 58. S. Vilfan, Pravna zgodovina Sloven- cev, Ljubljana 1961, str. 170. — 59. »Hainrych der Schrall Juden rihter daz Marhpurch« (III/ 115.) — 60. Prim. J. Mlinaric, Mariborski me- stni sodniki v srednjem veku. CZN. — 61. GZM KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 137) 11/22. Glej tudii 11/54. — 62. GZM 11/109, III/75. — Glej tudi J. Curk, o. c, str. 70. — 63. GZM III/ 34. — 64. GZM III/34, 44, 88, 98, IV/38, J. Zahn, Ortsnamenbuch..., str. 326, GZM IV/79, V/31, 56, VI/67. — 65. Identifikacija nekaterih ulic v Mariboru glej J. Curk, o. c, str. 70. — 66. GZM 11/109. — 67. GZM VI/67. — 68. Glej str. — 69. H. Pirchegger, o. c, str. 19. — 70. Prim. J. Curk, Mariborska stolnica (Zbornik ob 750-letnici ma- riborske škofije 1228—1978, Maribor 1978), str. 194—212. — 71. GZM 1/21. Župnik Konrad je omenjen tudi v dokumentu iz let med 1185—1192 (GZM 1/15). 1248: patronicij sv. Tomaža, aposto- la (GZM 1/76), 1254: sv. Tomaža in Janeza Krst- nika (1/85, 86), kasneje le še sv. Janeza. Kamer: 1/78. — 72. Prim. J. Mlinaric, Mariborska župni- ja do leta 1600. CZN XLIV, 1973, str. 234—262. — 73. Prim. J. Richter, Inkorporacija in pro- daja mariborske župnije. CZN XLIII, 1972, str. 203—219. — 74. Konrad II. (1189—1215), Konrad III. (1243—1249) in Alberon (1273—1289) (J. Mld- narič, Zupniija sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzburšl^e nadškofije XII. sto- letje-1786 (Zbornik ob 750-letnici maribor- ske škofije..., str. 130). — 75. Prim. J. Mli- naric, ibidem, str. 133—134. —76. Ibidem, str. 148—155. — 77. Prim. J. Mlinaric, Beneficiiji v mestu Mariboru do konca 16. stoletja. CZN XLIV, 1973, str. 60—91. — 78. J. Mlinaric, Mari- borska župnija ..., str. 135. — 79. Ibidem, str. 125—129. GZM IV/28, 30. Prim. IV/34. — 80. Prim. J. Mlinaric, Beneficiji ..., str. 60—91. — 81. G. E. Friess, Geschichte der oesterredchischen Minoritenprovinz. Archiv für öesterreichische Geschichte, Wien LXIV, 1882, str. 168—169. 82. GZM 11/28. 83. Prepis v rok. 2714, (XVI. stol.), fol. 178 v Štajerskem deželnem arhivu v Grad- cu. — 84. Prim. J. Mlinaric, Kartuzija Pleter- je..., str. 37. — 85. GZM IV/48. 86. Prim. J. Mlinarič-J. Richter, Mariborski meščanski špi- tal od ustanovitve v letu 1348 do srede 18. sto- letja. CZN LII, 1981, str. 252—272. — 87. Gra- divo III, št. 408, str. 240. — 88. GZM 1/69, III/lll, IV/3, 11/112 in III/72. — 89. Prim. J. Mlinaric, Admontski Račji dvor pri Mariboru. CZN XLXIX, 1978, str. 35. — 90. GZM 1/55. — 91. Prim. J. Mlinaric, Posest vetrinjske opatije na Štajerskem (ok. 1145—1786), CZN LII, 1981, str. 50—52. — 92. GZM 11/40, 108, 109, III/36. — 93. GZM 1/65. — J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont III, Graz 1878, str. 8. — 94. GZM 11/68. — Prim. J. Mlinaric, Admont- ski Račji dvor..., str. 33-47. J. Curk, Račji dvor pri Mariboru. CZN XLXIX, 1978, str. 48—54. — 95. GZM 11/41. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsko opatijo ..., str. 246. GZM III/43. — 96. Prim. J. MHnarič, Melje in njegova malteška komenda od XII. stoletja do leta 1803. CZN LI, 1980, str. 217—238. — 97. GZM IV/99. — 98. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsko opatijo ..., str. 247—248. — 99. Prepis v rokopisu 2714 (XVI. stol.), fol. 17v v SLa. — 100. Ibidem, fol. lirv, _ loi. J. Curk, o. C, str. 70. — 102. B. Schroll, Urkundenbuch des Benedictiner-Stiftes St. Paul in Kärnten. FRA II/XXXIX, št. 582, str. 459—460, Wien 1876. — 103. Ibidem, št. 584, str. 461. — 104. Cod. Blau 53/2, št. 1131, fol. lOOr v Avstrijskem dr- žavnem arhivu na Dunaju. — 105. K. Pdšec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 86. — 106. Rokopis 2714, fol. 16v v SLa. — 106 a. FRA II/XXXIX, št. 667, str. 518. — 107. Rokopis 2714, fol. ir in 56v v SLa. — 108. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark II, 1282—1740 str. 346 Graz-Wien-Leipzig 1942, — 109. K. PJšec, o. C, str. 89—91. — 110. A. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark Vili, Grätz 1867, str. 398. — 111. Glej str. — 112. Prim. K. Pisec, o. C, str. 91. — 113. J. Curk, o. c, str. 72—74. — J. Koropec, o. c, str. 311. — 114. Prim. J. Curk, o. C, str. 73. — 115. Ibidem, str. 74, — 116. Ibidem, str. 76, 74. — 117. Prim J. Mlina- ric, Župnija sv. Janeza Krstnika v Maribo- ru..., str. 142. — 118. J. Richter, Inkorporacija in prodaja mariborske župnije. CZN XLIII, 1972, str. 317. — 119. J. Richter, Maribor v reforma- cijski dobi. CZN XIV, 1974, 93, 97—104. — 120. Idem, str. 99—100. — 121. J. Mlinaric, Prizade- vanje sekovskdh škofov Martina Brennerja (1585—1615) in Jakoba Eberleina (1615—1633) kot generalnih vikarjev salzburških nadškofov /za katoliško versko prenovo na Štajerskem v luči protokolov 1585—1614 in vizitacijskih zapisni- kov iz 1607, 1608 in 1617—1619 (Acta ecclesiasti- ca Sloveniae 5, Ljubljana 1983), str. 22. — 122. Ibidem, str. 25. 138' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 PILEATORJEVE PRITOŽBE ZOPER MARIBORSKI MESTNI SVET LETA 1623 JOŽE KOROPEC Jurij Klobučar-Pileator se je rodil okoli leta 1565 v Kočevju.' Njegov oče Gregor se je kot župnik v Crmošnjicah (jugozahodno od Novega mesta) leta 1571 cerkveno poročil v Kočevski Reki z njegovo materjo Ano. Gre- gor Pileator je leta 1594 župnikoval v Zibiki.- Njegov sin Jurij je študiral v Gradcu, med duhovnike ga je uvrstil zagrebški škof v Le- poglavi.' Jurij Pileator je obhajal primicijo leta 1590 v Kamnici, kjer je ostal za kaplana 3 leta. Leta 1593 je prevzel mesto slovenskega kaplana v Mariboru, leta 1597 je tu postal tu- di korar oziroma nemški pridigar.* Leta 1600 je bil v Mariboru tudi že beneficiat Magda- leninega beneficija, ko ga je s svojimi 1000 goldinarji otel dolgov.* Zadnja leta 16. stoletja je bil že tudi spod- njepolskavski župnik, je pa tu duhovniške posle opravljal namesto njega njegov oče Gregor. Jurij Pileator je naslov spodnje- polskavskega župnika uveljavljal do leta 1620. Kot spodnjepolskavskemu župniku mu je leta 1600 denarno priskočil na pomoč konjiški župnik Gregor Medved-Ursus (1594—1608) in tako sprostil zadolženo za- stavljeno imetje spodnjepolskavske župnije.' Pileator je od vnetega luterana betnavskega Herbersteina znal pridobiti patronat nad spodnjepolskavsko cerkvijo, sicer stoletja ve- zan na Viltuš, ki je bil pod Herbersteinom od leta 1587 združen v Betnavo. Ta patronat je leta 1618 prodal krškemu (Krka-Gurk na severnem Koroškem) škofu za 1000 goldinar- jev.* Zaradi spornega ribolova se je med 1617 in 1620 pravdal kot spodnjepolskavski župnik s konjiškim zemljiškim gospodom.« Od leta 1599 pa do svoje smrti februarja 1637 je bil tudi hočki župnik, od leta 1622 nadžupnik.'« Ze ob nastopu hočke službe je župnijo rešil velikih dolgov." Leta 1599 je spisal hočM župnijski urbar, novega v letu 1622.»3 Iz Hoč se je leta 1611 potegoval za hočke pravice do razvanjske podružnične Mi- haelove cerkvice,'' leta 1617 se je prepiral s konjiškim župnikom.** V njegovi hočki žup- niji je zrasla leta 1620 cerkvica Ane in Ja- koba v Zlatoličju." Med 1621 in 1628 se je prepiral z zrkovškim zemljiškim gospodom Janezom Jakobom Herbersteinom najbolj za- radi točenja vina ob proščenju pri hočki po- družnični Marijini cerkvi v Brezju.*« Leta 1623 je podaril mariborski grof Janez Jakob Kisi njegovi hočki cerkvi 2 vinograda-*' Od leta 1624 se je prav zavzeto trudil, da bi dobil si- cer konjiški Janezov beneficij in s tem vas Pelano v sosedstvu svojih Hoč.** Leta 1627 je moledoval pri graški notranjeavstrijski vladi za komisijo, ki bi naj rešila njegove razprtije s šentpavelskim samostanom zaradi tratenja hočkih pravic v Rušah.*« Leta 1631 se je kljub velikim težavam obdržal kot hoč- ki župnik."« Leta 1634 je naročil za hočko cer- kev večji zvon pri celjskem zvonarju Klavžu Bossetu.2* Zatem je kupil za podružnično Le- nartovo kapelo vetrinjski gorninski vinograd s stiskalnico in kletjo nad Reko pri Hočah za 50 goldinar j ev.^2 V drugem slovenskem kmeč- kem uporu so prekucuhi obiskali njegovo hočko župmšče.^' Tik pred smrtjo se je še spri kot hočki nadžupnik s sosednjim limbu- škim župnikom Jurijem Ebenpergerjem.^* Leta 1606 je bil župnik tudi v Limbušu. Takrat je prodal z vladarjevim dovoljenjem betnavskemu Herbersteinu nekaj limbuških župniščnih njiv, ležečih blizu Betnave. Lim- buška župnija je veljala za hočki vikariat, limbuškega vikarja je imenoval hočki žup- nik.25 Leta 1607 je menjal nekaj posesti s šentpavelskim samostanom.®« Med 1617 in 1624 se je pravdal z limbuškim zemljiškim gospodom Janezom Gotfridom Herzenkraf- tom,'^' leta 1623 z radvanjskim zemljiškim gospodom Matejem Wintershoferjem.^* Podobno kot limbuška župnija je veljala tudi župnija Videm pri Ptuju za hočki vika- riat. Leta 1610 je cesar kot patron hočke župnije izročil videmski vikariat v neposred- no 12-letno uporabo Pileatorju. Takrat je moral Pileator obljubiti, da bo videmske cerkvene stavbe obnovil, davčne zaostanke poravnal in opravljal vse cerkvene posle. Kot hočki župnik pa si je smel pridržati iz vsakoletnih dohodkov videmskega vikariata 25 goldinarjev, 4 štartine (po okoli 450 litrov) vina in 12 koštrunov. Takšna je bila namreč vsakoletna obveznost videmskega vikarja nadrejenemu hočkemu župniku. Po 7 letih je ugotovil, da so dohodki videmske župnije nižji od njenih finančnih obveznosti. Zato se je leta 1617 pogodil z graškimi minoriti, da prevzamejo z vladarjevo odobritvijo videm- sko župnijo in da poravnajo zaostale davke in da izpolnjujejo vsakoletno obveznost do hočkega župnika. Vladar je leta 1621 to pogodbo potrdil vendar brez omembe videm- ske obveznosti do hočkega župnika. Kljub izrednemu prizadevanju pileatorja in poznej- ših hočkih župnikov je ostalo pri tem. Z KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 1391 videmskimi dohodki sta Pileator in s tem hočka župnija zgubila tudi vsakoletne dohod- ke 18 goldinarjev, 2 sodov vina, nekaj ko- ; strunov in kopunov od videmske Barbarine \ podružnice v Cirkulanah.^' i [Mariborski župnik je Pileator postal leta * 1601. Hitro po smrti župnika Antona Mani- < korja (t 18. julija 1601) je prosilo maribor- ' sko mesto krškega škofa 27. julija 1601, da bi i novi župnik postal njihov korni mojster 1 Jurij pileator, odlikuje ga znanje nemškega j in slovenskega jezika. Škof mu je že 19. ok- ! tobra zaupal kar do smrti mariborsko žup- i nijo in s tem je Pileator prevzel tudi funkcijo 1 vladarjevega mestnega zastopnika.'* Funkci- 1 jo mariborskega vladarjevega mestnega za- i stopnika (Anwalt) sta uzakonila že 11. febru- ' arja 1600. leta 10. in 16. člen instrukcije via- ' dar j eve protiref ormaci j ske komisije ob koncu ' njenega več kot mesec dni trajajočega biva- j nja v Mariboru. Z obema členoma je bilo i določeno, da mora tak zastopnik skrbno pa- > ziti, »da se ne bo v mestu dogodilo nič take- I ga, kar bi nasprotovalo katoliški veri in spo- j štovanju, ki ga je mesto dolžno deželnemu knezu. Prisostvovati mora vsakemu posveto- vanju mestnega sveta in posvečati vso pozor- nost izvajanju predpisanih ukazov. Mestni j sodnik in mestni svet se ne smeta posveto- I vati in ničesar sklepati ne v rotovžu ne na i kakem zasebnem kraju brez njegove vedno- 1 sti... Župnik kot vladarjev mestni zastop-i nik mora pregledati cerkvene, špitalske in ¦ cehovske račune in vsako denarno zlorabo I takoj odpraviti. Župnik mora nadzirati špi- i tal, onemogočiti tu vsako potrato in paziti, da i bodo reveži v špitalu pravočasno dobivali j pripadajočo hrano in pijačo. Vsak špitalski j mojster mora ob nastopu službe posebej pri- | seči.«** , I Zanimivo v tej instrukciji je bilo to, da ni i poznala več špitalskega superintendenta. Že i leta 1589 je takratna vladarjeva protirefor- ; macijska komisija v Mariboru zahtevala, da | »nad špitalom bedi od mestnega sodnika po- \ stavljen katoliški superintendent. Pri potr- ditvi obračunov za špital, cerkve in bratov- ščine naj bo vedno navzoč mestni župnik.«*^ j Leta 1596 je Pileator j evega predhodnika An- j tona Manikorja imenoval za superintendenta , kar vladar sam in določil, da bodo to v bodo- j če vsakokratni mariborski mestni župniki.'' | Način življenja v špitalu je predpisovala ? še vladarjeva instrukcija z dne 1. julija 1598. i Eden izmed špitalskih mojstrov naj bi živel j v špitalu. Nad špitalom bi naj še vedno bedel ] superintendent-župnik. Oskrbovanci naj bi ! živeli v špitalu ločeno po spolu.'* i Takoj po nastopu nove službe se je moral Pileator posvetiti obnovi pravkar v največ- jem mariborskem mestnem požaru pogorelih cerkvenih stavb: cerkve, župnišča in šole. Leta 1611 je notranjeavstrijska vlada pozvala mariborsko mestno vodstvo, da je že čas, da Pileatorju povrne stroške, nastale pri obnovi pogorelega župnišča.'^ Mariborski mestni svet je leta 1629 ugotovil, da je Pileator na račun obnove po požaru dobil vsega kar 12.171 goldinarjev.«« Še leta 1633 je Pileator stokal, da je obubožal tudi zaradi tega, ker ga je obnova pogorišč stala kar 8000 goldinarjev." Leta 1607 mu je ob cerkveni vizitaciji sekavski škof ukazal, da mu mora v kratkem dostaviti seznam krivovercev (= luteranov), da jih bo prijavil deželnemu vladarju.'* Leta 1609 ga je pozval vladar, naj se od- pove hočki ali mariborski župniji, ker je v skladu s cerkvenimi določbami lahko župnik le ene župnije. Ko je Pileator prikazal, kako je za hočko župnijo poravnal visoke dolgove in kako je po požaru obnovil mariborske cerkvene stavbe, je obdržal obe župniji." V sporih o pravicah do mariborske župnije med salzburškim nadškofom in krškim ško- fom je Pileator ostajal ob strani. Pogoste vizitacije s katerekoli strani je dobro pre- stajal, tako leta 1612, 1613, 1616, 1617 in 1621.*» Pri vizitaciji leta 1613 je mestno vodstvo pripomnilo, da Pileator pošilja ma- riborskega slovenskega mestnega pridigarja k hočkim podružnicam, zato ni več sloven- ske pridige v mestu prav vsako nedeljo in praznik. Vsekakor na osnovi Pileator j evega obve- stila je notranjeavstrijska vlada 16. decem- bra 1613 opozorila mariborsko mestno vod- stvo na vrsto nepravilnosti v duhovnih in političnih zadevah. V mestu ne spoštujejo vladarjevih instrukcij in ukazov, nedelj in praznikov, ni reda v mestnem špitalu, ni pravega nadzorstva nad obrtniki. Svečarji kupijo tovor loja po 6 goldinarjev, tovor sveč prodajo tudi po 18 goldinarjev, usnjarji so prav tako oderuški. Na zasedanjih mestnega sveta morajo vsake kvatre prebrati vladar- jeve instrukcije.*' Pred letom 1620 je papež podelil Pileatorju öastni naslov ajpostolskega protonotarja.*« Takrat so ga zlasti zaposlovale gospodarske zadeve v zvezi s prihodom kapucinov v me- sto leta 1620*' in v zvezi z graditvijo 76 me- trov visokega stolpa (19 metrov višjega od sedanjega) pri mariborski mestni župnijski cerkvi.** Leta 1621 je posebna komisija popisala celotno župniščno premoženje in dohodke. 140 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Ugotovila je, da znaša čisti letni dohodek 2520 goldinarjev. Največ so prinašali vino- gradi in vinska desetina.*' Ze na začetku 1621. leta je Pileator pri notranjeavstrijski vladi obtožil mariborsko mestno vodstvo mnogih nepravilnosti. Vlada je 13. marca pozvala mariborsko mestno vod- stvo, naj o tem poroča. Mariborčani se pozivu niso odzvali, tako kot že leta 1613 tudi ne. Na začetku marca 1623 je Pileator razši- ril obtožbe. Mestni svet namešča cerkovnika, stolpničarja, učitelja in špitalskega mojstra na svojo roko, ne preganja kršilcev posta in praznikov. Vladi predlaga, da pozove mestno vodstvo k poslušnosti. Mestno vodstvo ga bo moralo vabiti na svoje seje, ki smejo biti le v rotovžu in župnišču, ne bo smelo odločati o računih brez njega, špitalski mojster bo moral priseči ob nastopu službe, moral bo biti pokoren župniku kot špitalskemu super- intendentu. V cerkvi in špitalu bo treba ločiti moške in ženske. Vlada je seznanila maribor- sko mestno vodstvo z vsebino te razširjene pileator j eve obtožnice 3. aprila in zahtevala njegovo poročilo.*« gostega septembra je vlada sprejela že drugo Pileatorjevo obtožnico v tem letu. Ze 7. septembra je zahtevala od mariborskega mestnega vodstva njegova zadevna stališča. Se 16. oktobra jih je bilo treba zahtevati znova.*' Tretja Pileatorjeva obtožnica 2. novembra 1623 je bila najostrejša. Na Uršino (21. ok- tobra - petek) so povsod v mestu javno uživali meso, oderuštvo se je nadvse razpaslo. »Ubogi ljudje vzdihujejo proti temu jokajočih oči in lačnih želodcev in kličejo neposredni božji poseg.« Sol je bila že dvakrat dražja, »ljubi kruh« devetkratno.** [Notranjeavstrijska vlada je s Pileatorjevo pritožbo seznanila mariborskega mestnega sodnika in mestni svet. Mestni sodnik in mestni očetje so 17. novembra 1623 seznanili vlado s svojimi pogledi na župnikove pritožbe. Mestno vodstvo v redu opravlja politične, upravne in verske zadeve. Tedensko se sesta- ja v rotovžu vsaj enkrat, včasih celo trikrat in daje tako priložnost in enakopravno mož- nost vsem meščanom doseči pravico. Ureja razmerja med meščani in kmeti, skrbi za do- bro vzgojo, pospešuje obrt in cehe, trebi zmo- te prednikov. Prizadeva si za utrjevanje ka- toliške vere in njenega bogoslužja, je župni- ku vedno na razpolago. Katoliška vera se v megtu utrjuje, med meščani krivovercev ni. Nihče ne more postati nov meščan, če kot katolik ne priseže. Župnik, ki je hkrati vladarjev zastopnik v mestu, mestno vodstvo po krivici sumniči nespoštljivosti. Mestni sodniki so bili do Pileatorja vedno korektni. Tudi meščani se do župnika v cerkvi in na ulici spoštljivo ve- dejo. Kdor je ravnal drugače, so ga kazno- vali. Mestno vodstvo se ne zbira zunaj rotov- ža in župnišča. Župnika so na seje mestnega sveta vedno vabili, večkrat se ni odzval. Sodnik in mestni svetniki so ga pred važnej- šimi odločitvami obiskovali v župnišču, se z njim posvetovali in se v skladu z dogovorje- nim odločali. Mestno vodstvo skrbi, da se nedelje in prazniki spoštujejo. Zato ne sme takšne dneve nihče z vozovi v mesto, kar pa se je včasih na župnikevo pobudo vendarle zgodilo. Zdajšnjega učitelja mestnih otrok je mestno vodstvo na osnovi inšpekcijskih poročil za- radi malomarnosti že nekaj krati odslovilo, župnik ga je kljub temu pustil na delovnem mestu, plačuje učitelja pa mestna blagajna. Marljivega cerkovnika, ki že 23 let v redu opravlja svoje delo, hoče Pileator odsloviti. Cerkveno premoženje se zapravlja. Mestnega stolpničarja in njegovega pomočnika nastav- lja župnik, potrjuje ju mesto, ko se prepriča o njunih sposobnostih. Mestno vodstvo potrjuje račune za cerkev in špital ob župnikovi navzočnosti. Če se župnik pozivu ne odzove, morajo mestni očetje to opraviti sami, da stvari v redu tečejo. Spital vodita vedno po dva špitalska mojstra, eden izmed njiju je član mestnega vodstva. Služba špitalskih mojstrov je ča- sovno omejena. Ob nastopu službe posebej ne prisežeta, ker ju vežejo že druge prisege, tudi posebna prisega ni predpisana. Špitalska mojstra ne živita v špitalu. Po- sebnega superintendenta za špital ni. Oskr- bovanci zaradi prostorske stiske ne žive lo- čeno po spolu. Župnik zahteva, da mu špital izkazuje usluge s svojo živino, orodjem in delovno silo. Mestno vodstvo ne čuti posebne župnikove zavzetosti do špitala, zaznava pa njegovo izkoriščanje ustanove. V tem zelo dragem času je v špitalu veliko oskrbovan- cev, mestno vodstvo se je zato odločilo za njegovo modernizacijo. Vlada je poslala prepis spomenice mari- borskega mestnega vodstva Pileatorju 24. novembra. Ta je seznanil vlado že 12. decem- bra 1623 s svojimi stališči. Z njimi je spome- nico označil kot spev mariborskega mestnega vodstva in sodnika. Ne pomni, da bi kdajkoli bila tri zasedanja mestnega sveta v enem tednu, ve pa, da več- krat tudi v treh tednih ni bilo nobenega. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 141 Gospodarske in politične zadeve v mestu nikakor niso v redu. Adam Haubic je kupil pred trgatvijo 4 tovore (tovor = 167 kilogra- mov) soli za 4 goldinarje in jih prodal nato za 24 goldinarjev. (Vedeti moramo, da je prav v tem času prišlo do razvrednotenja denarja celo na osmino, da se je pojavil »dolgi« denar, zaradi nizke vrednosti ga je bilo treba dolgo naštevati v trgovanju.) Lenart Kolenberger je kupil slanino, jo plačal s štartinom (štar- tin = okoli 450 litrov) vina, prodal pa za 18' tovorov soli. Mesarji zelo drago prodajajo iz loja doma izdelane sveče, usnjarji oderu- ško drago stroj ene kože. Peki ne pečejo kruha, vendar na veliko kupujejo žito in ga z največjimi dobički prodajajo, zlasti naku- povalcu v Slovenski Bistrici. (To je bil takrat bistriški zemljiški gospod Friderik Vetter, ki je bil od leta 1621 vrhovni štajerski deželni živežni oskrbovalni mojster.) Obrtni mojstri prekupčujejo in oderuško menjavajo denar. Vse to je mariborskemu mestnemu vodstvu znano in vse to dopušča. Za napredek obrti niso zaslužni ljudje na rotovžu, temveč le župnik. Kvatmih verskih obredov se udeležujejo le kovači, krojači in mlinarji, mesarjev in usnjarjev ni blizu. Župnika zavračajo z izja- vo, da jih mestna prisega veže le v odnosu do magistrata, ne pa do župnika. Na Uršino so meščani na trgu in v vseh gostilnah jedli meso. Meščani Martin Stubenvol, Voli Mosperger, Gardian in Filibert Mere so še vedno krivoverci. Eva Knehtl, Filibertovka, Nagličeva, Stramerjeva in druge ženske za- hajajo k luteranskemu bogoslužju na Ogrsko. Sej se župnik pogosto ne udeležuje, ker čuti, da je na njih nezaželen. Prejšnji kato- liški mestni sodniki so ga na seje pismeno vabili in ga na predvečer osebno obiskovali, če so na dnevnem redu bile zadeve, ki so se tikale vladarja, cerkve, oblastnih instrukcij in špitala. Nedeljske vožnje v mesto je sodnik prepo- vedal na župnikovo pobudo. Ce je bila cer- kev v sili, je župnik takšno vožnjo izjemoma dovolil. Učitelje mestne mladine sta nastavljala pi- leatorjev predhodnik in Pileator. Magistratu sta jih vedno predstavila, naj so to bili Anton Molitor, magister Bernard Bronberger ali sedanji učitelj Florjan Dominik. Isto je bUo s sedanjim cerkovnikom Martinom Kobri- nom. Prvi stolpničar je bil po vladarjevi volji Abraham Ditmajer, njegov pomočnik pa Ju- rij Cesar. Vestni Martin Kobrin je pred le- tom dni odstopil, župnik je poiskal novega, ki je bil hkrati dober glasbenik. Po smrti stolpničar j a Abrahama je sodnik na to mesto najprej predlagal njegovega pomočnika Ju- rija, si pa hitro premislil in se ogreval za nesposobnega Vincenca Huberja. Župnik je menil, da bi bil najboljši za to delovno me- sto Volf, kovinar in goslač iz Gradca. Po smrti slednjega je sodnik znova predlagal Jurija, čeravno se mu je svoje dni zdel ne- sposoben. Sekavski škof (Sekava severovzhodno od Judenburga; sekavski škof je predhodnik se- danjega škofa v Gradcu) je po nalogu salz- burškega nadškofa nedavno (leta 1621) inspi- ciral tudi mariborski mestni špital in dal navodila za zboljšanje razmer v njem. Mestno vodstvo kljub temu župnika še vedno malo upošteva pri obravnavanju špitalskih zadev. Spital ima letno do 3000 goldinarjev dohod- kov, nekaj tega daje tudi mesto. V špitalu je okoli 20 vzdrževancev. Po krivici se hranijo v špitalu mestni hlapci in jezdeci, jetniki mest- ne ječe in krvni sodnik s svojim spremstvom. Mestno vodstvo meni, da imata mesto in špi- tal skupno mošnjo, skupno kaščo, skupno klet. Špital je zaradi tega obubožal. Župnik je pripravljen, da se odpove od starine običajnim špitalskim uslugam do župnišča. Magistrat zahteva velike usluge od špitala. Oskrbovanci so raztrgani, močno zaudarjajo. Nujno bo treba oskrbeti posebno sobo za bol- nike in nujno bo treba v njem moške ločiti od žensk. ^a račun meščanov se pileator sprašuje: »Ce sem vaš oče, kje je strah, če sem gospod, kje sta izkazovanje časti in potrpežljivost.« Ker mestno vodstvo poje svojo pesem, žup- nik pa ugotavlja povsem drugačne razmere, predlaga Pileator na koncu svojih stališč, naj se notranjeavstrijska vlada v Gradcu odloči za posebno komisijo, ki bi vso. zadevo preiskala. Ze 15. januarja 1624 je vlada sporočila ptuj- skemu mestnemu župniku Janezu Ripšerju (1599—1644) in vladnemu tajniku Janezu Vol- fu Pošu, da ju je imenovala za komisarja za preiskavo Pileaitorjevih obtožb. Komisarja sta sklenila, da bosta prišla v Maribor m 27. fe- bruarja popoldne zasliševala v Foreggerjevi hiši. Osemdesetletna vdova Marjeta Mere se je že 1. februarja pismeno opravičila obema ko- misarjema, da zaradi slabega zdravja ne bo prišla na zaslišanje. Želi si miru v svojem verskem prepričanju. Oba sina sta katolika in ju ni silila v svojo vero. Cerkvi bo zapustila 100 goldinarjev. Mestni svet je prikazal v pismu svoja stali- šča do decembrskih Pileatorjevih obtožb. Me- 1421 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 nil je, da se je napetost med njim in pileator- jem že precej potišala. Magistrat se je v pismu opravičeval za nepravilnosti meščanov. Proti njim ni nastopal, ker mu niso bile zna- ne. V bodoče bo storil vse potrebno, župniku pa bo v pomoč. Z nekatoliki naj opravi ko- misija sama. Učitelji, stolpničarji in cerkov- niki so podrejeni župniku le v cerkvenih poslih, sicer pa magistratu. Za špital bi ne bilo koristno vzdrževati posebnega špitalske- ga mojstra. V špitalu bodo preuredili prosto- re, da bodo oskrbovanci ločeni po spolu. Špi- tal bo imel lastno računovodstvo, mora pa trpeti z mestom. Oba komisarja sta zatem 26. in 27. febru- arja 1624 odločila v Mariboru, da se morajo luterani Martin Stubenvol, Volf Mosberger, Franc Lang in vdova Marjeta Mere v 45 dne- vih izjaviti za katoliško vero ali pa se izseliti v tujino in plačati desetek od prodanega pre- moženja. Do velike noči morajo k spovedi Gardian, Filibert Mere, Viljem Moler Eva Knehtl, Marija Stramer, Marjeta Kovačič, Naglička in Marjeta Mere.*' Vemo, da so v Mariboru tudi po letu 1600 izganjali luterane, tako leta 1603,'« da je sekavski škof leta 1607 zahteval od Pileatorja seznam luteranov, da bi jih izgnali,'* da je leta 1616 eden izmed luteranov klonil,'^ da je še leta 1637 ena Mariborčanka vztrajala v protestantizmu.'ä Cerkvena vizitacija v letu 1630 je zapeča- tila usodo Pileatorja kot mariborskega žup- nika. Ni živel duhovniku primernega življe- nja, zelo se je zadolžil kar za 1800 goldinar- jev in že marsikaj zapravil. Zato so ga v Salzburgü odstavili. Kot hočki župnik se je še naprej vztrajno in nepopustljivo na vse načine boril, da bi ga vnovič priznali za ma- riborskega župnika, vse do smrti februarja leta 1637.'* Doslej neizkoriščeno arhivsko gradivo v zvezi z njegovim nastopom proti mnogim Ma- riborčanom leta 1623 nam zelo dobro prikaže mučne razmere v takratnem Mariboru. Pi- leatorju kar verjamemo, da mu je kot du- hovniku na cesti pretila nevarnost." Tudi po letu 1623 je živel v trajno napetih odnosih z mariborskim mestnim vodstvom, z mnogimi sodobniki pa se je spuščal v pravde zaradi go- spodarskih zadev.'« Njegov spor z maribor- skim magistratom v letih 1623 in 1624 pose- bej razkriva razmere v takratnem maribor- skem špitalu. O mariborskem meščanskem špitalu odus- stanovitve v letu 1348 do srede 18. stoletja sta napisala odlično razpravo pokojni profe- sor Jakob Richter in doktor Jože Mlinaric. Iz- šla je v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1981 na straneh 252—272." Zlasti na osnovi gradiva Štajerskega deželnega arhiva v Grad- cu bi ji dodal še naslednje. Na svečnico 1339 je mariborski mestni pi- sar Matej kupil klet, ki jo je pozneje podaril špitalu. Matejevo darovnico v prid maribor- skega špitala 24. novembra 1384 omenjajo še predstavniki mariborskega mesta 6. septemb- ra 1569 v svojem odgovoru vladarjevemu svetu, ko povedo, da so originalne špitalske darovnice pred kratkim izročili vladarjevi komisiji, obdržali pa njihove prepise. Soda- rovalka leta 1348 je bila že druga Matejeva žena Elizabeta.'* Petnajstega junija 1349 je špital kupil njivo, ležečo med njegovimi nji- vami ob poti iz mesta proti Račjemu dvoru." Za špital sta dokupila Matej in Liza ob špi- talski stavbi še eno hišo na Iljevo 1350, drugo pa na pepelnico leta 1351.«« Dne 25. maja 1353 je špital kupil njivo ob poti proti Račjemu dvoru.«* Leta 1427 je bil špitalski mojster Ulrik.«2 Od leta 1432 se je začel javljati v virih ma- riborski meščan Pavel, poznejši veliki do- brotnik špitala.«^ Mariborski mestni pisar Ja- nez Spanrieb je v zvezi z odgovorom mest- nega predstavništva vladarjevemu svetu pre- pisal leta 1569 tudi Pavlovo darilno listino za špital. Dne 28. marca 1468' je Pavel zapisal špitalu vse svoje premoženje: 2 hiši z dvo- roma, dvor, 4 kmetije, domec, 4 mline, sto- pe, 20 vinogradov, pri katerih so tu in tam bile stiskalnice in kleti, in 4 njive. Hiši sta stali v Mariboru v »Renngasse«, dvor na Ta- boru, 3 kmetije so bile na Spodnjem Pobrež- ju, 1 kmetija v Počehovi, domec in 2 mUna pod židovskim pokopališčem, 2 mlina in sto- pe v Zrkovcih, 13 vinogradov v Počehovi, os- tali vinogradi okoli Malečnika, 4 njive med Teznom in Studenci. Med drugim je to da- rovnico pečatil takratni mariborski mestni sodnik Filip Goldšmid.«* Pavel je to premo- ženje nabiral dobrih 30 let. Petindvajsetega novembra 1468 je bil Pavel že med pokojni- mi. Za časa špitalskih mojstrov Luke Jurčiča in Matevža Holcapfla je špital kupil leta 1473 nove nepremičnine. Sest let pozneje sta ta- kratna špitalska mojstra že smela prodati me- ščanu peku špitalski domec pred Koroškimi mestnimi vrati. Sicer so vesti o špitalu proti koncu 15. stoletja prav redke.«' Mariborski mestni pisar Janez Spanrieb je leta 1569 prepisal tudi špitalsko listino z da- tumom 3. avgusta 1511. Z njo je 9 sorodni- kov pokojne Agate Caspar, vdove po Janezu Hof fu in hčerke Gašparja iz Spilja, priznalo njeno oporoko iz leta 1507, ko je špitalu za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 143 to, da ji je omogočil na cesarjev ukaz do- smrtno nego, darovala 100 funtov in mu ob- ljubila, da bo njena slovenjegoriška posest pri Krsnici in Obokih-Obegg (Nobach) pri Šentilju po njeni smrti njegova. To imetje je zajemalo 7 kmetij, vinograd in nekaj cerkve- ne desetine. Dohodek enega vinograda je za- pisala za oskrbo večne luči v mariborski žup- nijski cerkvi. Mariborsko mestno vodstvo je leta 1569 vladarjevemu svetu sporočilo tudi to, da špi- tal daje hrano 50 ljudem.«« OPOMBE 1. Ignaz Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant I, 1875 (Orožen), 560. — 2. Slekovčeva kar- toteka duhovnikov 16. stoletja. Pokrajinski arhiv, Maribor (PaM). — 3. Dekanije D 15/4, Škofijski arhiv Maribor (SaM); Slekovčeva kartoteka, 846, PaM. — 4. Orožen, 560. — 5. Dekanije D 15/10, SaM; Jože Mlinaric: Gradivo za zgodovino Ma- ribora. — 6. Janez Höfler: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, 1982, 73. — 7. Aktivi dolnje- avstrijske dvorne komore, 1600/31, Stajersld. de- želni arhiv v Gradcu (Sda). — 8. Posebni arhiv Gremberg, Sda. — 9. Deželno pravo (Land- recht), 566 in 688/4, Sda. — 10. Orožen, 281, 308. — 11. Jože Mlinaric: Župnija sv. Janeza Krstni- ka v Mariboru ..., Zbornik ob 750-letmci ma- riborske škofije, 1978 (Mlinaric: Župnija), 164 — 12. Hočki župnijski urbar 12. IV. 1599, PaM; Orožen, 281. — 13. Fond župnije Hoče, 40, PaM. — 14. Deželno pravo, 688/4, Sda. — 15. Orožen, 518. — 16. Deželno pravo, 216 in 566, Sda. — 17. Orožen, 286. — 18. Notranjeavstrijska vlada (Nv), 1624 Cop III-92; 1625 Cop V-70, 1635 Cop 1-58, 1635 Cop XI-99, Sda. — 19. Nv, 1627 Cop III-84, Sda. — 20. Nv, 1631 Cop IV-72, Sda. —• 21. Hočka župnijska kronika. Dekanijski ar- hiv v Hočah. — 22. Orožen, 290. — 23. Jože Ko- ropec: Slovenski puntar ji med 1573 in 1635, CZN 46, 1975, 21, 31. — 24. Nv, 1636 Cop VII-18, Sda. — 25. Orožen, 135. — 26. Jože Mlinaric: Gradi- vo za zgodovino Maribora. — 27. Deželno pravo, 688/4, Sda. — 28. Deželno pravo 688/4, Sda. — 29. Nv, 1621 Cop 1-78, Sda; Orožen, 279—280. — 30. Mlinaric: Župnija, 160. — 31. Jakob Richter: Maribor v reformacijski dobi, CZN 45, 1974 (Ri- chter), 102—104. — 32. Richter, 95—96. — 33. Richter, 100—101. — 314. Jože Mlinarič-Jakob Richter: Mariborski meščanski špital od ustano- vitve v letu 1348 do srede 18. stoletja^ CZN 52, 1981 (Mlinarič-Richter), 264. — 35. Mlinaric: Župnija, 160. — 36. Dekanije D 15/10, SaM. — 37. Mlinaric: Župnija, 165. — 38. Mlinaric: Žup- nija, 160—161. — 39. Mlinaric: Župnija, 164. — 40. Mlinaric: Župnija, 162—164. — 41. MMnarič: Župnija, 162. — 42. Nv, 1623 Cop IX-59, Sda; Deželno pravo, 688/4, Sda. — 43. Orožen, 12. — 44. Orožen, 6. — 45. Orožen, 566—568. — 46. Nv, 1623 Cop IV-41, Sda. — 47. Nv, 1623 Cop IX-45, XI-45, Sda. — 48. Nv, 1623 Cop XI-45-46, Sda. — 49. Nv, 1623 Cop XI-45-46, Sda. — Akti Meiller, XXI j/2, 390—421, Sda. — Slekovčeva kartoteka, 981—984, PaM. — 50. Orožen, 571. — 51. Mlina- ric: Župnija, 160—161. — 52. Orožen, 572. — 53. Mlinaric: Župnija, 166. — 54. Dekanije D 15/4 in D 15/10, SaM.; Nv, 1631 Cop IV-72, IV-93, Sda.; MUnarič: Župnija, 164^166. — 55. Mlina- ric: Župnija, 165. — 56. Nv, 1631 Cop 1-77, VI-55 -56, VII-56; 1623 Cop XII-54, Exa V-7, IX-13, XII- 4; Gut III-37, IX-4, IX-14, XI-29, Sda. Deželno pravo, 688, Sda. — 57. Mlinarič-Richter, 252—272. —¦ 58. Dvorna komora, karton 147/5, Sda. — 59. Jo- že Mlinaric: Gradivo za zgodovino Maribora IV, 1978 (Mlinaric IV), 51. — 60. Dvorna komora, karton 174/5, Sda. — 61. Mlinaric IV, 61. — 62. Jože Mlinaric: Gradivo za zgodovino Maribora VI, 1980 (Mlinaric VI), 24. — 63. MMnarič VI, 45. — 64. Dvorna komora, karton 174/5, Sda. — 65. Mlinaric VI, 45, 47, 90; Jože Mlinaric: Gradi- vo za zgodovino Maribora VII, 1981; Jože Mlina- ric: Gradivo za zgodovino Maribora VIII. — 66. Dvorna komora, karton 174/5, Sda. 144 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 DONESKI K opusu BAROČNIH KIPARJEV STRAUBOV IN JOŽEFA HOLZINGERJA SERGEJ VRISER V Številki Kronike, posvečeni zgodovinski problematiki Maribora in njegovega zaledja, bi želel kratko opozoriti na nekaj doslej ne- preučenili baročnih kiparskih del, ki se po ' slogovnih ugotovitvah uvrščajo v opus mari- ; borske delavnice Jožefa Strauba in Jožefa i HoLzingerja, osrednjih osebnosti baročnega | kiparskega ustvarjanja na slovenskem Sta- ; jerskem. Kiparja sem prvič obširneje pred- ; stavil pred dvajsetimi leti.* Tej predsta- vitvi gre zasluga, da smo v poznejših letih odkrivali nadaljnja dela obeh moj- strov v severozahodni Hrvaški, Straubo- va tudi na Madžarskem. A tudi na štajerskih tleh so se nam nekatere plastike ob vnovič- nem vzporejanju z že dognanimi deli slednjič i razkrile za delo enega ali drugega avtorja ali ] pa jih je bilo moč vsaj okvirno uvrstiti v : mariborsko delavnico. J. Holzänger, Dobri pastir, Lovrenc na Pohorju Ko omenjam mariborsko delavnico, imam v mislih slogovne značilnosti, ki so Se naj- prej pokazale pri Jožefu Straubu (1712 — 1756), zvesto pa jih je posnemal mladi Jožef Holzinger (1735—1797). Straub je oblikoval krepke figure z ostro rezanimi obrazi, eksta- tičnimi pogledi, izrazito modelacijo rok in še bolj izrazito, zalomljeno in dramatično na- glašeno draperijo. V spominu nam ostanejo nadalje kompaktni, s svedrom narejeni kodri las in brad ter globoke, covaste gube oblačil, ki se pri tleh lijakasto odpirajo. Prav te zna- čilnosti lahko zasledimo tudi v zgodnejših Holzinger j evih delih, npr. na oltarjih in pri- žnicah v Spodnji VoMčini in Kamnici pri Ma- riboru. Ko bi arhivski viri — ohranjeni ra- čuni z letnicami in navedbo kiparjevega ime- na teh del ne razglašali za Holzinger jeva, bi jih prav gotovo imeli za Straubova. Tako pa se je pokazalo, da je bil Holzinger v svoji zgodnji fazi dosleden posnemalec Strauba in več kot zanesljivo njegov pomočnik. Prav ta ugotovitev me je tudi pripeljala do skle- pa, da je veliki oltar pri Sv. Jožefu nad Slo- vensko Bistrico iz let 1757/58 delo obeh ki- parjev: Straub je najverjetneje oltar zasno- val, po njegovi smrti 1756 pa ga je uresničU Holzinger.2 V nadaljevanju bi rad predstavil dve deli, kjer prihaja zamenljivost med Straubom in Holzinger jem močno do veljave. Se prej pa beseda o Straubovem kipu, ki smo ga do ne- davnega poznali samo po fotografiji iz za- puščine dr. Avguština Stegenška^ in se nam je po analogijah zdelo mogoče, da bi utegnil izvirati iz Slovenskih Konjic ali Žičke kartu- zije, da pa se je v teku časa pač izgubil. Spomeniško varstvenemu evidentiranju se imamo zahvaliti, da so kip pred nekaj leti odkrili v župnišču v Cirkovcah. Pred tem je stal v bližnji obcestni kapelici, kjer je utrpel precej poškodb, najbrž pa je bil prvotno na- rejen za opremo stare cirkovške cerkve. Kip predstavlja svetnika, morda Janeza Krstnika, ali Kristusa z iztegnjeno levico, ki je nekoč držala atribut — najverjetneje križ ali drog z banderom. Telo figure je rahlo ukrivljeno v levo in počiva na desni nogi, desnica je položena na prsi, prek telesa pa potekajo poševne, trdo zalomljene gube. Tu- di stilizirani kodri in brada ter lijakasta gu- ba oblačila so znaki, ki nas vodijo k plasti- kam Jožefa Strauba. Posebej dobro lahko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 1451 figuro primerjamo s kipom sv. Janeza Krst- nika, ki je bil domnevno v Zički Kartuziji, danes pa je v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru. Način, kako sta figuri usločeni, na- dalje igra rok in vegetabilna stilizacija ko- drov, vse to govori zanesljivo za mariborske- ga mojstra. Neustrezna recentna poslikava in poškodbe so figuri odvzele precejšen del izvirnosti. Stegenškova fotografija, narejena nekje pred sedemdesetimi leti, pa bo pripomogla, da kip primerno obnovimo in uvrstimo med po- membnejše stvaritve Jožefa Strauba. :Ce ostanemo še naprej v Cirkovcah, nas na mariborsko rezbarsko delavnico opozori tudi prižnioa, ki je prav tako še ostanek opreme iz stare cerkve. Kancela je umirjene polkrožne oblike, njeno ograjo poživljajo ma- sivne rokokojske kartuše, tri od teh z reli- efi, in novejše, neustrezne plastike evange- listov. Na strehi prižnice, katere rob se zdi zopet nebaročno predrugačen, sta figuri dveh angelov, vrh kupole pa Dobri pastir z jagnje- tom. Ce si odmislimo novejše spremembe, je pr- vi vtis, da gre za Straubovo prižnico. Zanj bi govorila prej težka kot lahkotna rokokojska omamentika, enak rokopis pa razodevajo tudi reliefi z Noetovo barko, Davidovim stol- pom in Jerihonsko rožo. Spodnji rob balkon- ske ograje spremlja niz školjkastih ornamen- talnih oblik, kot jih srečujemo na Straubo- vih prižnicah v Selnici ob Dravi in na Slad- ki gori. Manj straubovska, bližja Holzinger ju se zdita klečeča angela na ostrešju, enako tudi angelska glavica, ki je, bržkone poleg drugih, nekoč krasila prižnico. Večjo pozornost za- služi kip Dobrega pastirja. Kristus z ovčico na ramenih sklanja glavo v svojo desno, oko- li telesa pa mu vihra ogrinjalo. Ob tem delu bi prav gotovo najprej pomislili na Jožefa Strauba, nadrobnejše primerjave pa nas bolj kot k Straubu vodijo k Holzingerju. Nje- mu namreč lahko pripišemo še drugo figuro Dobrega pastirja — iz župnijske cerkve v Lovrencu na Pohorju. Figuri si sicer nista povsem enaki v merilu, zelo blizu pa po za- snovi in detajlih. Pri obeh kipih ugotavlja- mo enako mero kompaktne, z igro svetlobe in senc podčrtane plastičnosti, razgibanosti in stilizacije. Vse to je v našem prostoru zna- čilno začrtala Straubova šola in se je nato s postopnim odmikanjem v mehkejše in bolj lirično niansirane interpretacije nadaljevalo z dosežki Holzinger j evega dleta. jAli sta bila v Cirkovcah morda na delu kar oba kiparja? Najbrž bi bilo za okvirno opre- J. Holzlnger, Veliki oltar v Cmureku (detajl) delitev dovolj, če rečemo, da je prižnico izde- lala delavnica Straub-Holzinger. Pri določ- nejšem ugotavljanju se zdi vabljivejša mi- sel, da gre za Straubov koncept prižnične ar- hitekture in njegov način omamentalnega dekoriranja, pri kipih pa bi se prej izrekli za Holzingerja. Tudi iz Holzinger j evega zrelejšega obdob- ja se doslej znanim delom pridružuje neka; pozneje ugotovljenih plastik. Najprej bi po- segel na avstrijsko stran, v župnijsko cerkev v Cmureku (Mureck), kjer sodi po mojem mnenju v okvir našega zanimanja veliki oltar. Ce prelistamo novejšo štajersko stro- kovno literaturo, ugotovimo, da je to delo z letnico 1767 Rochus Kohlbach pripisal graš- kemu kiparju Filipu Jakobu Straubu.* Isto domnevo sta ponovili tudi obe umetnostni topografiji Štajerske iz let 1981 in 198'2,' medtem ko Georg Kodolitsch v vodniku po Cmureku avtorja tega oltarja ne omenja.« Lahko povem, da me je Kohlbachova atribu- cija pred leti odvrnila od temeljitejšega pre- učevanja tega oltarja, čeravno je že nekoli- ko neizrazita fotografija v njegovi knjigi zbujala glede F. J. Strauba določene pomi- sleke. Veliki oltar v Cmureku je monumentalna stebriščna arhitektura, značuna za drugo po- 146, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 lovico 18. stoletja. Leta 1905 so oltar neko- liko predelali, vendar je ohranil svoj pozno- baročni značaj. Med visokim stebriščem ob oltarni podobi stojijo kipi svetnikov Blaža, Petra, Pavla in Martina, figuralika krasi tudi ogrodje in oltarno atiko. Kohlbach je menil, da so te figure izredno sorodne plastikam na velikem oltarju v St. Erhardu i. d. Breite- nau iz leta 1744. Posebej je vzporejal ško- fovske like in angele, prav pri teh figurah pa se mi dozdeva, da je v Cmureku moč pri- tegniti k primerjavi prepričljivejša dela, ki kažejo v drugo smer. Čeravno so sv. Peter in Pavel ter sveti škofje v baročnih oltarjih pogost ikonograf- ski motiv, ki utegne kaj lahko pripeljati k zmotnim pripisovanjem, se kažejo pri obrav- navanju teh motivov med posameznimi ki- parji vendarle razpoznavne razlike, podčr- tane razumljivo še z značilnostmi osebnega sloga. Zdi se mi, da je umirjeni patos cmu- reških figur manj značilen za Filipa Jakoba Strauba in bližnji interpretacijam Jožefa Holzingerja. Nanj ne spominja samo zamak- njenost figur, marveč tudi nekatere nadrob- nosti svetniškega habita, risanje bradatih ob- razov, pri obeh škofovskih figurah pa tudi značilno »pluskanje« gub ob spodnjem ro- bu oblačil, kar se pojavlja kot posebnost pri starejših Holzingerjevih delih. K primerja- vam s cmurškim oltarjem bi mogli s pri- dom pritegniti figuri sv. Petra in Pavla z Destrnika pri Ptuju, za svetnika škofa kipe s stranskih oltarjev v Lovrencu na Pohorju, za angele sorodne kerube z atike lovrenškega velikega oltarja, da omenim samo poglavit- nejše od sorodnih Holzingerjevih stvaritev. J. Holzinger, Angela, Kamnica F. J. Straub, Sv. Jurij, Polirajinslci muzej Maribor O Holzinger ju sem že večkrat zapisal, da se je v zrelih letih sicer srečal s klasicizmom, da je v osnutke svojih oltarjev in prižnic tam od sedemdesetih let 18. stoletja dalje vklju- čeval arhitekturne in ornamentalne elemente i tega obdobja, a da je do konca življenja os- i tal zvest poznobaročni figuri. O tem nas pre- j priča vrsta klasicistično streznjenih kompo- zicij, ki pa jim figuralika še vedno vliva ne- kaj baročne dinamičnosti. Nekaj let je tega, kar se nam je kot Hol- zingerjevo delo predstavil oltarček v odmak- njeni kapelici nad Kamnico pri Mariboru. Nastavek oltarja je v bistvu okvir k manjši Marijini podobi, okrašen s klasicističnimi ro- : zetami, girlando in vazo ter obdan s puščiča- stimi žarki. Kar je na njem baročnega, sta figuri dveh razgibanih angelov s svečnikoma rokokojskih oblik, kot jih srečujemo sicer ob Holzingerjevih tabernakljih in še pogosteje na volutah oltarnih atikah. Tu bi za primer- javo lahko našteli celo vrsto podobnih del, postavimo, angele z oltarja v kapeli župnij- ske cerkve v Zgornji Ložnici, Marijinega ol- tarja v Slovenski Bistrici, velikega oltarja v Makolah itd. Naj še pripomnim, da je omenjeno Holzin- gerjevo delo eno izmed redkih, ki je prišlo : v muzejsko posest, saj so njegovi kipi zve- j čine še po cerkvah. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 147 i Ob koncu bi se želel pomuditi še pri dveh plastikah, ki sem ju v svojih razpravah že omenjal, a so se mi ob njiju, tako mislim, zbistrili novi pogledi, ki postavljajo deli v novo luč. Gre za kipa sv. Jurija in Martina na konjih, po tradiciji z gradu Kozjak pri Spodnji Kungoti, sicer pa danes v maribor- skem muzeju. Sv. Jurij je upodobljen kot antični vojščak na vzpenjajočem se konju. Svetnik zabada sulico v zmaja, ki leži pod konjem in v bo- lečini razpira zašiljeni gobec. Konj s sv. Mar- tinom je prikazan v mirnem koraku, svetnik, prav tako v rimski noši, si z mečem reže konec ogrinjala in ga daje pod njim sedečemu siromaku z umetno nogo in berglo. Kipa sta izredno slikovita, k čemer pripomore pred- vsem akcija jezdecev in konj. Omeniti je tudi posebnost, ki ,je značilno baročna: če- ravno sta svetnika upodobljena v antičnih krojih, imata ob sedlu pritrjena tulca s ko- njeniškima pištoloma, kot so jih nosili vojaki v 18. stoletju. Konjeniška sakralna plastika je v našran patrimoniju sorazmerno redka. Zato se ni čuditi, če smo se pri iskanju avtorja teh del ozirali najprej za ikonografsko sorodnimi stvaritvami. Posebej vabljiva se je zdela pri- merjava z znanim »konjeniškim« oltarjem Jožefa Tadeja Stammla v St. Martinu pri Strassgangu blizu Gradca, četudi je bilo pri tem kaj hitro moč ugotoviti, da so primerja- ve samo približne. Stammla sem v naš ki- parski krog pritegnil bolj okvirno in domnev- na kipa s Kozjaka s pridržkom pripisal Stammlovi delavnici.' Ker se je zdelo verjetno, da kipa nista na- stala na slovenskih tleh, sem se okoli njih posvetoval z avstrijskimi kolegi. Ti so bili mnenja, da ne gre za Stammla, kaj več pa ugibanja niso prinesla. Naj sporočim, do kod so me pripeljala lastna raziskovanja. Po večkratnih primer- javah sem ugotovil, da kažeta mariborska konjenika precejšnjo sorodnost s kipi velike- ga oltarja Italijanske cerkve (Welsche Kirche) v Gradcu iz leta 1746, ki ga pripisujejo graš- kemu kiparju Filipu Jakobu Straubu (1706 do 1774). Predvsem gre za sv. Florijana in Donata, figuri v antični vojaški noši. Znano je, da je barok historične noše pri- kazoval precej po svoje. Tudi antični je do- dajal različne okrasne elemente, ki so bili napol nasledek renesanse napol baročna do- mišljija. Tako se v tej noši pojavljajo reli- efno okrašeni oklepi, golenice s figuralnimi okraski, slikovite, fantazijsko oblikovane če- F. J. Straub, Sv. Martin, Pokrajinski muzej Maribor lade z baročnimi perjanicami in, kot že ome- njeno, celo baročno strelno orožje. V prav takih oblačilih se nam kažeta kipa v omenjeni graški cerkvi, nadrobnosti te no- še pa so me pripeljale tudi k sv. Juriju in Martinu v Mariboru. Seveda ne gre samo za sličnosti pri noši, marveč se k primerjavi z Gradcem ponujajo tudi druge nadrobnosti npr. obraza naših figur. Prav sorodni sta si po poudarjenih očeh, brkih in ustih maribor- ski sv. Martin in graški sv. Florijan. R. Kohlbach omenja, da so graški kipi prežeti z življenjskostjo, energijo in dramatičnostjo, H. Schweigert pa pripominja, da razodevajo tudi ekspresivno črto zrelega Straubovega sloga.* Najbrž bi smeli ugotovitve ponoviti tudi ob naših dveh konjenikih. V slovenskem gra- divu zavzemata po ikonografski plati in umetniškem izrazu nedvomno posebno mesto, če ju motrimo kot delo Filipa Jakoba Strau- ba, pa se tudi v njegovem opusu uvrščata med pomembne dosežke.« OPOMBE 1. S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963. — 2. S. Vrišer, Done- ski k baroku v Slovenski Bistrici, Zbornik ob- čine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 1983, str. 229—231. — 3. Fotografije so v fotoarhivu 148, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Pokrajinskega muzeja v Mariboru. — 4. R. Ko- hlbacli, Steirisclie Bildhauer, Graz 1956, str. 207— 209. — 5. P. Krenn, Die Oststeiermark, österrei- chische Kunsttopographie, Bd. XI, Salzburg 1981, str. 200. — 6. G. Kodolitsch, Mureck, Graz 1976, Str. 31—32. — 7. S. Vrišer, Baročno kipar- stvo, o. C, str. 175. — 8. R. Kohlbach, Die baroc- ken Kirchen von Graz, Graz 1951, str. 207, H. Schweigert, Zum Frühwerk Philipp Jakob Stra- ubs, Jahrbuch d. kunsthiist. Insitiitutes d. Uniiver- siität Graz, 11, Graz 1976, str. 95. — 9. S. Vrišer, Mariborski muzej II, Kulturni in naravni spo- meniki Slovenije, zbirka vodnikov 96, Ljubljana 1979, str. 13. URBANO-GRADBENA IN KOMUNALNA ZGODOVINA MARIBORA J02E CURK Mariborsko mestno območje leži na drav- skih naplavinah, ki jih omejujejo na severu Slovenske gorice, na jugozahodu severo- vzhodni obronki Pohorja, na jugovzhodu pa se prelivajo v ravnine Dravskega polja. Nje- gova lega na stičišču treh geološko in gospo- darsko različnih predelov, goratega Pohorja in Kozjaka, gričevnatih Slovenskih goric in ravninskega Dravskega polja je pogoj ila nje- gov nastanek, nadaljnji razvoj pa predvsem promet, ki je preraščal lokalne okvire in po- vezoval vzhod z zahodom in sever z ju- gom. V predzgodovinski dobi je bilo to območje naseljeno v vencih, katerih najbolj izrazit se je raztezal med Betnavo in Limbušem, manj izrazit pa med Meljem in Kamnico. Tudi v času antike mariborsko ozemlje ni bilo go- steje naseljeno. Zato tu ni sledov kake vo- jaške utrdbe ali večje naselbine. Gostota najdb ponovno govori za naselitvene pasove sredi skrčenih gozdov, katerih eden je segal od Bohove do Limbuša, drugi od Miklavža do Pobrežja, tretji pa od Melja do Kamnice. Pomembnejše ruševine so vzhodno od Boho- ve, pri Razvanju, Betnavi, Radvanju in na Studencih, gomue pa pri Miklavžu, Dogošah in na Lebarjih. Arheološke ostaline govore za podeželsko poselitev s pristavami in za- selki ter nekaj sto prebivalci. Težišče na- selitve je bilo ob cestah, katerih trase še ni- so povsem določene, vendar močno verjetne. Na Betnavi je bila vsekakor mutatio na kri- žišču cest Ptuj—Betnava—Ruše—^most pre- ko Drave—^Virunum in Šikole—^Betnava— Maribor—Kamnica—Rošpoh—Plač—Flavia Solva. Gotovo je obstajala tudi cesta iz ptu- je preko Dupleka v Maribor in preko Kore- ne v Pesniško dolino ter tista iz Kamnice v Selnico in dalje v Dravograd. Poselitev tega ozemlja se je po markomansküi vojnah po- lagoma redčila, po propadu Flavije Solve v začetku 5. stoletja pa močno upadla, čeprav, se je, kot kažejo denarne najdbe, ohranila še vsaj do konca 6. stoletja, torej do naselitve Slovanov. Iz opisanega obdobja izvira ena izmed te- meljnih urbanih konstant Maribora, njegova prometna situacija. Rimska cesta iz Betnave v Lipnico je namreč vodila skozi današnje mestno jedro, ki ga je ob jugozahodnem ro- bu prečkala. Oba cestna spusta na Taboru — prvi od ceste preko Betnave in drugi od ceste preko Dupleka — ter mostišče so antič- nega izvora. Lega broda oziroma mostu je izredno premišljeno izbrana v temenu reč- nega loka, ki je ustvaril na notranji strani ugoden sistem teras, na zunanji pa sicer vi- sok, vendar trden breg, ki ga je bilo treba s spusti prometno premagati. Naslednja ugod- na rečna prehoda sta se ponujala šele pri Rušah in Dupleku, ki so ju Rimljani tudi že uporabljali Na severnem bregu reke se je cesta raz- vejila: zahodni krak je preko današnjega Vodnikovega trga in Pipuševe ulice vodil v Kamnico s križiščem proti Rošpohu in Sel- nici, vzhodni pa v Orešje z odcepoma v Me- lje in Košake. Ob speljavi opisanih cest ozi- roma poti zadenemo ob drugo od temeljnih urbanih konstant, mestno zemljišče, ki je s svojo konfiguracijo odločujoče vplivalo na izoblikovanje naselbine, ki se je na njem razvila. Mariborsko mestno območje je izra- zita terasasta naplavina, ki jo proti severu zaključuje gričevje z mokrotnim nižinskim obrobjem. Mestno območje režejo tri paralel- no tekoče terase, ki danes sicer zaradi regu- lacijskih korektur niso več takoj opazne, ki pa so pred tisočletjem predstavljale tri raz- lične talne nivoje, ki jih je bilo treba šele komunalno povezati. Prva terasa je tekla ob rečnem bregu, ki je bil v Mariboru precej stabilen, druga ob južnem robu poteze Ko- roška cesta — Glavni trg — Židovska ulica, tretja pa ob južnem robu današnje Slovenske KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 149 i ulice in Partizanske ceste, ki so jo v mestu s planiranjem polagoma odrinili na severni rob Slovenske ulice. To je pogojilo nastanek temeljnih mestnih vzporedniških ulic, ki so potekale ob južnih robovih posameznih te- rasnih nivojev: Pristan — Usnjarska ulica. Koroška cesta — Židovska ulica, Slovenska ulica — Partizanska cesta, ki so pred nastan- kom obzidja vse imele svoje naravne podaljške v smeri Kamnice oziroma Orešja — Mei j a — Malečnika. Prav terasasti sistem je pogoj il ta- ko urbanizacijo mesta, kot jo imamo, ter s svojo navidezno planimetričnostjo vzbujal do- mnevo, da je umetnega izvora. Mestno jedro se je razvilo na srednji, ploskovno največji terasi, južno je zasedla prvotna naselbina s pristaniščem, pozneje minoritski samostan, Zički dvor ter mesarsko, usnjarsko in mli- narsko predmestje, severno pa vrsta uprav- nih in meščanskih hiš ter predvsem mestno obzidje s spremno obzidno potjo, pozne- je imenovano Florjanska ulica. Mestno os- redje sita pozneje prerezali še dve vzporedni- ški ulici, potekajoči severno in južno od cerkvenega kompleksa, ki sta v vzhodnem delu mesta dobili nekaj nadaljevank, pove- zujočih sedanjo Gosposko ulico z vzhodno ob- zidno črto. Ko je naselbina premagala svojo vzporedniško razvojno smer, se je začela poldnevniška povezava njenega prostora. Tej je dala glavno pobudo njena obzidava v 2. polovici 13. stoletja. Toda o tem pozneje. Med koncem 6. stoletja, ko so Slovenci za- sedli naše kraje, in koncem 8. stoletja, ko so Franki uničili Avare, je bil mestni prostor verjetno le vaško naseljen. Gozd med Ruša- mi in Podvelko ter Selnico in Breznim je prekinil njegovo povezavo s Koroško, več ali manj uničene pa so bile gotovo tudi druge prometne smeri. Cas frankovske državnosti med koncem 8. in koncem 9. stoletja, ko je to ozemlje okoli 30 let spadalo k Pribinovi oziroma Kocljevi panonski kneževini (840 do 873), je prinesel pokristjanjenje ter do- ločeno upravno in cerkveno organizacijo, saj je Drava od leta 811 delila salzburško nad- škofije od oglejske partriarhije. Severno od Drave so obstajale pražupnije Ptuj, Lipnica in Labot, južno od Drave pa se ne ve za nobeno. Šele po madžarskem intermezzu med letom 898 in okoli 970, ko se je oblikovala ptujska marka Dravska marka ali Marka on- kraj gozda (976—1147), lahko zopet določneje govorimo o mariborskem mestnem prostoru. Cerkveno-upravno se je verjetno razdelil med lipniško in hočko pražupnijo, ki sta se jima kmalu pridružili lastniški cerkvi v Kamnici in Razvanju. Kolonizacija, ki se je leta 985 za- čela pri Razvanju, je ustvarila nove nasel- bine z dvori in utrdbami v Razvanju, Rad- vanju, Limbušu, Kamnici, Melju in verjetno Betnavi. Kakšno je bilo mestno območje v 11. in 12. stoletju, si lahko predstavljamo le po analogijah. Medtem ko se v okolici Ma- ribora omenja več zaselkov, se Maribor po- javi zatrdno šele leta 1164 kot grad in leta 1189 kot sedež župnije. Vendar se Bernard Spanheimski (1096—1147) že leta 1124 ne- dokumentirano imenuje »Mariborski«. Goto- vo po gradu. Ta je bil zidan in mejni grad (March purg). Stal je na arheološko* čisti Pi- ramidi in je bil glavni grad Podravske mar- ke. Vse kaže, da so mejni grofje dotlej vla- dali marki s svojih posesti okoli Razvanja oziroma Hompoša, ki se leta 1124 že omenja kot zidan grad — huzi, njegova kapela-cer- kev sv. Mihaela pa še danes hrani stavbne elemente iz tega zgodnjega časa. Vse torej kaže, da je Bernard potem, ko je pregnal Ažvine iz Dravske doline leta 1106 in pode- doval eppensteinske posesti v Podravinju leta 1122, prenesel svoj sedež iz Hompoša v novo zgrajeni grad na Piramidi ter s tem ustanovil Maribor. Da gre za ustanovo, doka- zuje ime, ki se je z gradu preneslo na nasel- bino in ne obratno. Vendar to ne izničuje domneve, da je blizu rečnega prehoda (bro- dišča) obstajal že v 11. stoletju manjši za- selek čolnarjev, ribičev, mlinarjev in strojar- jev, ki pa je že v 12. stoletju izgubil svoje ime in se spremenil v primestje Maribora. Ko se je mogočni Bernard, gospodar Mari- bora, Radgone, Slov. Bistrice, Slov. Konjic in Laškega, naselil na mariborskemu gradu (ker je zvezo z matično Koroško močno ome- jil leta 1091 ustanovljeni šentpavelski bene- diktinski samostan kot lastnik večine Drav- ske doline), si je velikopotezno uredil tudi naselbino rokodelcev pod njim, ne da bi ji za- to dal kak poseben pravni status. Vse kaže, da je obnovil nekdanji rimski most (mostni- na znana že leta 1222), ustanovil naselbino ob Koroški cesti z okoli 34 hišnimi parcelami ter skupaj z nadškofom Konradom I. Abens- bergom (1106—1147) ustanovil mariborsko (pra)župnijo okoli leta 1130. S temi dejanji je grof Bernard Spanheimski postavil naselbin- ske temelje nadaljnjega urbanega razvoja Maribora. Z zgraditvijo mostu je ponovil an- tično danost prometnega vozlišča, čeprav s tem še ni posegel v poznejši mestni prostor, saj so ga dovoznice obtekale z južne strani. Drugače pa je z naselbino, ki je s pravilno parcelacijo (vendar na severni strani mnogo daljšo kot na južni) obkrožala lijakasto raz- širjeno cesto, ki se je preko poznejše Zidov- 150 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ske ulice nadaljevala proti vzhodu. S Koroš- ko cesto, ki je kot vozna pot verjetno že preje tekla ob južnem robu terase proti Ore- šju in prečkala oba potoka (Barbarinega in Triribniškega), se je začela ulična organiza- cija poznejšega mesta. Onkraj severnega roba parcel (ob današnji Orožnovi ulici) se je na- mestil cerkveni kompleks: cerkev s pokopa- liščem in kamer jem, župnijski dvorec z go- spodarskimi poslopji in velik vrt, ki v zgodnji fazi ni motil razvoja naselbine, pozneje pa se je znašel v njeni geometrični sredini in precej zavrl izgradnjo njenega severozahod- nega predela. V čas Bernarda Spanheimskega ali že Tra- vuigavov (1147—1192) sega več fevdalnih ob- jektov v mestu ali ob njem: curia sub castro Marhpurch (upravni dvor, pristava pod gra- dom, prvotno šentpavelska, od leta 1211 de- želnoknežja). Melje (prvotno šentpavelsko, od leta 1217 ivanovsko-malteško), Račje (pr- votno deželnoknežje, med leti 1236—1279 kri- žniško, nato admontsko) in dva dvora v mestu, katerih problematika pa še ni do- končno rešena. Zahodni je stal med Sloven- sko ulico in Koroškimi vrati, torej zahodno od cerkvenega kompleksa ter se leta 1495 in 1570 omenja kot zapuščen, nato so ga v 1. pol. 17. stoletja prezidali v nadstropno t. i. Lubejevo hišo, ki je stala pod štev. 158 v Gos- pejni ulici 9. Po tem dvoru in bližnji mino- ritski cerkvi so se Gornja ali tudi Koroš- ka mestna vrata pogosto imenovala Frauen- burgtor. Drugi dvor naj bi stal na ogalu Slo- venske in Gosposke ulice v severovzhodnem delu mestnega jedra. Bližnja Ulrikova poz- neje Graška mestna vrata se leta 1305 ime- nujejo das purgtor in leta 1315 das purgtor das aus stat get, vzhodni del Slovenske ulice pa leta 1379 Purkhgassen, kar govori za ob- stoj deželnoknežjega dvora v tem delu me- sta. Vendar pa omenja regest od 1. 4. 1478, da se je cesar Friderik III. odločil postaviti v Mariboru grad, za kar je ukazal odstraniti več hiš. Na to sta se pritožila zidar Gregor in njegova sestra Marjeta, vdova po peku Ur- banu, ki sta v zameno dobila hišo in dvor Juda Aframa, ki je stala nasproti Vetrihjske- ga dvora med hišo krojača Vida in Malo uli- co. Kot dokazuje regest, se je moralo več meščanskih hiš umakniti novi stavbi, ki jo je postavil cesar Friderik III. po letu 1478 in ki predstavlja jedro sedanje- ga mestnega gradu. Ali sta dvora identična s tistima iz admont- ske davčne knjige iz leta 1181? Na to vpra- šanje za zdaj ni mogoče odgovoriti ne pri- trdilno ne nikalno. Vsekakor pa sta oba dvo- ra igrala važno vlogo v okviru mestnega ob- zidja, ki ju je vključilo v mestni obrambni si- stem in se zato ravnalo po njiju. V 12. stolet- ju so se torej poleg aktiviranega antičnega mostišča pojavili kot važne urbane konstante tudi naselbinska parcelacija ob Koroški cesti, pražupnijski cerkveni kompleks in obadva dvora, prvi v zahodnem in drugi v severo- vzhodnem delu poznejšega mestnega orga- nizma. Trinajsto stoletje, čas vlade Babenberža- nov, Bele IV., Otokarja II. in Habsburžanov, je za razvoj Maribora odločilnega pomena. Predvsem je Maribor pred letom 1209 po- stal trg in pred letom 1254 mesto, ki pa do tega leta še ni seglo onkraj cerkvenega kom- pleksa, pač pa že osvojilo okolico Glavnega trga in Židovske ulice do Triribniškega poto- ka. Posebno čas Otokarja II. Pfemisla (1251 do 1254 in 1260—1276) je pripomogel k izred- nemu razvoju Maribora kot važnega mosti- šča na prodorni smeri Pfemislov proti Jad- ranskemu moru. Prav v 2. polovici 13. sto- letja je Maribor razvil gradbeno dejavnost kot potem nikoli več. Z njo je ustvaril grad- ben scenarij za ves svoj nadaljnji srednje- veški in celo novoveški razvoj do upravnih reform Marije Terezije in Jožefa II., ko mu je bil leta 1782 odvzet status utrdbe. Mesto je moralo za vlade Cehov doseči določeno gos- podarsko moč, da je zmoglo take gradbene na- pore. Predvsem je Maribor med leti 1255 in okoli 1270 dobil obzidje (mestni pečati iz let 1271, 1273 in 1283), ki je s svojimi okoli 500 m dolgimi stranicami zamejilo 25 ha mestnega zemljišča. Sočasno je nastal minoritski sa- mostan (1260—1270), bUa prezidana župna cerkev (okoli 1255), ki je dobila stranski lad- ji in okoli leta 1280 zahodno emporo, nastala judovska naselbina in vrsta meščanskih do- mov v mestu ter cerkvi sv. Ulrika v Ulrikovi vasi severovzhodno in NLG na Lebarjih seve- rozahodno od mesta. Ker je obzidje spreme- nilo dotedanji komunikacijski režim v me- stu, je nastala strma Dravska ulica, ki se je morala prilagoditi že obstoječi parcelaciji ob južnem robu Glavnega trga, obenem pa je začela naselbina oblikovati ulični sistem vzhodne mestne polovice. Ob tem je mesto pr- vič močneje uveljavilo poldnevniško usmeri- tev, katere primarni prometni nosilec je bila Gosposka ulica in šele sekundarni Vetrinjska, ki sta povezali južno in severno vzporednico vzdolž vzhodnega roba cerkvenega kompleksa ter s tem dali mestnemu jedru ključasto na- selitveno obliko. Neizraziti Minoritska in Gospejna ulica sta pri tem odigrali le vlogo obzidne poti, enako kot sta jo imeli tudi se- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 151 verna in vzhodna obzidna stranica. V nas- protju z mnenjem starejših zgodovinarjev je treba poudariti, da je v 13. stoletju nastala že tudi južna obzidna stranica, saj so mino- ritski samostan, Zički dvor in sinagoge očit- no postavljeni nanjo. Razvoj poldnevniškui ulic je bil predvsem posledica dejstva, da je obzidje močno spre- menilo komunikacijski režim v mestu, na ka- terega starejša trška naselbina, pa čeprav verjetno obdana z nasipom, zaradi velikosti, omejene na okolico Koroške ceste in Glav- nega trga, ni vplivala. Mestno obzidje, pr- votno opremljeno samo z odprtimi ogalnimi rondeli, lesenimi obrambnimi hodniki, suhim mestnim jarkom in preprostimi zidnimi vrati, je namreč zreduciralo vzporedniški promet s tem, da je prekinilo prvo in tretjo vzpo- rednico proti zahodu in drugo proti vzhodu. Tako nastale prekinitve je nadomestilo s trojnimi mestnimi vrati: Dravskimi, Koro- škimi (gospejinimi) in Ulrikovimi (Graškimi), s katerih ulično povezavo je ustvarilo nov komunikacijski režim v mestu. Takrat je na- stala strma, vijugava in ozka Dravska ulica, ki se je že morala prilagoditi zazidavi Glav- nega trga in katere spremna parcelacija jas- no govori za njen sekundarni nastanek. Glav- ni trg je s tem postal prometno vozlišče na- selbine. Židovska ulica pa je kot prometni- ca (ne pa kot poslovna ulica) zamrla. Glavna mestna vrata so bila skozi ves srednji vek Koroška vrata, skozi katera se je odvijal tran- zitni promet proti severu in zahodu. Promet, ki je potekal po Koroški cesti in Glavnem trgu, je na njegovem jugovzhodnem koncu nenadoma in ostro zavijal po strmi in ozki Dravski ulici skozi Dravska vrata ter mimo mitnice na leseni dravski most. Prav dejstvo, da je ves tranzitni promet potekal med tema dvema vratoma, govori za sekundarni nasta- nek Dravske ulice in s tem za slabo, ker poz- nejšo rešitev tranzitnega prometa skozi me- to. Mestna vstopa nekdanjih, z obzidjem pre- kinjenih prometnic, so označevala le še manj- ša zidna vrata: Judovska (Judentor) na koncu Židovske ulice in Napajalna ali Pristaniška (Trenk ali Lend-tor) na koncu Splavarske ulice. Uveljavljati pa se je začela Gosposka ulica, ki je povezala Dravsko ulico ob vzhodnem robu Glavnega trga s Slovensko ulico. Z njo je Maribor dobil svojo glavno poldnevniško ulico, ki je prevzela promet, usmerjen proti vzhodu. Da je nastala pozneje kot Glavni trg, dokazuje njena zahodna parcelacija, ki zade- va ob tisto Glavnega trga ter se šele v viši- ni cerkvenega kompleksa v celoti razvije. Za povezavo Gosposke ulice z Ulrikovimi me- stnimi vrati je skrbela Slovenska ulica, katere južna parcelacija dokazuje, da je starejša od Gosposke ulice. Slovenska ulica — del dekda- nje poti med Meljem, Ulrikovo vasjo, Lebarji in Kamnico — se je z nastankom obzidja spre- menila v mestno ulico, ki pa je ostala pro- metno živahna le v vzhodnem delu, povezu- jočem Gosposko ulico z Ulrikovimi vrati, ne pa v zahodnem, ki ga je prekinjalo obzidje. Ostali vzporednici, Miklošičevo in Orožnovo ulico, je Gosposka ulica le delno upoštevala. Gre za Ulico 10. X. in Jurčičevo ulico, ki je polagoma prevzela večino tranzitnega pro- meta in ga preko gornjega dela Vetrinjske ulice in trikotnega (lijakastega) Grajskega trga prevajala k Ulrikovim vratom. Ob tem pa je treba takoj pribiti, da sta bili sever- na stranica Ulice 10. X. in južna stranica Jur- čičeve ulice le delno obzidani, kar velja tu- di za vse ostale prečne gospodarske in ob- zidne (obrambne) uličke. Ulrikova vrata so služila, dokler ni bil promet proti severu pre- usmerjen z Rošpoha preko Košakov na Plač in v Gradec, kar se je zgodilo šele v 2. polovici 16. stoletja, predvsem prometu z vzhoda, ki se je v Maribor stekal preko Malečnika in Mei j a, deloma pa tudi po Pes- niški dolini in preko Lajteršperka (leta 1331 Leutoldsdorf). Verjetno je prav bližina de- želnoknežjega dvora s kaščo in kletmi pov- zročila nastanek Grajskega trga, ki je služil kot manipulativen prostor za vozove in tovo- re podložnikov in trgovcev. Z uveljavitvijo novega prometnega režima v mestu so v njem potekali tudi naselitveni premiki. Poleg Koroške ceste je Gosposka ulica s spremni- mi Jurčičevo, delom Slovenske in delom Vetrinjske ulice postala prometna os mesta, Glavni trg pa njegovo prometno in poslovno vozlišče. Mestna samouprava se je temu pri- lagajala tako, da je mestno hišo selila s Ko- roške 6 na Glavni trg 5 (domnevno po požaru leta 1362) in od tam na Glavni trg 14 (leta 1515), kjer je še danes. Njeno veliko dvori- šče, ki je bilo z vrtovi ločeno od cerkvenega kompleksa, je služilo upravnim in tudi trž- nim namenom. Tretje poslovno središče se je razvilo v Pristanu (na Lentu), ki gradbeno sicer ni predstavljalo dela mesta, je pa slu- žilo kot pristanišče živahnemu čolnarskemu (že 1290) in pozneje tudi splavarskemu pro- metu. Tu so bila lesna skladišča, mesarije, strojarne, usnjarne ter ladijski mlini (že 1289), pa že v 1. polovici 13. stoletja tudi mitnica za tranzitno blago. Končno je treba opozoriti še na eno poslovno središče. Gre za jugo- vzhodni del mesta, kjer se je ob Judovski uli- 152 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ci razvil geto najkasneje v 2. polovici 13. sto- letja. Leta 1317 se že omenjajo Judje, leta 1333 judovski sodnik, leta 1358 Judovska vra- ta, leta 1429 sinagoga in leta 1496 judovsko obredno kopališče pod njo. Po njihovem iz- gonu januarja 1497 sta mariborski trgovec Bernard Drukher in njegova žena Barbara dala predelati sinagogo v cerkev Vseh svet- nikov, pri kateri sta leta 1501 ustanovila be- neficiatno kaplanijo. V 13. stoletje segajo tu- di omembe meščanskih hiš, med katerimi prednjači hiša krznarja Gotskalka, ki jo je okoli leta 1222 prodal za 10 mark vetrinjske- mu samostanu (Vetrinjska 30). Leta 1236 se omenja križniška redovna hiša, leta 1303 hi- ša marenberških dominikank, leta 1314 in 1316 hiši šentpavelskih benediktincev, leta 1316 hiša salzburške nadškofije, leta 1341 hiša krške škofije, leta 1342 deželnoknežja klet, leta 1355 salzburška kašča, leta 1361 mino- ritska hiša, leta 1403 dvor meljske komende, leta 1409 še ena minoritska hiša itd. Zlasti pa je treba omeniti, da sta mestni pisar Ma- tej in njegova žena Elizabeta leta 1348 us- tanovila mestni špital s cerkvijo sv. Duha s tem, da sta zanj darovala dom na mestu sedanje glavne pšte, katerega preso so predelali v špital za 12 mestnih oslkrbovan- cev, klet pa v kapelo. V teku 14. stoletja, v katerega smo delo- ma že posegli, je mesto izpopolnilo svoje ob- zidje. Na treh ogalih (razen jugovzhodnem) je dobilo tri okrogle odprte stolpe, ki so jih kasneje dvignili in ostrešili, na cestnih iz- padnicah pa stolpasta (Ulrikova 1305—1315) in hišasta (Gospejina aH Koroška) in Dravska mestna vrata, ki so se jim pridružila še tri zidna (Pristaniška, Judovska in Grajska), ki so povezovala mesto s pristaniščem in živin- skim napajališčem, geto s kopališčem ter severovzhodni dvor s kurijo pod gradom in gradom na Piramidi. Minoritskemu samosta- nu se je pridružil Zički dvor, ki se prvič ome- nja leta 1367. Minoritski samostan je dobil kapelo sv. Katarine (1313), Vetrinjski dvor kapelo sv. Florjana (1345), župna cerkev ol- tar sv. Katarine (1357), kamer poleg nje oltar sv. Mihaela itd. Ob koncu stoletja je župna cerkev dobila sedanji presbiterij s stopniščnim stolpičem in zakristijo, za kar je vetrinjski oskrbnik Pavel iz Trčove volu leta 1400 8 funtov d. d. Sočasno je nastala sinagoga, verjetno že druga na svojem mestu. Leta 1362 je mesto prizadel prvi znani požar, nato so meščani preselili mestno hišo s Koroške ce- ste na Glavni trg, obenem pa so se hasno- valci hiš lahko v letu dni odkupili od last- nikov, s čimer so postali njihovi dejanski lastniki. Mesto se je razdelilo na 4 četrti, mestno vodstvo pa je leta 1378' prešlo v ro- ke 12 svetovalcev, ki so izmed sebe volili notranji svet in mestnega sodnika. Petnajsto stoletje začenja z zbirco za ob- novo mestnega špitala in cerikve. Leta 1434 je walseejski zidar dninar Nikolaj prezidaval grad na Piramidi, med leti 1442—1468 so obokali stranski ladji in vzidali pevsko em- poro v župni cerkvi, prezidave in povečave sta doživljala minoritski samostan in Zički dvor, po požarih v letih 1438, 1450, 1468 in madžarski oblegi leta 1481 so se obnavljale, prezidavale ali na novo gradile prizadete meščanske hiše, svoj konec pa sta doživela oba mestna dvora. Tisti ob Gospejni ulici se leta 1495 že omenja kot zapuščen, oni v se- verovzhodnem delu mesta pa je po letu 1478 služu še nekaj časa upravnim potrebam, nato pa prešel v privatne roke. Glavno skrb pa je mesto od leta 1437 dalje posvečalo svojim utrdbam. Po letu 1450 so se obnavljala mestna vrata in mostovi, po letu 1455 so napeljali Barbarin in Triribniški po- tok v razširjeni in poglobljeni mestni jarek (zahodno in vzhodno krilo), po letu 1460 so obnovili plot ob zunanji strani jaI^ka, med leti 1460—1467 so postavili novo taborsko utrdbo na južnem bregu reke, mestna vrata opremili z barbakani, novimi dvižnimi mosto- vi in padnimi mrežami, opremili jarek z vod- nima zaporama, postavili štiri oglate stolpe ob severni obzidni stranici in tim. Judovski stolp na jugovzhodnem mestnem ogalu, uč- vrstili so vse 3 stare ogalne rondele, tabor- sko utrdili ovalno župno pokopališče itd. Leta 1478 je mestni sodnik prevzel upravo deželsikega sodišča severno od Drave, leta 1458 oziroma 1497 pa je razdeljena gospoščina prešla najprej v zastavo oziroma zakup, nato pa leta 1620 oziroma 1641 v last fevdalcev s čimer se je tudi formalno ločua od deželno- knežjega, od leta 1750 okrožnega mesta. Leta 1497 so iz mesta izgnali Žide, kar ga je go- spodarsko oslabilo. Za razvoj mariborske mestne podobe je po- sebno važno 16. stoletje, ki se je začelo s požaroma leta 1504 in 1513, ko je pogorel tudi stari rotovž z listinami. Obnova, ki je sledila, je dokončno fiksirala lokacijo rotov- ža na sedanjem mestu. Zaradi naraščajoče turške nevamosti se je glavna skrb meščan- stva usmerjala v obrambno pripravljenost mesta, ki je doživelo svojo zgodovinsko pre- izkušnjo med 14. in 16. 9. 1532, ko se je uspešno ubranilo Turkov. Sledila je obnova poškodovanih utrdb, ki pa so šele z denarno pomočjo štajerske dežele doživele svojo res- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 153 nično modernizacijo v smislu renesančne fortifikacijske doktrine. Utrditev Maribora so prevzeli italijanski gradbeniki pod vod- stvom bratov Domenica in Andreja de Lalia, ki sta jima pomagala Valentin Tre veno in Pietro Antonio de Pigrato. Dela so tra- jala s pripravami 14 let (1548 do 1562). Re- zultat tega dela so bile 4 bastije: Koroška, obe vodni (Benetke in Vodni stolp) in Grajska. Te utrdbe so zaščitile zlasti Koroška vrata, dostop do južne mestne stranice, Ulrikova vrata in severovzhodni mestni ogal, kateremu se je posvetila glavna pozornost. Slabše utrjen je ostal severozahod- ni ogal mesta, ki je obdržal star rondel ter vzhodna in zahodna mestna stranica, ki bi potrebovali vsaj po en bastion, pa ga je vzhodna dobila šele po letu 1660 v obliki tim. Lehmanove bastije, zahodna pa se je morala zadovoljiti s staro, obrambno usposobljeno t. i. Lubejevo hišo. Vzporedno z utrdbenimi deli so Italijani zgradili oziroma prezidali mestno hišo — rotovž, katere sodni balkon krasi mestni grb z letnico 1565, nato mestno kvartirno hišo v Orožnovi 6, ki se je po letu 1804 umaknila M. Marekovi klasicistično oblikovani »Črni kasarni«, podrti leta 1981, in vzhodno graj- sko teraso med Grajsko bastijo in Ulrikovi- nu vrati. Na novo zgrajen je bil tuidi leta 1528 pogoreli grad na Piramidi, Peter Anto- nio Pigrato pa je leta 1591 popravljal mest- ni grad za 400 fl. Z obojestranskim podalj- šanjem mestnega obzidja do Drave je mesto leta 1555 vključilo v obzidani areal tudi to predmestje, ki se je statusno že v 15. stoletju izenačilo z mestom. Okoli leta 1580 je mesto ponovno pogorelo. Prizadet je bil tuidi grad, zato je notranjeavstrijska vlada naslednje le- to odobrila njegovo popravilo. Stroške zanj je leta 1586 plačal njegov takratni zakupnik Hans Khisl v višini 3987 funtov. Sedemnajsto stoletje mestu ni bilo posebno prijazno, saj so ga požari leta 1601,1645, 1648, 1650 in 1700 ter kuga 1680—1681 močno pri- zadeli. Mestne utrdbe so po letu 1660 doživele zadnjo obnovo. Nastala je Lehmanova basti- ja in obnovljen je bil Judovski stolp. Večje prezidave sta doživela minoritski samostan in Zički dvor, barokizirana in na novo op- remljena je bila župnijska cerkev zlasti zvo- nik (1624), obnovljen mestni špital z Duhovo cerkvijo in cerkev Vseh svetnikov, obnov- ljene, prezidane in deloma na novo zgrajene so bile mnoge meščanske in svobodne hiše, postavljeni Marijino znamenje na Glavnem trgu in Flor j anovo na Grajskem trgu ter mo- čno prezidan mestni grad, ki je leta 1620 pre- šel v last grofov Khislov. Ti so že med leti 1601—-1612 postavili štiri ogalne šesterokotne stolpiče, med leti 1655—1675 pa loretansko kapelo, petosno južno fasado, zahodno fasado s predzidanim stopniščnim stolpom in vežino stavbo, slopasto galerijo na vzhodni, h gra- du pritegnjeni ploščadi ter uredili viteško dvorano z bogatim štukom italijanskega po- rekla (Quadrio, Rossi, Sereni) in s sükarijami Lorenca Lauriga iz okoli leta 1670. Končno so okoli leta 1668 pozidali porušeni del se- vernega mestnega obzidja z Grajskimi vrat- ci, zidanim mostovžem in stanovanjskim stol- pom, prezidali leta 1651 kupljeno poslopje zahodno od gradu za njegove upravne potrebe ter med njima uredili veliko turnirsko dvo- rišče. S temi in podobnimi prezidavami je Ma- ribor začel dobivati poznorenesančne in zgod- njebaročne stilne poteze, ne da bi bistveno spremenil svojo velikost, prometni koncept ali pa urbano organizacijo. V bližnji okolici me- sta sta izginili obe leseni taborski utrdbi, ki se omenjata še leta 1562, in cerkev NLG na Lebarjih, ki se že leta 1571 omenja kot poru- šena. Osemnajsto stoletje je prineslo mestu več- je spremembe. Do konca stoletja so izginili grad na Piramidi leta 1784, severozahodni ogalni stolp po letu 1782, cerkveni tabor s pokopališčem do leta 1797, taborska utrdba na južnem bregu reke pred letom 1775 ter Dravska in Pristaniška vrata okoli leta 1797. Močan vpliv na izgradnjo mesta so imeli po- žari v letih 1700,1720, 1770, 1795, 1797 in 1809, od katerih sta prva dva pospešila barokizaci- jo, zadnji štirje pa kitasti slog in klasicizem, ki si je v tem času utiral pot v naše kraje. Barokizacija župne cerkve, ki je leta 1715 dobila obe kapeli in leta 1792 sedanjo obliko zvonika, se je izvajala skozi vse stoletje: po- polno prezidavo je doživel minoritski samo- stan, obnovljene so bile cerkve Vseh svet- nikov, sv. Duha in sv. Ulrika, ustanovljena pa sta bila jezuitski kolegij s cerkvijo sv. Alojzija na Glavnem trgu med leti 1757—1769 in samostan celestink v Gospejni ulici med leti 1760—1766. Na Glavnem trgu se pojavi Marijino znamenje Jožefa Strauba iz leta 1743, ki zamenja starejše iz leta 1681, ko je nastala tudi kapela sv. Barbare na Kalvari- ji v zahvalo za prenehanje kuge. Vendar se je kmalu napovedal razsvetljenski racionali- zem, spremljan z janzenizmom. Ukinili so samostane minoritov, ki so prešli v kapucin- skega v Graškem predmestju, celestink in je- zuitov, pa vse cerkve razen župne, katerih prostore je večinoma zasedlo vojaštvo za po- trebe garnizije, oblačilnice in skladišč. Voj- 154 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ska je bila razkropljena po vsem takratnem mestu: pri minoritih, jezuitih, celestinkah, v nekdanji Tattenbachovi svobodni hiši, žičkem dvoru, sedanjem mestnem župnišču, nekdanji sinagogi, v svobodnih hišah ukinjenih samo- stanov itd. Se več kot interni premiki, ki jih je pov- zročil množičen prodor vojske v mesto v zadnji četrtini stoletja, pa je pomenila za mestni promet obnova ceste Dunaj—Trst med leti 1720—1730, ki je z uvedbo težkega tran- zitnega prometa začela vse močneje vplivati na vozni režim v mestu. Leta 1775 je Maribor dobil nov most, leta 1797 so regulirali Drav- sko ulico, že v sredini 16. stoletja pa se je uveljavila izpeljava ceste Tabor—Boho- va—Hoče, katere odcep proti Ptuju so obno- vili okoli leta 1711. Križišče s Ptujsko cesto so takrat prestavili k poznejši gostilni pri Kreuzenwirtu, za katero se je začel obsežen Tezenski gozd. Tudi izpeljava ceste na sever- nem rečnem bregu se je že v 2. polovici 16. stoletja dokončno učvrstila na trasi Mari- bor—Košaki—Sp. Kungota—plač—Ernovž— Lipnica—Gradec in na njej vztrajala do okoli leta 1830. Koroška cesta je nekoliko zgubila na veljavi. Kljub živahnemu lokalnemu pre- vozništvu skozi Dravsko dolino ji je vse do leta 1863 konkuriral rečni, nato pa železni- ški promet. Večja prometna živahnost se je kazala tudi v mestu, kjer se je pojavljalo vse več gostišč in pivnic, namenjenih meščanom, vojaški posadki, uradnišvu (1750—1860 okro- žni urad ali kresija), učnemu kadru (gimna- zija od 1758 jezuitska, od 1775 državna, os- novna šola od 1776 trivialka, od 1782 glavna šola), tovornikom, voznikom in popotnikom. Pojača se razvoj predmestij, zlasti Graškega, manj Koroškega in Magdalenskega. Baroki- zacija meščanskih hiš je bila živahna, ven- dar so požari iz let 1795, 1797 in 1809 spro- žili tako močno klasicistično obnovo, da je v mestni podobi prevladal njen slog. Ne glede na to pa hrani Maribor nekaj kvalitetne ba- ročne arhitekture (Oreški in Vetrinjski dvor, Gosposka 29, Glavni trg 15, pivnici na Vet- rinjski 5 in 9) predvsem pa baročne prezida- ve mestnega gradu (stopniščni rizalit 1747 do 1749: arhitekt neznan, štukerji in kiparji iz graških krogov Formentini in Straub-Scho- kotnigg-Königer, nadzidek basti j e in triosni severni trakt iz 1750—1751, poslikava strop- nega osredja viteške dvorane: Jožef Gebler 1763). Maribor je 18. stoletje preživel še vedno ujet v obzidni okvir iz 2. polovice 13. stolet- ja, prometni režim se ni bistveno spremenil, le povečal se je, pomnožile pa so se urbane komponente, ki so obvladovale njegovo mest- no vsebino in podobo: župna cerkev, mestni grad, jezuitski kolegij, celestinski in minorit- ski samostan, rotovž in cerkev Vseh svetni- kov, ki so ji s svojimi strehami in stolpi da- jali razgibanost; ta se je umirjala na mestnih robovih z ravnimi linijami obzidnih stranic. V tej tradicionalni podobi in ob njej pa so se že nabirale nove sile, dejavniki, ki bodo nje- ne okvire zdrobili in vanjo vnesli nova giba- nja in nove smeri: vojaštvo, uradništvo, šol- stvo, promet, industrija. Ti se kot nosilci no- vega družbenega in socialnega življenjskega koncepta niso mogli več zadovoljiti s pode- dovano urbano scenerijo. Vse to so napove- dovale že napoleonske vojne (1795—1815), ki so s svojimi premiki zajele ves kontinent in nekaj njegove širine vnesle tudi v ozke ok- vire obdravskega mesteca. Vojaška oblačil- nica (1784—1809) se jim je umaknila na vzhod, z njo pa tudi prvo resnično veliko manufak- tumo podjetje pri nas. Po končanih vojnah jo nadomeste majhna podjetja za predelavo alkoholnih pijač in živu, okrepita pa se tudi trgovina in obrt. Sele prihod 26-tonske lo- komotive Ocean iz dunajske Norrisove to- varne, ki je 2. junija 1846 pripeljala v Mari- bor prvi vlak, mu je dokončno odprl širino vzhodnoalpskega prostora. Odslej je tekel raz- voj mesta hitreje in bolj vsestransko kot do- tlej. Ze leta 1827 in 1829 so padla Graška in Koroška mestna vrata, začelo se je zasipava- nje jarkov: severnega med leti 1827—1846, zahodnega med leti 1823—1897 in vzhodnega med leti 1827—1906, podiranje obzidja in vzpostavljanje uličnih povezav s predmestji. Preostanki mestnih utrdb so prešli v privat- ne roke in doživljali žalostno usodo nerazu- mevanja za njihovo historično vrednost. Pred- mestja so se povezala z mestnim jedrom in leta 1850 so se mu priključile nekatere pred- mestne občine. Železnica je s Koroško progo leta 1863, z železniškimi delavnicami iz is- tega leta in z zgraditvijo novega železniškega mostu naslednje leto velikopotezno posegla v mestno okolico, ustanovila prvo resnično ve- liko industrijo in odkrila Mariboru konstruk- tivno veličastnost sodobne industrijske grad- nje. Cestni in rečni promet na daljavo sta upadla, okrepil pa se je lokalni promet, ki je stregel železnici. Medtem ko so se poslovni poudarki mesta začeli polagoma prenašati v njegovo primestno okolico, se je Maribor še vedno ubadal s srednjeveško ulično mrežo in predvsem z njeno povezavo z mostiščem ob Dravi. Dravska ulica se je kljub svoji regu- laciji ob koncu 18. stoletja spremenila v še KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 155 ožje grlo, kot je to bila ob manjšem prometu v prejšnjih stoletjih. Sele leta 1911—1913 je nastal nov most, ki je bil enako zmotno lo- ciran v svojem času, kot je danes njegov na- slednik iz leta 1963. Povzročil je velika ru- šenja okoli svojega severnega mostišča ter pogojil nov prometni režim, ki je najbolj frekventirano severno smer razporedil med Svetozarevsko in Vetrinj sko ulico. Gosposko pa rezerviral za pešce. Zato pa je pognal promet skozi Slovensko ulico, ki se je leta 1891 povezala s Strossmayerjevo, in s tem razbremenila Koroško cesto. V dobi klasicizma do okoli leta 1860 se je Maribor gradbeno šele prebujal iz svoje po- deželske zadržanosti. Nastalo je le nekaj stavb, ki So pomembne zaradi kvalitete svo- je izvedbe (Slomškov trg 3 iz leta 1813, Mi- klošičeva 2 iz leta 1835, Orožnova 11 iz leta 1846, Gospejna 11 in 13 iz leta 1834, Strossmayer jeva 26 iz leta 1835 itd.), nobena med njimi pa ni vizualno dominantna, če odštejemo ranoklasicistično predelan stolničin zvonik iz leta 1792. Cas med leti 1860 in prvo svetovno vojno je bil dinamičnejši pa tudi bolj agresiven. Poslovno življenje se je stopnjevalo, začele so se prve vidnejše aku- mulacije kapitala in uveljavila se je histo- rizirajoča arhitektura, ki je prebujajočim se nacionalističnim tendencam najbolj ustreza- la, prišlo je do vedno številnejših posegov v mestni organizem kot tudi v posamezne arhi- tekture. Mestno jedro se temu ni moglo up- reti. Postopoma je zrastel kompleks škofij- skih stavb na Slomškovem trgu med leti 1857—1891, ob gledališču se je pojavil kazi- no s svojo neorenesančno fasado iz leta 1864, po odstranitvi prastarega župniščnega kom- pleksa je ob parkovno povečanem trgu zra- stla palača Mestne posojilnice iz leta 1886, na mestu porušenega mestnega špitala, cerkve sv. Duha in mestne bolnišnice sta nastali pa- lača PTT iz leta 1894 in stanovanjska hiša iz leta 1899, na Slovenski 40 stoji mestna si- rotišnica iz leta 1891, na Gregorčičevi 29 neo- gotska Gambrinova dvorana iz leta 1866 itd. Največ tovrstnih stavb je zrastlo v poslovno najbolj frekventirani Gosposki in Jurčičevi ulici ter nekaj manj ob Slovenski ulici. Glav- nem trgu in Koroški cesti. Stolna cerkev je doživela svoj historizirajoči purgatorio (1857 do 1904), grajski kompleks pa se je z nastan- kom Grajske ulice leta 1871 prepolovil. Novi most s svojo lokacijo, velikostjo in tehnicistično estetiko je vnesel v doživljaj- sko vrednotenje mestnega jedra nova vedut- na merila, ker je dvignil očišče na nivo sred- nje terase, zaradi česar je ves mestni predel pod njo izgubil svoje vizualno razmerje do nje. Ker se je po letu 1863 rečni promet zre- duciral na splavarstvo, je to pomenilo tudi poslovno smrt za mestni predel »pod mo- stom«. Reševal ga je samo rahlo nostalgičen pridih romantike, ki so mu jo dajali: crescen- do slikovitih streh, patina arhitekture ter posebni vedutni poudarki, kot pred 15 le- ti porušene »Benetke«, minoritski samostan, žički dvor, Alojzijeva cerkev, sinagoga z Ju- dovskim stolpom in Vodni stolp, ki pa so z odstranitvijo tega mestnega predela izgubili svojo širšo arhitektonsko bazo in se neka- ko osamili. Zgraditev mostu je že pred prvo svetovno vojno navrgla nekaj večjih stavb ob povečanem Glavnem trgu, med katerimi je treba omeniti Veliko kavarno kot dober pri- mer neprilagojene sodobne arhitekture. Med obema vojnama je zazidava mestnega jedra le počasi napredovala. Nastalo je nekaj hiš ob Glavnem trgu, prezidana sta bila ho- tel Orel in kavarna Astoria (1929), zrastle so hiše na Orožnovi 8 in 10, Slovenski 34, 37 in 39, revitaliziral se je mestni grad za potrebe muzeja in nastala je palača Ljubljanske ban- ke (1931, arhitekta Jaroslav Cernigoj in Saša Dev) kot ena prvih resnično sodobnih po- slovnih stavb Maribora. Glavni urbani pro- blem, ki se je reševal med vojnama, je bila ureditev prometnega režima na Glavnem trgu kot glavnem komunikacijskem vozlišču mesta. Nastala je rešitev s tremi zavoji in avtobusno postajo, ki pa seveda nasprotij med srednjeveškim uličnim sistemom in na- raščajočim avtomobilskim prometom ni mo- gla odpraviti, čeprav jo je napačno lociran most iz leta 1913 v to neusmiljeno silil. Vojna rušenja so mestno jedro precej pri- zadela. Podrt je bil hišni kompleks med Glavnim trgom in Jenkovo ulico ter ob Us- njarski ulici, več ali manj poškodovana pa je bila večina hiš s stolno cerkvijo vred. Le- ta 1941 razstreljeni most je ob obnovi istega leta izgubil svoj originalni secesionistični videz. Povojni čas se je najprej ubadal z odstra- nitvijo porušenega in z obnovo poškodova- nega stavbnega fonda. Ob severnem robu Glavnega trga med Gosposko in Vetrinjske ulico je zazijala praznina, izginila je stara usnjarska četrt in obnovljenih je bilo precej historizirajočih hiš, ki so svoje bogate mal- taste fasade zamenjale z gladkimi in pusti- mi ter s tem izgubile svoje originalne kom- pozicijske proporce. Mesto je le počasi celilo svoje rane in jih še danes ni nehalo razkazo- vati. Medtem pa so se začeli iskati novi po- udarki, ki naj bi mesto v bodoče opredelje- 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 vali. Na srečo za urbano podobo mesta pa ni bila zgrajena planirana stolpnica ob Glav- nem trgu. Ker se v mestnem jedru sicer ni pretiravalo z novimi stavbnimi masami in previsokimi gabariti ter se vanj ni sililo z neprilagojeno funkoionalistično arhitekturo, je ostalo precej intaktno, če seveda izvza- memo izložbena pritličja, ki so doživljala neusmiljene, predvsem pa nedomiselne »mo- dernizacije«. Novi most iz leta 1963 je ne- koliko razbremenil starega, saj je prevzel tranzitni tovorni promet, vendar prometne gneče ni odpravil. Nova talna organizacija Glavnega trga je ustvarila T-križišče, ki je predvojne zavoje zamenjalo s semafori, si- cer pa razen preselitve avtobusne postaje pred glavno železniško postajo ni z ničimer izboljšalo prometnega režima. Poleg dobrih ali vsaj posrečenih rešitev npr. Slomškovega in Rotovškega trga, Koro- ške ceste s podhodom in ožjega mestnega jedra, ki se počasi osvobaja tranzitnega pro- meta, zatrpava pa z lokalnim, dostavnim in stacionarnim, se je v povojno obravnavo mestnega jedra prikradlo tudi nekaj zgreše- nih ali pa vsaj ne najbolj posrečenih zamisli: 1. Porušitev Lenta je bila prehitra in ne- premišljena. Zlasti je treba obžalovati izgu- bo »Benetk«, renesančne bastije mojstrov Andreja de Lalia in Valentina Trevena iz leta 1554, ter padec stare obzidne črte, ki bi jo lahko z večjo tehnično domiselnostjo re- šUi in s tem ohranili historično intaktnost mestnega jedra. 2. Pozidava Glavnega trga s poslovnima stavbama KVIK in TIMA niti historično niti estetsko ne zadovoljeje. Ker sta tujka, jima manjka ambientalne afinitete. Zato je njuna prisotnost v kontekstu celotnega Glavnega trga problematična. 3. Pri Vetrinjski ulici je njen lijakasti zaključek enako zgrešen kot pri Gosposki ulici, poleg tega pa je stavba Elektre Mari- bor kar se da pusta. Povezava te ulice s Svetozarevsko oziroma s Trgom Borisa Kra- igherja je sicer oblikovno primerna, vendar preveč »odpira« Vetrinjsko ulico in jo s tem »trga« iz staromestnega ambienta. Velika na- paka pa je bila storjena, ko je Vetrinjski dvor izgubil svoje dvoriščno ozadje na ra- čun MeHkurjevega manipulativnega skladi- šča, ki prav gotovo ne sodi v strukturo tega mestnega predela, saj vnaša vanj nemogoč prometni režim. Z njim je Maribor izgubil najbolj kvaliteten in celovit vzorec starega mestnega dvorca in ga zreduciral na stopnjo navadne meščanske hiše. 14. Slovenska ulica, ki so jo ob koncu 19. stoletja odprli za vozni promet, ostaja še na- prej enosmerno prometna. To je sicer pro- metno smotrno, ni pa zaradi njene ozkosti primerno, če ni celo nevarno. 5. Slovensko narodno gledališče ruši so- sednje hiše ob Slovenski in Miklošičevi uli- ci, da pridobi prostor za svoje povečanje. To povečanje pa vnaša nova stavbna razmerja v z. del Slomškovega trga, ki verjetno ne bodo najbolje vplivala na fasadni učinek sosednje kazine iz leta 1864 in klasicistične dvonad- stropnice iz leta 1835. ;6. Leta 1981 je bila porušena t. i. »Črna kasarna«, delo Mihaela Mareka iz leta 1804 na Orožnovi ulici 6. Upajmo, da ta žrtev ni bila zaman in da bo tu zrastla taka stavba univerzitetne knjižnice, ki bo povzela maso in mere sosednje Mestne posojilnice iz leta 1886, ter ne bo preveč prizadela svojega ne- posrednega okolja. 7. Ob Gledališki in Gregorčičevi ulici na- staja velik poslovno-stanovanjski blok, ki s svojimi merami (dolžino, višino, maso, obli- ko) in sosednjim oblikovno in barvno ne- primernim otroškim vrtcem devalvira vrsto starih hiš ob nižje ležeči Slovenski ulici, Gre- gorčičevi pa jemlje zračnost glazije in jo spreminja v čisto »navadno« mestno promet- nico. Z njegovo zgraditvijo je mestno jedro dokončno izgubilo svojo severno obzidno črto. 8. S porušitvijo petkotne klasicistične stavbe nekdanje tovarne vinskega kamna, ki je bila postopoma zgrajena od Franca Gas- teigerja med leti 1823 in 1838 na mestu sta- rega okroglega ogalnega mestnega stolpa, se je izgubil še en mejnik srednjeveškega Ma- ribora, ki bi se ga splačalo vsaj talno ozna- čiti^ na novem cestišču podaljšane Strossma- yer j eve ulice in s tem rešiti pred pozabo. 9. Hiša na Slomškovem trgu 1 je šolski primer nedomiselne, puste, konstruktivistične povojne arhitekture, ki ne živi s svojo oko- lico, saj jo gradbeno in funkcionalno razkra- ja, namesto da bi jo ambientalno povezovala in kot plomba dopolnjevala. 10. Problem izložbenega kvarjenja hišnih fasad sega že v 2. polovico 19. stoletja, ven- dar je prav po zadnji vojni dosegel svoj vi- šek. Porabljena so bila velika sredstva za pogosto estetsko in spomeniškovarstveno dvomljive rešitve, ki so trgovskemu prometu gotovo manj koristile, kot bi mu kvaliteten izbor in konkurenčne cene ponuj anega bla- ga. Za to daje mestno središče vrsto dokazov. Številne kvalitetne hiše in njihove fasade v Gosposki, Slovenski, Vetrinjski in Jurčičevi ulici pa na Koroški cesti, Glavnem trgu itd. so pokvarjene. Vse te hiše bo treba, ko bo stihijo izložb zamenjala kvaliteta ponudbe. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 157 i postopoma vrniti v prvotno ali pa vsaj v es- i tetsko primerno stanje, ki ne bo več demon- j striralo kulturnega primitivizma naše po- ! slovne srenje. ' Temeljne urbanistične konstante mesta so i bile torej v povojnem obdobju načete, ven- i dar pa na srečo še nespremenjene. Naj- i bolj prizadet je gotovo Pristan (Lenit), kate- rega gradbena struktura se je z obsežnimi po- rušitvami degradirala in je ne bo več mogo- ! če reprodueirati. Kar bo nastalo, bo le nado- j mestilo nečesa, kar je historično gledano, za vedno uničeno. Gotovo je res, da mesta niso muzeji na prostem niti kulturni spomeniki s statičnimi varovalnimi režimi, saj se morajo prilagajati zahtevam življenja, 'ki jih opla- ja, vendar pa je tudi res, da je Maribor gle- j de ohranjanja svojega jedra precej indiferen- j ten. Ce to jedro nekoliko kritično pregleda- j mo, lahko ugotovimo, da je izgubilo že več ; kot tretjino svoje dokumentarne veljave. Ta ' se ne ohranja samo z varovanjem stavbnega fonda in mestnih površin, ampak in predvsem z ohranjanjem atmosfere, v kateri ta fond živi, in s podčrtavanjem pomembnosti, ki jo ta fond za nas ima. Indiferenten odnos do hi- ] storične vsebine mesta je isto kot dehistori- zacija njegovega obstoja. To mu vzame vred- nost sporočila in ga s tem obsodi na pomen- sko smrt. Spremeni se v materialno lupino, ki je izgubila vsebinsko žlahtnost tradicije in spominov ter se spremenila v anitispomenik naše historične zavesti in s tem nas samih. | VIRI IN LITERATURA Stanko Pahič: Arheološka raziskovanja v Ma- riboru. CZN NV 2/1966 str. 3—45. Stanko Pahič: Maribor v prazgodovini. CZN NV 4/1968 str. 9—60. Stanko Pahič: Maribor v rimski dobi. CZN NV 6/1970 str. 159—243. i Antoša Leskovec: Mitnina in mitnice v MarSbo- \ ru. CZN NV 5/1969 str. 410—418. i Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der ; Geschlichte ihrer Herrschaften und Gülten, Stä- l dte und Märkte. München 1962 str. 17—22. i Hans Pirchegger: Die Herrschaft Marburg. ZdHVfSt 43/1952 str. 14—55. Franc Truhlar: Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od halštatskega do slovanskega obdobja. Kronika 22/3/1974 str. 156—160. Hermann Wengert: Die Stadtanlagen in Ste- iermark. Graz 1932. Hermann Wengert: Städtebauliches aus Ste- iermark. II. Marburg. BfHmtkde der Stmk 1932/ zv. 5 in 6. Vasilij Melik: Mesto (civitas) na Slovenskem. ZC 26/1972 Str. 299— 316. Karel Pisec: Utrdbena rabota mariborska. Kro- nika 27/2/1979 str. 81—94. Jelka Pirkovlič-Kocbek: Izgradnja sodobnega Maribora (Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976). Ljubljana 1982. Iztok Premrov: Arhitektura 19. stoletja v Ma- riboru. CZN NV 10/1974 str. 341—380. Sergej Vrišer: Stari Maribor. Vodniki 49/1975. Bogo Teply: Vodnik po Mariboru in okolici. Maribor 1955. Franjo Baš: Gradbena skica Maribora v za- četku 19. stoletja. KNZDU 1933 str. 41—63. Franjo Baš: Teritorialni razvoj Maribora. Kro- nika slov. mest 2/1935 str. 122—126. Franjo Baš: Mariborske slilie. Maribor 1934, 142 strani in 1935, 96 strani. Franjo Baš: Razvoj Maribora v letih 1918— 1938. Kronika slov. mest 6/1939 str. 57—68. Jože Curk: Maribor, urbanistično-gradbeni zgodovinski oris. CZN NV 2/1966 str 63—95 in 4/1968 str. 83—105, z navedbo starejše literature. Jože Curk: Razvoj mariborske mestne vedute. Kronika 9/1961 str. 145—156. Jože Curk: O srednjeveških zasnovah Ptuja in Maribora. CZN NV 11/1975 str. 183—212. Jože Curk: Mariborsko mestno obzidje posebno v 16. stoletju. CZN NV 16/1980 str. 90—108. Jože Curk: O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju. Kronika 30/1/1982 str 5—11. Jože Curk: Kratek oris komunalne in gradbe- ne zgodovine Maribora med obema vojnama. Kronika 28/3/1980 str. 194—199. Jože Curk: Mariborski povojni urbanizem in njegova problematika. Dialogi 9/1981 str. 660— 667. Jože Curk: Slovenještajerski trgi in mesta v 19. stoletju. CZN NV 15/1979 str. 208—263. 158! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 SEDEŽ SLOVENSKE ŠKOFIJE NA ŠTAJERSKEM V MARIBORU L. 1859 ANTON 02INGER Jožefiinske cerkveno-politične reforme so težile za tem, da v nasprotju s prejšnjo raz- drobljenostjo ustvarijo zaokrožene teritorije škofij, ki se naj pokrivajo s političnimi me- jami kronovin in okrožij. > Tako od 90-tih let 18. stoletja ljubljanska škofija pokriva ozemlje Kranjske. Težje je bilo to načelo izpeljati na Koroškem, ki je imela dva škofijska sedeža, krškega Gurk in lavantinskega v Št. Andražu. Vlada je to rešila tako, da je krški sedež iz Krke prene- sla v deželno prestolnico Celovec in tej ško- fiji dodelila skoraj vse ozemlje na Koroš- kem. Sedež lavantinske škofije je še naprej ostal v Št. Andražu, zato ji je na Koroškem pripadlo velikovško okrožje. Ozemlje na za- hodnem Štajerskem, distrikt St. Florian, h kateremu je spadal tudi del slovenskega et- ničnega ozemlja med Breznom in Dravo- gradom, severno od reke Drave, pa je lavan- tiska škofija odstopila sekovski škofiji, ki je prenesla svoj sedež v Gradec. Na Štajer- skem je pridobila lavantinska škofija celjsko okrožje. Škofijska meja na zahodu, jugu in jugozahodu je hkrati deželna meja med Šta- jersko in Kranjsko oziroma Hrvaško. Edina izjema je Štajerski Motnik, ki ostane pod ljubljansko škofijo in Kranjsko. Nova meja med lavantinsko in sekovsko škofijo je od se- vera pri Preiteneggu proti jugu šla po koroš- ko-štajerski deželni meji do reke Drave vz- hodno od Dravograda, potem je šla po Dravi do izliva Velke vzhodno od Vuhreda in po tem potoku na vrh Pohorja vzhodno od Rib- nice. S Pohorja se je ta meja spuščala v do- lino pri G. Polskavi, potem je po ravnem svetu zaobšla Pragersko, nakar je v Halo- zah pri Zetalah dosegla hrvaško mejo. Vsi našteti kraji so spadali v lavantinsko ško- fijo. Že bežen pogled na zemljevid pove, da je bil novoustvarjeni organizem že z geograf- skega vidika nenaraven. Nova škofija, ki je bila doslej pretežno nemška, je postala pre- težno slovenska, po vzpostavitvi dekanij od skupaj dvajsetih so bile samo tri ali štiri pre- težno nemške, vse ostale pa slovenske. Za- radi znatnega povečanja škofije in ustanav- ljanja novih dušnopastirskih postojank, lokal- nih kaplanij ali kuracij, je prišlo do pomanj- kanja duhovnikov, veščih slovenskega jezi- ka. Škofija ni imela svojega bogoslovnega učilišča, pa tudi nobene gimnazije, tako, da so obeti glede naraščaja bili še nadalje sla- bi. Lega škofijskega sedeža na skrajnem se- veru nove škofije je zelo otežkočala komu- niciranje s celjskim delom: prometne pove- zave so bile slabe. Tudi število prebivalcev po posameznih škofijah ni ustrezalo. Tako je bila sekov- ska škofija skupaj z leobensko, katero je po smrti prvega in tudi edinega škofa, prevzela v upravo, s svojimi 832.382 verniki, po splošnem prepričanju prevelika. Po drugi strani sta pa bili lavantinska škofija s 324.122 in krška s 225.561, premajhni. Po novi razmejitvi škofij je prišlo pod sekovsko škofijo nad 200.000 Slovencev na slovenskem Štajerskem. Te je sekovska ško- fija vedno teže oskrbovala, saj so mladi du- hovniki iz graškega bogoslovja slovenščino »strahovito mrcvarili in niso bili sposobni skupaj spraviti niti Očenaša«,' čeprav so bili po rodu Slovenci. Zato so kmalu po razme- jitvi škofij v osemdesetih letih 18. stoletja razmišljali in se pogajali o novi razmejitvi. V prvih letih prejšnjega stoletja se je izo- blikoval predlog, da lavantinska škofija svoje ozemlje na Koroškem prepusti krški škofiji, od sekovske pa prevzame mariborsko okrož- je, sedež pa prenese v eno od štajerskih mest, in sicer so v poštev prišli takrat Celje, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica. V Grad- cu, verjetno v krogih, ki so bili blizu sekov- skemu škofu, se je izoblikoval še alternativni predlog, po katerem bi lavantinsko škofijo dejansko ukinili, njenega škofa prestavili v Leoben, vse spodnje Štajersko pa priključili sekovskemu škofu. Ce bi do tega prišlo, bi ta ukrep imel nedvomno daljnosežne negativ- ne posledice za slovenki etnični razvoj na Štajerskem. Srečna okoliščina je bila, da je lavantinski škof Leopold grof Firmian, ki je bil na dvoru in pri vladi zelo vplivna oseb- nost, ta predlog energično zavrnil. Sestavil je zelo zgovorno spomenico, kjer dokazuje nesmiselnost takega početja.'^ Tudi je Firmian pametno ravnal, da svojo vlogo na cesarja ni odposlal, ker bi se utegnila izgubiti v birokratskih ovinkih dvorne pisarne, marveč se je sam osebno podal na Dunaj in pri evdienci vladarja od- vrnil od tega načrta.3 |Vedno bolj se je delalo na tem, da se ure- sniči prvi predlog. Po daljših pogajanjih se je vsa pozornost obrnila na Maribor in Ptuj. Leta 1807 si je cesar Franc I. osebno ogledo- val poslopja v Ptuju in Mariboru, ki bi prišla v poštev za stolnico, rezidenco, bogo- slovje in drugo. Vladar se je odločil za Ma- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 159! ribor. Ko je sedaj bilo vse skoraj že do po- drobnosti pripravljeno, so selitev preprečile avstrijsko-francoske vojne, zaradi česar je vse spet ostalo pri starem. Znova se je ta zadeva začela premikati dvajsetih letih prejšnjega stoletja, tokrat na vladarjevo pobudo. Leta 1822 je zapustil St. Andraž škof Firmian. Odšel je na Dunaj, kjer je postal nadškof in kardinal. Dve leti poz- neje je zasedel lavantinski sedež Franc Ignac Zimmermann. Zdelo se je, da se vprašanje selitve škofije tokrat nagiba v korist Sloven- ske Bistrice. Za škofijsko rezidenco bi upo- rabili grad, za katedralo župnijsko cerkev sv. Jerneja, poslopje ukinjenega minoritskega samostana pa za bogoslovje. Vendar škof, Bistričan po rodu, ni kazal prevelike vneme, da svoj sedež preseli na Štajersko, pa niti ne v Slovensko Bistrico. Tako je rajši ostal v St. Andražu, kjer je leta 1842 tudi umrl. Nje- gov naslednik Franc Ksaver Kuttnar, ki je nastopil svojo službo naslednje leto, je bil prekratko časa na vladi, da bi mogel kaj sto- riti v tej smeri. Sicer je pa že leta 1831, ko so se pogajanja glede razmejitve razbila, cesar Franc I. določil »za vse čase«, da sedež lavantinske škofije ostane v Št. Andražu. Tako je zopet ostalo vse pri starem. Po burnih letih revolucije, ko se je na- rodnostno vprašanje zaostrilo, je vprašanje selitve lavantiskega sedeža zopet postalo ak- tualno. Na lavantinski škofijski sedež je leta 1846 prišel neumorno delovni škof Slomšek, ki se je energično lotil zadeve, da na spodnjem Štajerskem ustanovi slovensko škofijo in tudi sam sedež prenese na Štajer- sko. Leta 1848, 6. junija je Slomšek pisal svojemu prijatelju Matiji Vodušku v Celje: »Marposka duhovščina nas je poslala vprašat, ali bi nam ne bilo po vodji jih v našo skerb prevzeti? Ne branim se ne, pa tudi ne silim. Blizu Gradca ni dobro biti.« Slomškov odgo- vor je nekoliko zadržan in obziren.* Po re- voluciji Slomšek ni več nehal misliti na to. Njegov sodelavec in prijatelj Franc Košar pravi, da je to bila njegova velika skrb in »žertva« celih šest let.^ Težave so bile tako velike in tako mnogoštevilne, da je bilo po- rebno res moža tako močne volje in ener- gice, kakor je bil Slomšek. Leta 1850 se je v Celju pojavil tiskarski letak v nemškem jeziku, ki je bil podpisan »von einem Mitbürger«' Letak je bil name- njen celjskim meščanom. Pisec letaka pravi, da bo prišlo do preureditve škofijskih mej in bo slovenski del mariborskega okrožja, kar praktično pomeni Štajerske, prišel pod lavantinsko škofijo, pa bi bilo naravno, da se tudi sedež prenese v ta slovenski del, katere- ga naravno središče je starodavno mesto Ce- lje v tako imenovani Slovenski marki.' Pi- sec letaka nadaljuje, da so stroški za gradnjo rezidence in drugih stavb za državo (verski sklad) težak problem. To so spoznali Mari- borčani in ob cesarjevem potovanju obiskali Slomška. Pri tem obisku naj bi mariborska delegacija škofu že ponudila hišo, katero je mesto kupilo in jo sedaj ponujajo kot dar državi zato, da bi se škofija prenesla v Ma- ribor. Po piščevem mneju naj bi Slomšek odgovoril, da ga spomini na mlada leta, kraj, kjer se je šolal in od koder je bil od opatske službe povzdignjen k visoki časti cerkvenega kneza nagibajo k temu, da gre v Celje. Pisec letaka takoj ugotavlja, kakor se je pozneje izkazalo za pravilno, da samo škofova naklo- njenost do Celja ne bo zadoščala, da so držav- ne finance pereča zadeva, da bo treba torej mnogo prispevati in žrtvovati. To pa so Ma- riborčani že storili in se pokazali pripravlje- ni na žrtve. Tako bodo zbrisali ime našega okrožja. »Ne«, nadaljuje pisec letaka, »tri ce- ljske zvezde ne smejo zbledeti pred maribor- skim stolpom.«" Na koncu proglasa se avtor letaka sklicuje na slavo rimskega Celja, so- rodstvo z vladajočo dinastijo ter naposled so- meščane poziva naj se ne branijo prav nobe- nih, še tako velikih žrtev do krajnih materi- alnih možnosti in izkoristijo ta trenutek za sebe in potomce, da v svoje mesto dobijo ško- fijski sedež, njihovo mesto pa postane drugo mesto štajerske kronovine. Slomšek, do katerega je ta proglas prispel, je čutil potrebo, da odgovori celjskim mestnim svetovalcem ,z čigar krogov je proglas vse- kakor tudi izhajal (Natisnila ga je okrožna tiskarna). V pismu z dne 16. okt. 1850 je iz St. Andraža mirno pojasnil, da je v omenje- nem proglasu več netočnosti, kar zadeva pre- selitev škofijskega sedeža. Da bi se izognil nesporazumom, daje tole pojasnilo: Trenutno ni med njim in sekovskim škofom nobenih pogajanj glede razmejitve škofij. Mariborska deputacija je res bila pri njem in izrazila željo, naj pride v njihovo mesto. Ni pa mu v dar »prinesla« nobene že kupljene hiše bli- zu mestne cerkve, sploh glede preselitve ni bil z Mariborčani sklenjen noben dogovor. Celjani se torej naj ne prenaglijo s stroški za nepotrebne nakupe. Zelo daljnovidno je Slomšek dodal, da ga sicer mladostni spomini res nagibajo k Celju, toda odločitev ne bo odvisna samo od njega osebno, ampak pred- vsem od skrbi za dobrobit vse škofije, zaradi česar bo ugodnejša lega in večja pripravlje- nost na žrtve s strani meščanov več odtehta- 160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 Maribor la, ikakor pa škofove simpatije, katere je on pripravljen žrtvovati.« Ta zgovorni odmev v Celju vsekakor po- meni, da se je zadeva selitve škofijskega se- deža na vseh ravneh živahno obravnavala. Slomšek na to ni več pozabil. Glede tega se je dogovarjal z meščani Maribora, Celja, s prijateljem Voduškom in salzburškim nad- škofom. Ko je leta 1850 nadškof Schwarzen- berg odšel na nadškofijski sedež v Prago, ga je še isto leto nasledil Jožef baron Tarnoczy. 2e v pismu z dne 13. 1. 1851 v katerem ga izvoljeni nadškof vabi na škofovsko posve- čenje, poleg drugih zadev omenja, da bi se mogla ob srečanju pogovarjati tudi o razme- jitvi škofij.*" Metropolit Tarnoczy je bil s problematiko svojih sufraganskih škofij seznanjen in je vseskozi odločno, pa tudi odločilno podpiral pravične Slomškove predloge. Pravi preobrat in temeljno izhodišče za večletna pogajanja in dogovarjanja glede razmejitve škofij po- meni t. i. Tarnoczyeva spomenica** z dne 21. 7. 1854. Nadškof je v tem dokumentu, kakor sam pravi, v soglasju s Slomškom,'- podal vso problematiko ponovne arondacije škofij na Koroškem in Štajerskem, glede no- vega sedeža govori o Celju in Mariboru, o Ptuju pa s precejšnjim pridržkom.*^ Tar- noczy je razgrnil tudi vse težave, ki bodo nastale. Pri konkretnem stanju nadškof pred- laga: Škofija v Leobnu se ukine. Njenih 186.977 prebivalcev se priključi sekovski ško- fiji. Le-ta bo odstopila lavantinski ozemlje, na katerem živi 169.410 prebivalcev in bo poslej štela 662.972 prebivalcev. Krška ško- fija prevzame od lavantinske koroški del. kjer živi 88.381 prebivalcev in bo imela 313.942 prebivalcev. jLavantinska škofija odstopi že omenjeni koroški del krški škofiji, dobi od sekovske škofije štajerski del in bo štela 405.151 pre- bivalcev. Salzburg nad vsemi škofijami ohra- ni metropolitanske pravice. Sedež lavantinske škofije se iz Št. Andraža prenese na Štajer- sko, in sicer v Celje ali Maribor, o Ptuju se govori s pridržkom. Ko se je zvedelo za vsebino spomenice, o kateri so pri vladi začeli resno razmišljati, je to zbudilo živo zanimanje tako v Mariboru, kakor v Celju. Obe mesti sta se preko svojih občinskih svetovalcev obrnili na dunajsko mi- nistrstvo za uk in bogočastje (prosvetno mi- nistrstvo). Mariborčani so pohiteli in se ogla- sili že 10. februarja.** Na Visolio c. kr. ministrstvo prosvete na Dunaju. Mestna občina Maribor na Spodnještajerskem prošnja v zadevi preložitve lav. šk. sedeža v Mariboru. Visoko c. kr. ministrstvo prosvete! Vesela vest o blagohotnem predlogu razmeji- tve lav. škofije, ki bi združila celjski in maribor- ski okraj v eno škofijo, je prebivalce tukajšnjega okrajnega mesta Maribor napolnilo z živahnim zanimanjem, to pa ne le zato, ker bi se na ta na- čin odpomoglo globoko občuteni nujnosti, da ovce razumejo glas svojega pastirja, pač pa, ker je tukajšnjemu prebivalstvu dano upanje, da bo pri tem deležno sreče in bo moglo svojega nove- ga cerkvenega kneza v osebi tako vsestransko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 161 spoštovanega visokočastitega knezoškofa Slomška sprejeti v svojo sredo. Zato celotno meščanstvo čuti dolžnost po svo- jem predstavništvu visokem c. kr. ministrstvu iz- raziti v splošnem svojo prošnjo, da bi prebivalci vse okolice smatrali preselitev škofije v Maribor za veliko srečo, in da so zavoljo tega pripravlje- ni na največje žrtve. Zal pa so zadnjih 50 let mnogi taki načrti pro- padli, vendar pa so dandanašnje razmere za re- šitev tega predloga prikladnejše, kajti: 1. veliko lažje je sedaj po zemljiškem odkupu prenesti na Maribor odkupni kapital lav. šk. go- spodarstva za dotacijo novega škofa, kakor pa je bilo preje z rentamii nepremičnin. 2. Ravno sedaj bi bilo možno v bližini mestne župnijske cerkve, bodoče stolnice, dobiti stavbo, če tudd ne veliko, vendar izpraznjeno, za reziden- co, z vrtom in stavbiščem, Ico je na prodaj hiša grofa Jugny, za katero bi se mesto obvezalo, da jo kupi kot dar ljubezni dn pripravljenosti sode- lovanja, saj pri takih priložnostih s svojo rado- darnostjo nikdar ni zaostajalo. 3. Dosedanja težava glede namestitve bogo- slovnice bi se odstranila z možnostjo, da se ne- kdanja jezuitska rezidenca tik poleg cerkve sv. Alojzija, ki je sedaj last šolskega sklada in bo zaradi odselitve vojne šole v novo vojašnico na razpolago, in bi se jo le z malimi strdki moglo adaptirati za bogoslovnico. 4. Sedanji lav. škof poseduje že sedaj v mari- borski okolici vinogradno posestvo, ki hi ga bilo prav lahko še zaokrožiti. 5. Maribor je ob južni železnici, v sredi med najbolj obljudenimi Itrajd Spodnje Štajerske, tu se križajo ceste, ki upodabljajo bleščečo zvezdo za spodnještajersko škofijo. 6. Maribor stavbeno stalno napreduje in stolni kapitelj bo lahko našel primerno stanovanje, ker je več hiš s praznimi stanovanji, posebno vis-a- vis slovenski predmestni cerkvi, popolnoma nova dvonadstropna hiša, 25 klafter dolga, ki ima dve stranski krili, pa 42 stanovanjskih prostorov. Po teh na kratko omenjenih razlogih se prese- litev šk. sedeža iz St. Andraža v Maribor c. kr. ministrstvu prosvete predlaga v vsej udanosti. Mestna občina Maribor dne 10. februarja 1854. Othmar Reiser, župan, 1. r. Jožef Albensberg, obč. svetnik, 1. r. Martin Wodovatz, obč. svetnik, 1. r. Joh. König, 1. r. Mathias Loschnigg, 1. r. Ferd. Jüttner 1. r. Rcman Pachner 1. r. J. Janschitz 1. r. Kari Koch 1. r. Kari Rodrini 1. r. Celjani so se oglasili šele 14. junija istega leta."a »Visoko c. kr. ministrstvo prosvete na Dunaju.« Prošnja mestne občine Celje na Spodnještajerskem za preložitev šk. sedeža v Celje. ___ Visoko c. kr. ministrstvo! V neutrudljivem prizadevanju, da z močno roko in poznim očesom utrdi duhovno kakor ma- terialno dobro državljanov je visoko c. kr. mini- strstvo prosvete izdalo blagor prinašajočo odlo- čitev, ki je veselo promenila vso deželo, oni del Štajerske, M leži med Muro in Dravo, združiti z lavantinsko škofijo in ga dodeliti po odcepitvi ko- roškega dela miil. knezoškofu iz St. Andraža, pod čigar pastirsko palico se itak že nahaja večji del sedanjega mariborskega okrožja. Kakor je ta, v vsakem oziru vesela novica vznemirila srca vseh, ki v pobožnem spoštovanju gledajo in visoko cenijo v svojem višjem dušnem pastirju resni- čno častitost apostolske čednosti in vzgled kr- ščanske ljubezni, tako pa je tudi prevzelo ver- na srca napeto vprašanje bodočega škofovskega sedeža. V globokem prepričanju, da izvolitev te- ga sedeža mora imeti odločen vpliv na izvrševa- nje svete službe in da se pogoji za pravo odloči- tev nikjer v taki meri ne združujejo kakor v tem, če bi bil sedež preosnovane škofije prestav- ljen v staroslavno mesto Celje, si dovoljuje s ponižnim spoštovanjem podpisani občinsld. svet predložiti svojo prošnjo: Visoko c. kr. Ministrstvo naj določi mesto Ce- lje za sedež škofije, kateri se dodeli slovenski del Spodnještajerske. 1. Celje je po svoji srečni legi ob železnici in v bližini cest, ki vodijo proti Hrvatski, tudi skoro v središču nove škofije, prednostno sposobno slu- žiti na najugodnejši način za izhodišče onega po- slovanja, ki naj v blagodejnih žarkih seva od blagoslovljene luči škofovskega sedeža v dalj- ne kraje tako z vane Slovenske Marke. 2. Celje bi tako postalo za te kraje duhovno središče tiste prizadevnosti, katere cUj je višji interes srčne in razumske izobrazbe in smer splošnega razvoja plemenitih, toda še spečih mo- či, ki pa so poklicane, da požrtovalno služijo ta- ko državi kakor Cerkvi. 3. Ljudstvo si svojega duhovnega poglavarja semkaj želi in v bolesti zavida oddaljeno labud- sko dolino za veliko prednost, da ima v svoji sredi višjega nadpastirja, ki tam daleč od glav- nega dela svoje črede, brez zveze z njo, sicer njen hrepeneči glas razume, toda mu ne more slediti. 4. Celo jezik, ta najmočnejša vez tolažilnega občevanja, kaže na Celje, ki ga je pred vsemi pokrajinami večinoma slovenske škofije ohranilo v njegovi čistoči, kjer je že pognalo mnogo raz- veselivih cvetov predvsem duhovne vsebine in ki bo ob toplih žarkih škofij stva rodilo obilen sad. 5. Celje pa tudi v materialnem oziru nudi vse, kar je možno zahtevati. Sposobno je, da z novimi zidavami in prezidavami poleg za Discasterije določenih prostorov pripravi tudd za škofijo ča- sten sedež in podpisani obč. svet, ki je priprav- ljen vzeti nase vsako žrtev za splošno dobro in za blagor svojih občanov, si dovoljuje objaviti sklep občinske seje z dne 14. maja 1854, da daje občina v sredini mesta ležeči rotovž na raz- 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 polago, kjer je dovolj prostora, katere sedaj še celotno uporablja c. kr. deželna sodnija in o ka- terem se je tudi mil. knezoškof zadovoljivo izra- zil 6. Nastanitev bodočega c. kr. okrajnega sodišča V zadostne in odgovarjajoče prostore nekdanjega c. kr. okrožja ne more povzročati težav, ker se je moralo okrožno načelstvo umakniti okraju, lei potrebuje mnogo manj prostorov in jih je tako dovolj na razpolago, da se more proti primerni najemnini ustreči vsem zahtevam. Ravno tako ne primanjkuje prostorov za naselitev bogoslov- nice in za duhovniška stanovanja. In če bi bile v ta namen potrebne še nove žrtve, je občina pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da se le izpolni njena največja želja. 7. Da bi že v naprej dokazala svojo pripravlje- nost, je že v letu 1851 začela s prostovoljno zbir- ko sredstev v korist nove škofije in za njeno pri- merno spravo, uspeh te zbirke je bU blizu 15.000 goldinarjev. Ta vsota bi se pri ponovni subskrip- ciji gotovo dosegla, morda pa tudi presegla. 8. Tudi enodušno soglasje č. lavantinske du- hovščine jamči bolj kot vsak drug razlog za pri- kladnost Celja, ki se je izkazalo že v davnih ča- sih, saj je naše mesto bUo zibeljka krščanstva na Štajerskem in je že tedaj bila v njegovem ob- zidju rezidenca škofov, med katerimi se nahaja- jo tudi svetniki. 9. Konečno naj nam bo dovoljeno navesti kot odločino: posebno laskavo izrečeno željo sedanje- ga g. knezoškofa, katerega visoko mnenje prepri- čuje, da se je ne le iz naklonjenosti do domače- ga kraja in za mesto svoje mladostne dejavno- sti, pač pa iz prepričanja o splošni koristi za Cerkev in njene vernike odločil prvenstveno, da postavi sedež svoje bodoče vladikovine v našem prijaznem državi in Cerkvi neomajno zvestemu mestu. 10. Potrebno je v globoki vdanosti navesti še to, da je Celje na svojem ozemlju brez kakega večjega trgovskega ali industrijskega podjetja. da nima plovne reke dn kar obstaja železnica, nobenega cestnega prometa dn je tako navezano le na krajevno potrošnjo in zato zasluži priza- devanje podpisanega občinskega sveta še tem ve- čje upoštevanje, ko si prizadeva za svoje potom- stvo pri dosedanjih skromnih gospodarskih virih pridobiti novo in stalno možnost, da napreduje v duhovnem, in materialnem oziru. Visoko c. kr. Ministrstvo naj blagovoli v pravičnem upošteva- nju vseh navedenih razlogov in v priznanju naše neomajne zvestobe izpolniti našo najponižnejšo prošnjo. Celje 14. junija 1854. Kaindelsdorfer 1. r. župan Jožef Lasndk, obč. svetnik, L r. Franc Hercman obč. svetnik, 1. r. Kašpar Gorišek, 1. r. Ig. Klančnik, 1. r. Janez Tappeiner 1. r. Kari Span 1. r. Kari Endres 1. r. Jožef Winkler 1. r. Kari Kurz 1. r. Andrej Woggu 1. r. in nekaj nečitljivih podpisov. Na zadnji strani še sledijo: Alojzij Zabukovšek, 1. r. J. Wokaun, 1. r. Leopold Warmbrechtsamer, 1. r. Franc Schmid 1. r.« Sedaj, ko sta obe mesti podali nekako svojo načelno kandidaturo, so se pa stvari zares začele hitro odvijati, interes dveh mest pa je povzročil pravo tekmovanje: katero od mest bo ponudilo več in loljše pogoje. Predpis mariborske prošnje na prosvetno ministrstvo je župan Reiser takoj poslal Slomšku v Št. Ptuj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 163: Andraž. O tem on obvešča svojega prijatelja Vodušeka v Celju: »Pričakuje se tudi prošnja iz Celja z željo, da se natančno določi, v kaj bi se Celjani mogli in hoteli vezati. Takoj, ko pridem domov,'^ ti bom mariborsko prošnjo v prepisu postal, med-tem pa te prosim, razgiba] interesente. Prizadevamo se za hitro in do- končno odločitev in celjska ponudba jo bo pospešua.«'« Meseca maa se je Slomšek dopi- soval z metropolitom glede prodaje raznih škofijskih zemljišč na Koroškem, Tarnoczy se je s prodajo strinjal. O nameravani selitvi škofijskega sedeža pa pravi, da se bo izvr- šila »in eine Stadt des Marburger Kreises«.'' 27. maja je prosvetno ministrstvo na Du- naju pozvalo graško namestništvo naj v so- glasju z lavantinskim škofom na podlagi Tamoczyjeve spomenice čimprej sporoči, kaj bi stala premestitev škofijskega sedeža v Maqibor ali v Celje in kaj ti dve mesti nudi- ta kot svoj prispevek.'" Odgovor je moral poslati Slomšek graškemu guberniju. V mese- cu oktobru je posialo namestništvo škofu še enkrat tak poziv. 4. avgusta se je obrnilo s posebnim pozivom na prebivalstvo Maribor. Poziv pravi, da bo prišlo do selitve škofije s Koroške, nadalje, da so Celjani v svoji vlogi ki so ji dali predstojništvo mariborske mest- ne občine na prosvetno ministrstvo, že dali zelo konkretne ponudbe, namreč svoj rotovž za rezidenco in 15.000 goldinarjev subskri- bcije. Ker Maribor doslej še ni nič kon- kretnega ponudil, je potrebno pohiteti, ker bi se sicer enkratna, neponovljiva priložnost zamudila, zaradi česar bi bila gmotna in du- hovna škoda neprecenljiva, saj bi mesto izgubilo tudi gimnazijo... Odbor posebej poziva meščane in zlasti duhovnike mesta in okolice naj čimveč prispevajo, da bi mestni odbor mogel kupiti in adaptirati Jugnyjevo hišo za škofovo rezidenco." Skoraj hkrati se je Slomšek obrnil na Voduška, ki je v Celju vodil akcijo za pre- nos škofije, kako je s stavbami v Celju, in sicer s stolnico, škofijsko rezidenco, bogo- slovjem in kapiteljsko hišo. Iz Voduškovega odgovora se vidi, da so v Celju bili prav za- radi stavb v zadregi: Za stolnico predlaga Vodušek mestno cer- kev sv. Danijela, ki ima že vse potrebščine za pontifikalno službo božjo. Marijina (bivša cerkev minoritov) se zdi Vodušku manj pri- merna, ker je obdana od tuje posesti, pa ni mogoče nič prizidati, tudi ne primerne zakri- stije, ki jo stolnica mora imeti. Ce bi bilo mogoče dokupiti nekdanjo minoritsko hišo, ki je v rokah nedostopne gospe vdove Wu- schinek, tedaj bi bila Marijina cerkev za katedralo primerne. Za škofovo rezidenco predlaga Vodušek rotovž, katerega je mesto ponudilo. Ima 16 lepih sob, adaptacija bi pa stala samo dva do tri tisoč goldinarjev. Za bogoslovje predlaga Vodušek Tapeiner- jevo hišo, ki je na prodaj za 24.000 goldinar- jev. Ca bi jo bio mogoče kupiti za 20.000 gol- dinarjev, bi bilo z že obljubljeno pomočjo Celjanov to morda izvedljivo. Za stolni kapitelij, ki s pomožnim osebjem šteje 8—10 oseb pa Vodušek predlaga hišo v bližini bodoče stolnice, in sicer že prej ome- njeno Wuischinekovo hišo, katero pa lastnica hoče dati samo v najem in to za čim daljšo dobo za letno najemnino 1200 goldinar j ev.^" 5. oktobra so Mariborčani po svojem od- boru sporočili prosvetnemu ministrstvu na Dunaju, da so kupui Jugnyjevo hišo za 20.000 gold, razen tega pa zbrali v mestu 10.000 gold., duhovščina mesta in okolice tudi 10.000 goldinarjev. Obljubljajo, da bodo ob eventualni preselitvi darovi v denarju in gradbenem materialu še narastli.®' Zato na- prošajo ministrstvo, naj se lavantinski sedež prenese v Maribor. Prepis te vloge so Mariborčani takoj po- slali tudi Slomšku. ; Namestništvo je pa že 16. oktobra zopet urgiralo, naj se Slomšek odloči in da svoj predlog. Sedaj je škof res imel ponudbe obeh mest — kandidatov. V obsežni spomenici, ki vse- kakor pomeni prelomnico v tem vprašanju (Maribor ali Celje), se je Slomšek odločU za Maribor. Slomšek najprej pove, da šele sedaj, po predrazpravi more odgovoriti na ministrsko odločbo glede preselitve škofijskega sedeža. Potem je Slomšek ponovil nujnost selitve škofijskega sedeža, kar je büo tako s strani dvora, graškega gubernija in lavantinskega škofa že leta 1804 in 1827 utemeljeno. Sedaj je pa to še tem bolj upravičeno, ker je stanje lavantinskega škofa, če hoče v redu oprav- ljati svojo službo, postalo nevzdržno. Slom- šek se sklicuje na spomenico nadškofa Tar- noczyja z dne 27. 6. 1853, kjer je vsa proble- matika izčrpno prikazana. Sedaj so tudi od- padu vzroki, zaradi katerih so prejšnji posku- si preselitve škofije propadli, in sicer naspro- tovanje sekovskega škofa, da odstopi mari- borsko okrožje in problem potrebnih stavb, katerih nobeno od treh mest, Celje, Maribor in Ptuj ni imelo. Sedaj je vse to zadovoljivo rešeno in javnih skladov (Verski fond) ne bo treba obremenjevati. Potem pravi škof glede mesta novega sedeža: 164! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Celje »Med obema mestoma, Mariborom in Celjem, ki sočasno tekmujeta za dosego škofijskega sede- ža lavantinske škofije, ima mesto Maribor pred Celjem take bistvene prednosti, da se moram pri- družiti izjavi z dne 2. jan. 1808 in 31. jan. 1827 štev. 121 in soglašati s tem, da se škofijslai sedež prestavi iz Št. Andraža v Maribor. K že nave- denim razlogom pa še pripominjam, da mesto Celje ta čas nima nobene cerkve, ki bi bila pri- merna za stolnico, nobenega poslopja za bogo- slovnico in bi takega bilo treba šele adaptirati z ogromnimi stroški in je poleg tega Celje stalno izpostavljeno poplavam, medtem, ko ima Mari- bor v tem vse prednosti. Predvsem ima Maribor lepo prostorno župnij- sko cerkev, ki je( z vsem oskrbljena in jo je mo- žno z lastnim premoženjem adaptirali za stolni- co. Pontifikalije prinese škof s seboj iz St. An- draža. Za škofovo stanovanje je bilo že leta 1807 in 1808 predlagano mestno župnišče s svojimi ob- širnimi stavbišči in tudi sedaj se dozdeva kot najprimernejše. Prezidava za okoli 18. sob, dvo- rne pisarne in arhiv bi stala okoli 20.000 gold., kar pa je že s prostovoljno zbirko sredstev v me- stu in okolici pokrito. Nato govori Slomšek o ureditvi bogoslovja, plačah profesorjev in ada- ptaciji Jugnyjeve hiše, sklene pa z rekapitula- cijo nujno potrebnih dohodkov in izdatkov te selitve: „......________ Ureditev škofijske rezidence 20.000 gold. Ureditev bogoslovja v dosedanji vojaški šoli 10.000 gold. Plača za bogoslovne profesorje 2.800 gold. Skupaj 32.800 gold. Kritje za te stroške: Subskripcija v mestu Maribor 10.000 gold. Subskripcija okolice Maribor 20.000 gold. Iz prihranka verskega sklada 1.200 gold. Renta od kapitala 20.000 gold. 2.000 gold. Skupaj 33.200 gold. — 32.800 gold. presežek 400 gold. Ta presežek bi kril preselitvene stroške., Kritje morebitnih večjih izdatkov prevzame nase pod- pisani škof za tako dolgo, dokler je uživalec ško- fijskih posestev, ker je pripravljen vzeti nase še tako veliko žrtev za, dobro škofije. Kakor bi podpisani rad dal prednost za vzpo- stavitev škofijskega sedeža v Celju iz svojih oseb- nih ozirov, bi vendar bilo najmanj eno tretjino več stroškov (to je nekaj nad 20.000 gold.) in bi bila zaradi tamkajšnjih krajevnih razmer, ki ne ustrezajo namenu, težko izvedljdva«.^^ Nekako v tem času, ko se je odločilo vpra- šanje kraja novega sedeža, piše dne 13. ok- tobra škof Slomšek celjskemu opatu Vodušku glede neke stavbe, ki bi se naj kupila za 5.000 gold. Ta stavba, tako imenovana grofi- ja, je po Slomškovem mneju na nekem sicer mirnem toda neprijaznem delu mesta. Tudi preureditev bi stala 5.000 gold, trajala pa morda 5 let, zato ne more sprejeti te po- nudbe.^ä 23. oktobra je Slomšek pisal župniku Gre- gorju Miklavzinu v Skale, da so načrti za pre- selitev škofije v tem času bolj kot kdaj v razpravi... Poslopja in posestva v Labodski dolini so sicer lepa, toda škofija je še lepša. Pastir spada v sredo svoje črede.«^* pa se je Slomšek že odločil za Maribor priča tudi zelo zgovorno pismo, ki ga je po- slal samo slab mesec pozneje svojemu prija- telju Vodušku, ki je v Celju še vedno brez KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 165 ; posebnega uspeha skušal pridobiti Wuschine- kovo hišo. »Pred nekaj tedni (!) mi je dr. Burger iz Ljubljane v imenu svoje neča- kinje pismeno ponudil Wuschinekovo hišo za škofijski isedež v Celju v prodajo ali v na- jem, ne da bi navedel cene. Jaz sem mu z obžalovanjem odgovoril, da ravno trdovratno in neprijazno ponašanje posestnice te hiše v glavnem povzroča, da se vsa pozornost obrača sedaj na Maribor, ker brez te hiše je preselitev škofijskega sedeža v Celje neiz- vedljiva«.^' Ce bi Slomšek imel to ponudbo v rokah pred tedni, preden je dal odločilni prista- nek za Maribor, si z njim vsekakor ni mogel kdo ve kaj pomagati. Zdi se, da je lastnica omenjene hiše prav zaradi ključne pomemb- nosti dolgo taktizirala, hoteč iztržiti čim več. Medtem se je čas iztekal, saj je vlada pozi- vala škofa naj se čimprej izjavi in on je moral dati svojo odločitev, kakor sam pravi »obdelati in predložiti to grenko zadevo«.^« Ko je bila v pozni jeseni 1854 odločitev o mestu bodočega škofovega sedeža že izrečena, se šele 10. avgusta 1855 oglasi s svojo proš- njo, katero je naslovilo na Slomška nepo- sredno, še mesto ptuj.^' Ptuj cani izražajo veselje, da se škofijski sedež seli v slovenski del kronovine.^* Pravijo, da so 8. julija obi- skali škofa in mu ustno predložili svojo proš- njo. »Ptuj s svojo lepo starodavno mestno cer- kvijo, starodavni Ptuj, ki je že v sivi pre- teklosti bil škofijski sedež,^« mesto, ki je ob- dano z območjem slovanskega jezika,^'' ima sedaj prUožnst, da postane škofijski sedež ...« Razumljivo je, da v času, ko so iz Maribora že prihajali gradbeni načrti za adaptacijo ško- fijskih stavb, te ptujske prošnje nihče ni mo- gel jemati v pretres. Tako moremo reči, da je ptuj svojo priložnost zamudil že leta 1808.^' Pot do izvršitve te odločitve je bila še dolga in teška. Sele čez dve leti, 26. 10. 1856, je tudi cesar dal svoj načelni prisitanek gle- de razmejitve škofij in prenosa sedeža v Ma- ribor.^ Temu je sledil 20. maja rimski odlok pristojne konaistorialne kongregacije.*^ Izvr- šitev tega odloka je bila najprej zaupana du- najskemu nunciju, ki je to zadevo prepustil salzburškemu nadškofu. Naposled bi vse sku- paj, tokrat že tretjič, padlo v vodo zaradi razmejitve med sekovSko in lavantinsko ško- fijo, ker je Slomšek hotel imeti vse sloven- ske župnije, tudi tiste v graškem okrožju, čemur je sekovski škof Attems ostro naspro- toval, pa je Slomšek končno moral popustiti. Salzburški sufragani so se 22. 10. 1859 dogo- vorili o načinu in času razmejitve med ško- fijami in vseh zadevah v zvezi s tem (patro- i nati, premoženje škofij, bogoslovno seme- nišče in dr.) Tudi je bilo dogovorjeno, da dva škofa po medsebojnem sporazumu moreta i sama spreminjati škofijsko mejo, ker je ta \ meja neustrezna in le začasna. Vendar se je ; ta začasna meja obdržala pri življenju, saj je v pretežni meri postala leta 1920 državna ; meja. Od 12 župnij, katere je leta 1857 Slom- i šek zahteval zase, so samo 4 prišle v lavan- j tinsko škofijo, Marija Snežna (Velka) leta \ 1870, Kapla, Sv. Duh na Ostrem vrhu in : Apače pa šele po 1. svetovni vojni leta 1920. ; Že leta 1857 je Maribor tudi uradno postal ; sedež nove škofije. V pomladnih in poletnih mesecih leta 1859 je bila selitev končana. 1. avgusta tega leta je lavantinska škofija \ prepustila krški svoj koroški del, 1. septem- ; bra pa je sekovska prepustila lavantinski i štajerski del z Mariborom, 4. septembra pa je j Slomšek slovesno zasedel svoj novi sedež slo- i venske škofije v Mariboru. \ Ta dolgotrajna pot od jožefinskih arondacij, I ki je imela dva neuspela poskusa, leta 1808 j in 1827 je pri tretjem poskusu v letu 1854 j imela pomembno in daljnosežno ločnico. V j dilemi, kam naj se prenese škofijski sedež, se ' je akter te odločitve, Slomšek odločil za Ma- j ribor, navzlic osebnemu nagnjenju za Celje, i Maribor je imel v agilnih in sposobnih mo- I žeh Reiser ju in Glaser ju izredna organiza- | torja in pospeševalca. Prvi je navdušil mešča- ; ne, drugi pa duhovnike. Odziv je bil ugoden, potrebna denarna sredstva so zbrali takoj, vprašanje škofijskih poslopij je bilo, sicer ne \ brez zapletov (bivšo jezuitsko rezidenco na ! Glavnem trgu ob cerkvi sv. Alojzija, katero j naj bi dobili v dar od države, so morali od- i kupiti), zadovoljivo rešeno.'* Po drugi strani ; pa Celje navzlic Voduškovim prizadevanjem i ni uspelo rešiti problem Wuschinekovo hiše, j brez katere po Slomškovem mnenju selitev i v Celje ni prišla v poštev, pa tudi odziv da- j rovalcev v denarju je bil premajhen. V ta- kratni situaciji, ko je odlašanje bilo v škodo in vlada ni hotela prevzeti nobenih stroškov, j Slomšek pa je predvideval, da bo moral spraz- \ niti svojo denarnico (kar se je tudi zgodilo), j je bUa soudeležba mest, ki sta konkurirali, od- j ločilnega pomena: bolj ugodna ponudba iz 1 Maribora glede poslopij in 20.000 goldinar- jev sta büi dve silnici, ki sta Slomška tako rekoč prisilili, da se je 18. oktobra 1854 od- ločil za Maribor. j Ne bi pa mogli povsem izključiti misli, da je Slomšek, ki je sam nosil »bridko« breme j odločitve, kot duhovni strateg namerno po- j stavil svojo trdnjavo, to je sedež slovenske i 166! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Škofije na Štajerskem, ki bi po njegovi za- misli morala biti jez proti germanizaciji, prav v bližino že tedaj ogrožene slovenske etnične meje. , OPOMBE 1. Fran Kovačič, Služabnik božji Anton Mar- tin Slomšek, II, 1935, str. 85. — 2. Škofijski ar- hiv Maribor, F 92 (Dioezesanregulierung). Prim. F. Kovačič, Nameravani škofijski sedež v Ptuju, CZN 28 (1933), str. 200—206. — 3. Firmianova vloga na cesarja je obležala v fondu F 92. Skof je sam pripisal: »Diese Vorstellung ist nicht eingereicht worden«. — 4. AZN, I. str. 109. — 5. Franc Kosar, Anton Martin Slomšek, knez in škof Lavantinski, prisednik apostolskega pristo- la sv. Očeta, meščan Rimski, Drobtinice 17 (1863), str. 177., si. — 6. ŠAM, SI. XXI-A »... so ist die natürliche Folge davon, dass der Sitz des Bisthums von der Grenze entfernt und mehr in die Mitte der neu zu begründeten Diöcese ver- legt werde, wo dann unsere freundlich gelegene Stadt C i 11 i der geeigneste Punckt für die neue Metropole seyn würde, da sie so recht im Herzen der sogenannten windischen Mark liegt.« — 7. SAM, SL. XXI-A: V letaku je rečeno: »... so ist die natürliche Folge... liegt«. — 8. SAM. Sl. XX-A ... »Nein! die drei Sterne C i 11 i s dürfen vor Marburgs Thurm nicht erbleichen... Tri celjske zvezde — mariborski stolp, pisec letaka aludina na grba dveh mest, ki kot pars pro toto pomenita mesti sami. — 9. SAM, SI. XXI-A. Slomšek pravi, da bi šel rad v Celje, da pa je pripravljen iti tudi drugam, če bi to zahtevale višje koristi: »Wenn mich übrigens für den Fall einer Ubersetzung des bischöflichen Sitzes ju- gendliche Erinnerungen für die Stadt Zilli stim- men, so hängt die Wahl doch nicht von meiner Privatzuneigung, sondern einzig und allein von der Vorsorge für das moralische Wohl der Diö- zese ab, wobei die günstigere Ortslage und die grössere Opfer von Seite der Bürger auf die Wage der Entscheidung gelagt werden, welcher höheren Entscheidung alsdann auch der Bischof seine Vorliebe zum Opfer zu bringen wissen wird.« — 10. SAM, Sl. XX-A: »... Die Frage der neuen Diözesancircumscriptionen zu besprechen, für welche Fall ich Euen Liebden um die Vorberei- tung der Ihreseits hiezu nöthige Behelfe bitte«. — 11. B. Grafenauer, Etnična vprašanja ob pre- ureditvi lavantinske škofije v slovensko škofijo na Štajerskem, AES I, Ljubljana 1979, str. 107 do 136. Poleg celotnega besedila spomenice tudi ob- širen komentar zlasti z ozirom na etnična vpra- šanja naše severne meje. — 12. Nadškof Tarno- czy pravi: »Fürstbischof Anton Martin Slomšek hat mir nicht nur seine volle Zustimmung, son- dern auch den dringenden Wunsch erklärt, dass endlich in dieser Weise dem schreienden Bedürf- nisse abgeholfen werde.« — 13. Keine Stadt des Marburger Kreises hat die für einen Bischofsitz erforderlichen Lokalitäten, am wenigstens ein bischöfliches Palais gleich in St. Andrea... Es bedarf nur der kompententen Erklärung des ent- schiedenen Willens, diese Diözesanarrondirung vorzunehmen, so werden die Städte: Marburg Cilli (:vielleicht auch Pettau:) nicht säumen hin- sichtlich der Herstellung der erforderlichen Lo- kalitäten ...« — 14. SAM, Sl. XXI-a, 9. Prošnja na ministrstvo za uk in bogočastje je napisana v nemškem jeziku. Za kanonični proces je tekst prevedel Franc Hrastelj škofijski arhivar, (u. 20. 12. 1981). 14 a. SAM, Sl. XXI-a, 11. Prev. F. Hra- stelj. — 15. AZN, i., str. 168. Slomšek je pisal z Dunaja. — 16. »N. m.: »Wir dringen auf eine bal- dige und, definitive Entscheidung; solche wird das Cillier Offert beschleinigen.« — 17. SAM, Sl. XXI-a, 10. — 18. SAM, Sl. xx-a, 12, 14. Gra- ško namestništvo je 6. julija pozvalo Slomška naj se izjasni in ponovno 16. oktobra 1854. — 19. Sam, Sl. xxi-a, 13. — 20. Sam, si. xxi-a, 14. Ze 18. februarja je Vincenc Gurnigg iz Gradca ponudil Slomšku svojo hišo v Celju za škofijsko rezidenco. Gurnigg je že 30 let živel v Gradcu, bil je višji železniški uradnik v pokoju. Njegova hi- ša je bila zraven Kaulichove blizu Marijine cer- kve. Zahteval je 20.000 gold, in 100 cekinov do- datka. Na hiši je bilo precej dolga. Zadovoljil bi se tudi z obročnim odplačevanjem. Slomšek mu je odgovoril že 24. februarja. Vsebina odgovora nam ni znana. Glede na omenjeno pismo Vodu- šku, ta ponudba ni bila aktualna. — 21. SAM, Sl. XXI-a, 15. 16. — 22. SAM, Sl. XXI-a, 17. »... Die Errichtung des bishöflichen Sitzes zu Zilli so sehr der Gefertigte den Vorzug dieser Stadt aus persönlichen Rücksichten wünschet, würde wenigstens um ein Drittel mehr Kosten und wäre bei dem Darnachliegen ungünstig in Lokalverhältnisse nur schwer und unzweckmässig ausführbar«. — 23. AZN, i., str. 169. — 24. AZN, i., Str. 199. — 25. AZN, i., str. 170. »Ich antworte- te ihm mit dem Bedauern, dass gerade die strei- fe Haltung und das unfreundliche Benehmen der Besitzerin jenes Hauses die Hauptursache sei, dass das Augenmerk derzeit mehr nach Marburg gerichtet wäre, indem ohne disem Hause eine Unterbringung des Bischofsitzes in CilU geradezu unthunlich erscheine.« — 26. AZN, i., str. 169. — 27. SAM, Sl. xx-a,34, — 28. N.m.:»Die Errich- tung eines windischen Bisthums in unserem Va- terlande ... hat die Gläubigen dieses Sprengeis mit grössten Freude erfüllt... »Beseda »win- disch« takrat še seveda nima tistega političnega prizvoka, kakor stoletje pozneje. — 29. O ptujskem škofijskem sedežu v antiki| gl. Fran Kovačič, Sestnajstletnica smrti sv. Viktorina, Vo- ditelj 7 (1904), str. 55—63 in 179—195. — 30. SAM, Sl. XXI-a, 34 »... mitten im Bereiche slawichen Zunge«. — 31. Fran Kovačič. Nameravani škofij- ski sedež v Ptuju, CZN 28 (1933), str. 200—206. — 32. SAM, Sl. XXI-41. — 33. SAM, Sl. xx-49, 50 51. Dekret o razmejitvi med sekovsko in lavan- tinsko škofijo je konzistorijalna kongregacija iz- dala 16. maja, o prenosu škofijskega sedeža iz St. Andraža v Maribor, 20. maja, o razmejitvi med lavantinsko in krško škofijo pa 25. maja 1857. — 34. Bivša jezuitska rezidenca na Glavnem trgu (št. 7) je po razpustu jezuitov bila last študijske- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 167 i ga fonda, vojaškii erar jo je imel v najemu. Ko jo je vojslca izpraznila jo je študijslii fond prodal verskem fondu. Prim.: F. Kovačič, Lavantinsko bogoslovno učilišče v Mariboru, Spomenica ob sedemdesetletnici lavantinskega bogoslovnega učiLišča v Mariboru, Maribor 1929, str. 1—48. OKRAJŠAVE AES — Acta ecclesiastica Sloveniae CZN — Časopis za zgodoviino in narodopisje F — predal ali »arhivska stroka« SI. — Slomšek — fond SAM — Škofijski arhiv Maribor j AZN — Arhiv za zgodovino in narodopisje je j ob 25-letnici Zgodovinskega društva v [ Mariboru začel izhajati kot priloga CZN za objavljanje virov. Od leta 1930 so postopoma objavljali Slomškova pisma (odposlana pisma). Objavljena so po rimskih številkah po dopisovalcih. Pri posameznem dopisovalcu so pisma oštevilčena z arabskimi številkami. Za- radi večje jasnosti so Slomškova pisma citirana po tekočih straneh prve knji- ge. V zbirki so izšle tri knjige. . UPRAVNI IN GOSPODARSKI RAZVOJ MARIBORA* V 19. STOLETJU ANTOSA LESKOVEC Za obe področji je obravnava v okviru ča- ' sovne enote 18. stoletja utemeljena: v upravi j se podržavljen je, ki ga izpeljejo v drugi po- j levici 19. stoletja, začenja že pred letom 1850 . (kresija, finančna oblastva, garnizija), v gos-j podarstvu Maribora se po letu 1848 krepi, razvoj, začet že pred tem. Pogled nazaj v 18. | stoletje je potreben za celostno sliko obdobja : od 1750 do francoskih vojn pa primanjkujejo avtorju tudi za sestavo takega pregleda po- datki, ki jih je mogoče dobiti le s podrobnej- šim študijem virov v tujini. V prispevku ; poseže tudi v zadnji staroavstrijski čas Ma-' ribora po letu 1900. j Na področju upravnega razvoja sta dve i jasno ločeni obdobji: prvo do marčne revo- i luci je, ko je uprava takšna, kot se je v osno- , vi izoblikovala od nastanka mesta dalje in ¦ jo je po svojih potrebah in namenih reorga-j niziral absolutizem terezijsko-jožefinske do- , be, in drugo obdobje po 1848, ko je bUa po, propadu upravnih ustanov, nastalih v dobi ¦ fevdalizma, organizirana uprava, ki jo je ^ terjal odpad javnih pooblastil fevdalcev. Ra- zen te bistvene razlike med upravo pred le- tom 1848 in po njem je v obeh obdobjih tre- ba razlikovati med upravo mesta in upravo, ^ ki je imela pristojnosti nad širšim območjem,, imela pa je v mestu svoj sedež. MESTNA UPRAVA PRED LETOM 1848 1 j Območje, podrejeno mestni upravni ob-1 lasti ali magistratu, je staro območje mesta ; znotraj obzidne črte, ki sega na jugu tudil preko obzidja do Drave in tako vključuje ' staro Dravsko predmestje To ozko mestno i območje predstavlja obenem upravni okraj, nad katerim opravlja magistrat tudi določe- na, od države mu delegirana pooblastila kot okrajna gosposka. Leta 1812 je imelo mesto 2099 prebivalcev v 332 družinah, meščanskih družin je 239.^ Ozemlje zunaj obzidne črte, že sama predmestja razen starega Dravske- ga, je podrejeno drugim okrajnim gospos- kam, razdeljeno je od jožefinske dobe dalje na davčne občine, ki jih ob naložbi francis- cejskega katastra v letih 1825 in 1826 tudi iz- merijo in narišejo. Dve od občin, ki mejita na mesto, proti vzhodu Grajska vrata (ob- segajoča tim. Graško predmestje) in na se- veru Grajski marof sta dobili ime v zvezi z mariborskim gospostvom, ki je od začetka povezano s po njem imenovano meščansko na- selbino, zahodno meji na mesto davčna obči- na Koroška vrata (vključujoča Koroško pred- mestje), onstran Drave davčna občina Magda- lena (vključujoča istoimensko predmestje). Te občine ne spadajo v en okraj, one na levem bregu Drave so v okraju gospostva Maribor- ski grad — z njimi skupaj pa od mesta, kot ga v tem prispevku pojmujemo, še davčni občini Krčevina in Košaki (Lajtršperk), dav- čna občina Magdalena je v okraju gospostva Vetrinjski dvor, z njo vred še davčne občine Dogoše, Studenci, Sv. Miklavž in Zrkovci. Druge občine na levem bregu Drave: Brestr- nica. Dolnji Rošpoh, Gornji Rošpoh in Kam- nica spadajo takrdt pod okraj gospostva VU- tuš, ostale občine na desnem bregu Drave pa so v okrajih gospostva Pohorski dvor (Bohova, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, pi vola. Pohorsko, Razvanje, Rogoza) in gospostva Radvanje (Limbuš, Pekre, Radvanje). V 40. 168 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 letih 19. stoletja se je ločenost predmestij od mesta v upravnem oziru že občutila kot ne- primerna in so jih nameravali vključiti v okraj magistrata.' Mesto samo je bilo že v srednjem veku razdeljeno na četrti (Viertel), vzrok za to razdelitev je v obrambnih potre- bah, v poznejših časih pa so četrtni mojstri opravljali pomožne posle za mestno upravo, zlasti tudi v zvezi z nalogami ubožnega skrb- stva. Obseg štirih četrti Maribora nam je za zdaj znan šele iz leta 1846, ni pa to prvoten obseg četrti, saj je bila že v terezijanski do- bi ta razdelitev drugačna. Četrti v obsegu pred marčno revolucijo so se ohranile nato vse do 1876,* ko je bilo mesto razdeljeno na okraje. Magistrat je bil od časov Jožefa II. organiziran,' tj. ker je imel tudi sodišče, je bilo med njegovimi člani določeno število takih, ki So dobili od apelacijskega sodišča v Celovcu in od deželne instance v Gradcu po- trdilo o potrebni kvalifikaciji (1847 so bili med občinskimi funkcionarji ustrezno temu predpisu usposobljeni župan, dva od štirih svetovalcev in tajnik). Kot deželsko sodišče je imel mariborski magistrat tudi kazensko sodstvo, njegov deželskosodni okraj je segal čez mestno mejo. Za upravno službo mestu so 1809 dobivali plačo župan in štirje svetoval- ci, dva pisarja, sluga za mestno sodišče in sluga za deželsko sodišče, plačo ali deputat so dobivali mestni gradbeni mojster, mestni stražmojster, kvartirmojster obenem mestni trobentač, mestna babica, stolpni čuvaj (z zvonika župnijske cerkve, sedaj stolnice kot opazovalnice, je naznanjal požare), štirje nočni čuvaji, dva mestna vratarja (za Grajska in za Koroška mestna vrata, tretja. Dravska, so ok. 1800 podrli), zidarski poMr, čuvaj na Pristanu, mestni konjederec in mestni gro- bar.« UPRAVNA OBLASTVA S SEDEŽEM V MESTU IN NA POZNEJŠEM MESTNEM OBMOCjU V mestu so bili sedeži gospostev kot okraj- nih gosposk Mariborski grad in gornji Mari- bor, Vetrinjski dvor in Melje. Na mestnem območju sta bili še okrajni gosposki Rad- vanje in Pohorski dvor (Hompoš). Najvišje upravno oblastvo s sedežem v Mariboru je bil okrožni urad za mariborsko okrožje, ki je bil vmesna instanca med okrajnimi gosposka- mi in gubemijem v Gradcu. Mariborsko ok- rožje je eno od obeh, na kateri je bila takrat razdeljena slovenska Štajerska (drugo je celjsko), z graškim okrožjem je mejilo že na ozemlju dananšnje Avstrije. Od 1833 je bil Maribor tudi sedež kameralnega okraja (fi- nančnega oblastva) za celjsko in mariborsko okrožje in poštnega inšpektorata. Po jožefin- skih reformah ima Maribor tudi stalno vo- jaško posadko, od 1817 dalje je tu sedež 47. pehotnega polka, ki dobiva kontingent iz mariborskega in celjskega okrožja in ostane mariborski domači polk vso dobo stare Av- strije. MESTNA UPRAVA PO 1848 Po določbi občinskega zakona iz 1849, da predmestja z mestom sestavljajo eno samo občino, so bila v novi mestni občini mestu priključena Graško predmestje (z vasjo Me- ljem), Koroško predmestje in Magdalensko predmestje, na ostalem mestnem območju, kot ga razumemo tem prispevku, pa so us- tanovili 20 krajevnih občin (Bohova, Brestr- nica, Dogoše, Dolnje Hoče, Gomje Hoče, Kamnica, Krčevina, Lajtršperk, Limbuš, Mi- klavž, Pekre, Pi vola, Pobrežje, Pohorsko, Rad- vanje, Razvanje, Rogoza, Rošpoh, Studenci). Obseg mestne občine se nato vse do leta 1941 ni razširil, leta 1866 se je na severni strani njeno območje celo skröüo, ko sta občini Kr- čevina in Lajtršperk premaknili svoji meji proti jugu. Na ostalem, tukaj pojmovanem mestnem območju je prišlo leta 1909 do us- tanovitve nove krajevne občine Tezno po ločitvi tega kraja od občine Radvanje. Mesto je najprej še razdeljeno na četrti izpred leta 1848, ko pa se leta 1876 izvede števUčenje hiš po ulicah, se mestno območje razdeli na 8 mestnih okrajev, katerih predstojniki, ime- novani od občinskega sveta, opravljajo, kot prej četrtni mojstri, pomožne posle za mest- no upravo. Leta 1899 se razdelitev mesta spremeni,' odtlej je le še pet mestnih okra- jev (I. Mesto, II. Graško predmestje, III. Me- lje, IV. Koroško predmestje, V. Magdalen- sko predmestje), ki bodo v enakem obsegu obstajali še vso dobo stare Jugoslavije in bo- do njihovi obrisi vidni še pri poznejših de- litvah mestnega območja. Občinske uprave so od leta 1849 na novo urejene, mestna občina ima od leta 1866 svoj statut (1871 je dobila drugega, ki velja nato do konca stare Avstri- je)," kar pomeni, da je v upravnem pogledu izvzeta izpod okrajnega glavarstva Maribor in da izvaja na mestnem območju v prene- senem področju pooblastila okraja. Je pa mest na občina zastopana v mariborskem okraj- nem zastopu, ki deluje od leta 1867. Medtem ko se je sprva (1868) skušala od okrajnega zastopa ločiti, ker da je kot statutarna občina poseben političen okraj, je leta 1900 na vpra- šanje celjske mestne občine odgovorila, da je »spričo tukajšnjih razmer« proti izstopu sta- tutarnih mest iz okrajnih zastopov. S »tu- kajšnjimi razmerami« je bil mišljen narod- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 1691 nostni boj in občina je sodila, da so z njenim sodelovanjem v okrajnem zastopu zavarovane nemške koristi v mariborskem okraju. Osnov- ne avtonomne pravice mestne občine je iz- vajal tridesetčlanski občinski svet. Izvoljen je bil od občanov, ki Bo bili za volitev po premoženjskem cenzu razvrščeni v tri vo- livne razrede (»telesa«), od katerih je vsak volil deset občinskih svetovalcev tako, da je bila volilna pravica neenaka. Ker so bili pre- možni občani äkoraj izključno Nemci, so ti vladali občini. Branili so voMlni red kot va- ruha razrednih korisiti (1914: občinski svet je proti predlogu socialdemokratskih poslan- cev v deželnem zboru za demokratizacijo ob- činskega volilnega reda ugotovil, »da bi bilo krivično uvesti popolnoma enako volilno pra- vico brez ozira na davčni denar«') in kot jamstvo za nemško vlado v mestu (1914: ko postavi slovenski klub v graškem deželnem zboru kot pogoj za svojo podporo predlogu novega občinskega volilnega reda za deželno prestolico Gradec uvedbo proporcionalne vo- livne pravice v avtonomnih (statutarnih) mestih Štajerske, ugotavlja občinski svet v protestni resoluciji, da je to »atentat na spod- nještajersko nemštvo, tako bi bile nemške trdnjave Spodnještajerske brez obrambe iz- postavljene slavizaciji, pred katero se jih je doslej v hudem boju ubranilo«).*« Med obča- ni imajo največ ugleda meščani, pred letom 1848 edini nosilci mestne avtonomije, kot prve med občani jih omenja tudi še statut, ki tudi navaja pogoje za pridobitev naslova me- ščana. Poleg občanskih pravic imajo meščani sedaj ugodnost za oskrbo iz fondov, ki so do- ločeni zanje in za njihove vdove. Mestno predstojništvo (magistrat) se naziva mestni svet, načeluje mu župan, razen njega in nje- govega namestnika so v svetu še štirje mest- ni svetovalci izmed občinskih svetovalcev in predstojnik mestnega urada. Za opravljanje političnoupravne službe je imel mestni svet »potrebno število uradnikov in pomožnega osebja«. Mestna uprava je po letu 1850 za- poslovala vedno več ljudi, zlasti odkar je po statutu opravljala tucM naloge političnega okraja. Leta 1869, ko je imelo mesto 12.828 prebivalcev (5114 v »starem« mestu, 2977 v Graškem predmestju, 476 v Melju, 1753 v Koroškem predmestju in 2508 v Magdalen- skem predmestju) je magistrat imel poleg predstojnika urada že 8 uradnikov in slugo, razen tega je k mestni upravi treba šteti še stare mestne službe: gradbenega nadzornika obenem cestarja, stolpnega čuvaja, tri nočne čuvaje (za mesto, za Magdalensko predmest- je, za vas Melje), babico, oglednika mesa in zdravnika za zapornike. V mestni straži pod vodstvom stražmojstra je bilo 11 policajev, od teh so trije imeli dodatne obveznosti: prvi nadzorstvo zapora, drugi je bil poljski čuvaj za Koroško, tretji za Magdalensko predmest- je. V vsej mestni upravi je bilo 29 ljudi.** Trideset let kasneje, ko je imelo mesto 24.601 prebivalca (6886 v »starem« mestu, 4446 v Graškem predmestju, 2102 v Melju, 2929 v Koroškem predmestju, 6896 v Magdalenskem predmestju, razen tega 1343 vojaških oseb) je bilo v mestni upravi zaposlenih 106 ljudi, največ, 55, jih je bilo v mestni policiji, panoge uprave se vse bolj diferencirajo, starih mest- nih služb ni več, deloma so potrebe po njih odpadle (nočni čuvaji, poljski čuvaji), delo- ma so se modernizirale (gradbena služba).*^ UPRAVNA OBLASTVA S SEDEŽEM V MESTU Nova upravna instanca v Mariboru je politični okraj, urad se imenuje okrajno gla- varstvo, le od leta 1854 do 1868 okrajni urad. Mariborski politični okraj obsega območja sodnih okrajev Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart v Slovenskih goricah. O dolo- čenih skupnih zadevah občin v okraju skle- pa od leta 1867 okrajni zastop, mariborski je pristojen za območje sodnega okraja Mari- bor. Mariborsko okrožje kot višja upravna instanca, sedaj z območjem, ki po ukinitvi celjskega okrožja obsega vso slovensko Šta- jersko z majhnimi izjemami (slovenski kraji v cmureškem in radgonskem sodnem okraju so v graškem okrožju) obstaja še do leta 1868. Ker je bilo po marčni revoluciji sodstvo lo- čeno od uprave, postane Maribor tudi sedež novega sodišča, do leta 1898 le okrajnega (od leta 1874 do 1898 obstajata dve sodišči, Ma- ribor-levi in Maribor-desni breg), sodni okraj seže precej preko od nas pojmovanega mest- nega območja, je pa le del političnega okra- ja. Medtem ko je bil mariborski sodni okraj sprva v območju okrožnega sodišča v Celju, dobi Maribor leta 1898 okrožno sodišče za sodne okraje Ormož, Sv. Lenart, Ljutomer, Maribor desni in levi breg (do takrat sta ta dva sodna okraja še obstajala), Marenberg (danes Radlje ob Dravi), Gornja Radgona, Ptuj in Slovenska Bistrica.** Z okrožnim so- diščem dobi Maribor tudi državno pravdniš- tvo. Maribor ima najprej dva, končno štiri notarje, odvetnikov je konec sitare Avstrije deset. Od leta 1889 je v Mariboru moška kaz- nilnica za 800 kaznjencev, prva v stari Av- striji, ki ima tudi mladinski oddelek. Finan- čni oblastvi v Mariboru sta okrajna finančna direkcija in davčni urad, od katerega se leta 1907 loči carinarnica. V Mariboru so konec 170 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 stoletja trije poštni in telegrafski uradi, od teh sta dva erarična, katerih uslužbenci so nameščeni kot državni uradniki. Siri se — tudi po prizadevanju občine, ki stremi za prestižem in hoče priskrbeti nove potrošnike trgovini in obrti v mestu — mariborska gar- nizija, razen poveljstva nabornega okraja pehotnega polka št. 47, dobi po letu 18'68 v mestu sedež poveljstvo nabornega okraja 26. domobranskega polka. Najprej, od leta 1853 do 1869 in potem zopet od leta 1894 do kon- ca staroavstrijske dobe je v Mariboru kadet- nica (imenovana nazadnje višja vojaška real- ka). Enotam 47. pehotnega polka (1 bataljon) se pridružijo v garniziji enote drugih polkov tj. 26. domobranskega (2 bataljona), 5. dra- gonskega (nadomestni kader), končno še 3. polka poljskih havbic, ki se nastanijo v novih vojašnicah, zgrajenih po letu 1850: kadetnici, domobranski vojašnici, konjeniški vojašnici in topniški vojašnici. Garnizija obsega še ži- vilski magacin in vojno bolnišnico. Vse uprav- ne instance se nastanijo v zgradbah zunaj starega (do leta 1848) mestnega območja ali se vanje preselijo iz zgradb v starem mestu. Politična in sodna oblastva se selijo na pro- stor med starim mestom in glavnim kolo- dvorom v bivše Graško predmestje, vojašni- ce pa se zgradijo pretežno na desnem bregu Drave (kadetnica, konjeniška vojašnica, pe- hotna vojašnica, topniška vojašnica), a domo- branska zopet vzhodno od starega mesta, v Melju. Zahodno od starega mesta, v bivšan Koroškem predmestju, ni nobene upravne stavbe in se zato čutijo tanikajšnji hišni last- niki oškodovane. Kot upravno središče je Maribor na ena- kem nivoju kot Celje in nima bistveno več uradništva, ima pa konec staroavstrijske do- be največjo garnizijo na slovenskem Štajer- skem. Ker razen za občino niso na voljo potrebni viri, ni mogoče navesti deleža urad- niškega sloja med mestnim prebivalstvom. Uradništvo in oficirski zbor krepita v Ma- riboru nemški element. Nemška občina po- zorno spremlja politiko države pri zasedanju uradniških mest in protestira ob nastavitvah slovenskih uradnikov, ker sodi, da se s tem ogroža nemštvo mesta. V svojem področju občina utrjuje nemški videz mesta, ko do- voljuje edino nemške napise na javnih me- stih in na lokalih, na magistratu vsaj od leta 1909 s strankami samo nemško uradujejo. V državnih uradih je poleg nemškega v rabi tudi slovensko uradovanje in je npr. iz sod- nih registratur mogoče ugotoviti, da se pri poslovanju s strankami iz podeželskega dela sodnega okraja Maribor raba slovenščine vse bolj uveljavlja. V uradovanju državnih ob- lastev za mariborsko mestno območje prevla- duje nemščina. Za gospodarski razvoj Maribora v 19. sto- letju je gotovo osnovna prelomnica revoluci- ja leta 1848, ko se z odpravo fevdalizma iz- vede zemljiška odveza in razglasi obrtna svo- boda. So pa opazna znamenja novega že pred marčno revolucijo, taka so pomnožitev obrt- nih obratov, povečanje trgovine m prometa skozi mesto, nastanek prvih fabrik, gradnja železnice, ki steče skozi Maribor (točneje njegovo Graško predmestje) leta 1846. GOSPODARSTVO PRED LETOM 1848 Največji del Maribora z izjemo mesta in predmestij je konec 18. in v začetku 19. sto- letja agrarna pokrajina. Prevladuje podložna kmečka posest; graščine Maribor, Viltuš, Rač- ki dvor. Melje, Vetrinjski dvor, Radvanje in Pohorski dvor obdelujejo le malo zemlje v lastni režiji. Mariborski meščani hasnujejo kot srenja kmetijske površine v predmest- jih, to so pašniki in njive, tudi nekaj gozda. Pomembnejša kmetijska panoga, ki daje tu- di tržne viške, je vinogradništvo. Mariborski meščan in prebivalec predmestja pa sta zlasti kot vinogradnika povezana s kmetijstvom, praviloma so meščani (lastniki meščanskih hiš) tudi lastniki vinogradov, mnogi imajo svoje vinotoče, nekateri so vinski trgovci, ve- like kleti imajo tudi omenjene graščine. Iz Maribora se trguje z vini predvsem na Kranj- sko, Koroško in Zgornještajersko, vinska tr- govina ima v izvozni trgovini Mailbora glav- ni delež. Razen vina so mariborski trgovci prodajali na daleč, predvsem proti Kranjski in Trstu, še žito, stroj ila, železo, usnje in steklo. V glavnem so pa Mariborčani obrtni- ki; konec 18. stoletja ima 131 od 206 lastni- kov mariborskih meščanskih hiš obrtne pra- vice,'* razen tega so v mestu še obrtniki, ki niso hišni lastniki. Tradicionalna mariborska obrt je usnjarstvo, konec 18. stoletja je 8 usnjarskih obrtnih pravic, prav toliko kot pekovskih ali mesarskih, v Maribor se dovažajo za obdelavo surove kože tudi iz Kranjske in Istre, kamor se nato izvaža us- nje. Je pa takrat zabeležena le 1 mlinarska obrt," še ta ne v samem mestu, temveč v Koroškem predmestju. Kot velik manufaktur- ni obrat se nastani leta 1784 v Mariboru vojaška oblačilnica (monturna komisija), ki ostane v mestu do leta 1809, ko se v zvezi s francoskimi vojnami preseli v Gradec. V le- tih 1809—1813, ko obstajajo Ilirske province in je cesto proti Trstu presekala državna me- ja, nastanejo težave za mariborske trgovce in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 171 obrtnike, ki so bili navezani na trgovino proti Kranjski in Trstu, ta je v tem času skoraj prenehala. Dobi pa Maribor prav za- radi teh razmer leta 1810 svoji prvi fabriki, obe za rozoljo, ustanovila sta jih prišleka iz tedaj francoskega Trsta Franc Gasteiger in Martin Greger. Po koncu francoskih vojn Maribor v gospodarskem oziru zopet napre- duje. Narašča zlasti tudi promet po obeh glavnih prometnih žilah, od katerih ima Ma- ribor, kjer se križata, korist. To sta Tržaška »glavna komercialna in poštna cesta«, od ka- tere se odcepi cesta proti Ptuju, Hrvatski in Ogrski, in Drava.** Porajajo se načrti in pre- dlogi za izboljšanje obeh komunikacij, med drugim za napravo sodobnega visečega mo- stu čez Dravo pri Mariboru (1837) in za re- gulacijo Drave ikot glavne koroške izvozne poti. Tradicionalne mariborske gospodarske panoge zaznamujejo absoluten porast, kar se pozna tudi na videzu mesta. Prvi zgodovinar Maribora Puff ugotavlja leta 1847, da se v mestu, ki je bUo pred 50 leti na pogled še podeželsko, toliko gradi, da ise zdi marsi- komu pretirano, da je gradbena konjunktura v dvajsetih letih pomnožUa število opekarn v mariborski okolici od 6 na 24." V istem času so se po Puffu kapacitete kleti okoli Maribora pomnožile za najmanj 280.000 hl, v dobrih letih se je v Mariboru žgalo do 8480 hl slivovke. V mestu, ki ima 250 hišnih številk, je takrat med hišnimi po- sestniki 20 trgovcev; trgovine dajejo svoj pečat Gosposki ulici. So pa v mestu še trije trgovci, sedem branjevcev in en starinar, ki niso hišni posestniki. Nekaj trgovin je tudi v predmestjih, v Graškem, ki takrat najbolj napreduje, so en trgovec, en starinar in trije branjevci, v Magdalenskem predmestju je en trgovec, v Koroškem predmestju trgovin ni. Obrtnikov, hišnih posestnikov, je v me- stu 136, obrtnikov, ki nimajo hiš, 84. Go- stilničarjev je največ (26), nato usnjarjev (9). V treh predmestjih je 93 obritnikov, naj- več je zopet gostilničarjev, kar 30, v pred- mestjih so trije usnjarji, dva v Graškem predmestju, na Dravi je devet mlinarjev, pet v Koroškem, štirje v~Graškem predmestju, v Melju ima svoj mlin tamkajšnja graščina. Obrtniki so vse do uveljavitve obrtnega reda iz leta 1859 združeni v cehih, v Mariboru jih Puff navaja 16. To so čevljarski, jermenarski, ključavničarski, kolarski, kovaški, krojaški, krznarski, lončarski, mesarski, mizarski, mli- narski, pekovski, sodarski, tesarski in usnjar- ski ceh. Ne razvije pa se v tem času še no- bena mariborskih obrti na stopnjo tovarne. Od obeh prvih tovarniških obratov v mestu, fabrik rozolja, ena ok. 1820 preneha, se pa zato uredi nova v Koroškem predmestju (1825, Jakob Felber). V povezavi s koroškim svinčarstvom se uredi leta 1821 ob Dravi v Graškem predmestju tovarna svinčenega gla- ja, ki pa obratuje le dobro desetletje. Leta 1833 dobi Maribor tovarno vinskega kamna, ki prav tako nima dolgega življenja (do ok. 1850), večjo bodočnost pa imata tovarni kav- nih nadomestkov, starejša Gerdesova (1841) ima sedež v starem mestu, mlajša Gereckeje- va (1848) pa v Melju na prspektivni lokaciji blizu prometne novosti — železniškega ko- lodvora. Prvi parni stroj v Mariboru postavi leta 1845 v svojel novem mlinu v Melju Fri- derik Kirchner, obratuje pa prvi mariborski parni mlin le kratek čas, največ do leta 1853. Z eno izjemo (tovarnar rozolja Felber) so vsi ti prvi mariborski tovarnarji priseljenci. Ve- lik pomen za nadaljnji razvoj mesta in gos- podarskega življenja v njem pa ima nova prometna povezava v tradicionalni smeri od Dunaja proti Trstu — železnica. Prvi vlak steče skozi mesto leta 1846, v smeri proti prvemu mariborskemu železniškemu kolo- dvoru v Graškem predmestju (sedanji glav- ni kolodvor) se sedaj mesto hitro širi, bližina kolodvora postane bolj privlačna za gospo- darske obrate kot bližina dravskega pristana, ob sedanji Partizanski cesti zrasejo nove tr- govine, obrtne delavnice in gostišča. GOSPODARSTVO MARIBORA PO LETU 1848 V podeželskem okolišu sedanjega mesta po- meni prelomnico zemljiška odveza — kme- tje niso več podložniki. Vnovčevati morajo svo- je pridelke na bližnjem mariborskem trgu,** v- mestu morejo okoličani najti zaslužek v obr- ti trgovini in kot delavci v gradbeništvu in v tovarnah; zaradi širjenja mesta se zlasti na desnem dravskem bregu v smeri Studencev, Radvanja in Pobrežja pa tudi na levem v Melju opuščajo kmetije. Bivša gospostva so sedaj le še veliki kmetijski obrati, od teh se meljska graščina v 80. letih po gospodar- skem polomu sicer podjetnega lastnika Aloj- za pl. Kriehuberja mlajšega razdeli in kot veleposestvo izgine. Vinogradništvo ostane glavni vir dohodka za večino teh velepose- stev, glavni vinogradniški območji sta Pekr- ske gorice, gorice na desnem bregu Drave pod Pohorjem, kjer so razen starih cerkve- nih in plemiških po letu 1850 tudi meščan- ski veleposestniki in na levem dravskem bre- gu gorice v Brestrnici, Rošpohu, Kamnici ter Krčevini, !ki spadajo v kozjaško in slovenje- goriško vinogradniško območje, glavna po- sestnika sta tu šentpavelski in admontski sa- 172 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 mostan ter nekaj plemičev in meščanov iz Maribora. Tu dobi svoj sedež in površine le- ta 1872 odprta deželna sadjarska in vinarska šola. Gospodarjenje v nižinski graščini Ro- goza, ki je konec stoletja že last mariborskih industrialcev Scherbaumov, pa je usmerjeno v t. i. švicarijo (mlekarstvo) in v povrtnine. Trgovina z vinom je prva izvozna trgovina. Največje vinske trgovine se vrstijo od da- našnjega Trga svobode (št. 3, Kriehuber, kas- neje Pugel et Rossmann) po današnji Parti- zanski cesti do Glavnega kolodvora št. 34 Kočevar, št. 36 Hausmaninger, št. 45 Pfrimer), ena je v Bezovju v občini Krčevina (Badi, ppzneje Voller & Eder) ena v Košakih (Pessl). Število trgovskih obrti v tej dobi zelo nara- ste: če jih je leta 1855 (ko še ne velja novi liberalni obrtni red iz 1. 1859) 33, jih je leta 1884 254 in leta 1912 337, del te pomnožitve gre v prvi dobi na račun obrtne svobode, bistvenejša momenta pa sta specializacija tr- govin in zlasti širjenje kroga kupcev zaradi absolutnega porasta prebivalstva Maribora, pri čemer narašča delež tistih, ki morajo vse potrebno kupovati, vedno več kupcev prihaja v mesto tudi iz okolice. Trgovski lokali so še osredotočeni na starih mestih, zlasti v Gos- poski ulici in v današnji Slovenski ulici ter na današnji Partizanski cesti do kolodvora, nato še v drugih ulicah starega mestnega je- dra (npr. v današnji Jurčičevi ulici in na Glav- nem trgu). Precej teh trgovin je tako veli- kih, da jih vpišejo v trgovski register pri okrožnem kot gospodarskem sodišču. Teh vpisov je bilo od leta 1863 do konca leta 1918 vsaj 225,", od tega 38 za trgovine v lasti družb in eden za zadružno trgovino. Na splo- šno imajo trgovine krajšo življenjsko dobo kot tovarne, je pa razen že navedenih vin- skih veletrgovin treba omeniti nekaj starih firm trgovin z mešanim blagom (Pachner, Kokoschinegg, manufakturnih trgovin (Rei- chenberg, Starkel, pirchan) in mlajših spe- cializiranih trgovin, ki prispevajo k trgovski podobi Maribora konec staroavstrijske dobe (Abt — z deželnimi pridelki in perutnino, Wesiak — s pohištvom, Rosner — z manu- fakturo. Sfraschili et Felber — z lesom, Ro- senberg — z usnjem, Matheis, Suppanz, Ko- ritschan et Co — ekspertna družba trgov- cev iz slovenske Štajerske in Hrvatske, ki iz- važa predvsem jajca in ima podružnici v Mannheimu in Saarbrückenu v Nemčiji). Nov dejavnik so tudi sicer maloštevilne slovenske trgovine (Kočevar — z vinom, Herda j s — z mešanim blagom, Soštarič — z manufakturo, mariborska podružnica ormoškega trgovca Se- peca, za stare Avstrije še neprotokolirana pa- pirnica organizatorja slovenskega trgovstva v Mariboru Vilka Weixla). Velik del uvozne in izvozne trgovine Ma- ribora se je odvijal s Koroško in to pred- vsem po Dravi, na splavih in šajkah. Potem ko je skozi Maribor stekla železnica proti Trstu, je pomen Maribora kot izhodišča za izvozno trgovino še porasel, zato se že pred letom 1848 in zlasti v 50. letih iz Celovca za- hteva temeljita regulacija Drave, da bi bila reka čim dalj časa v letu plovna ali pa grad- nja železnice v dravski smeri, ki bi se v Mariboru priključila na progo Dunaj—Trst. Leta 1863 je koroška železnica odprta, s tem je postal Maribor železniško križišče, ob- enem pa je dobil z delavnicami Južne že- leznice na Studencih svoj prvi veliki indu- strijski obrat. Število obrtnih pravic narašča v tem ob- dobju, značilno pa je, da ne v enaki meri kot trgovska obrt. Leta 1855 je 513 obrtnih pravic, leta 1884 599 in leta 1912 687. Ta po- časnejša rast v primeri s trgovino ne gre na rovaš izumrlih obrti: tkalci v Mariboru tudi od druge polovice 18'. stol. do leta 1848 niso bili številni (leta 1778 na območju starega mesta 3, leta 1838 na istem območju 2, leta 1847 v mestu in predmestjih 4). Obrti v ož- jem pomenu besede je bilo v primeri s trgo- vinskimi mnogo že pred letom 1848 in porast po tem letu ni tako izrazit. Nekatere stare panoge se ne množijo več (barvarji, brusači, drobarji, glavnikarji, kotlarji, krznarji, ko- vači, lončarji in pečarji, mlinarji, milarji, rokavičarji, sedlarji in jermenarji, usnjarji, vrvarji), število uslužnostnih obrti in obrti živilske stroke sprva hitro narašča, nato se večinoma ustali, oz. rahlo upada (gostilničar- skih obrti je bilo leta 1846 50, leta 1884 111, leta 1899 74 in leta 1912 70; čevljarskih obrti leta 1846 14, leta 1884 95, leta 1899 79, leta 1912 88; krojaških obrti leta 1846 11, leta 1884 49, leta 1899 40, leta 1912 55; mesarskih obr- ti leta 1847 8, leta 1884 35, leta 1899 40, leta 1912 38; mizarskih obrti leta 1846 7, leta 1848 28, leta 1899 28, leta 1912 39; pekovskih obr- ti leta 1847 8, leta 1884 17, leta 1899 19, leta 1912 21). V zvezi s tehničnim napredkom se pojavijo nove obrti (fotografi so leta 1884 3, leta 1899 4, leta 1912 jih je 9; tapetniki leta 1884 3, leta 1899 4, leta 1912 9; mehaniki le- ta 1899 6, leta 1912 7; optiki leta 1899 2, leta 1912 3; instalaterji leta 1912 5). V nekaterih obrtih prerasejo delavnice v tovarne. Obrtno zadružništvo predstavlja na začetku 20. stoletja Produktivna zadruga mizarskih mojstrov. Združenja obrtnikov — zadruge, je predvidel tudi obrtni red iz leta 1859, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 173 smejo se sicer še naprej imenovati s starim imenom celii, ne morejo pa več omejevati iz- vajanja obrti. Maribor dobi po uvedbi obrt- nega reda 12 takih zadrug po strokah (zadru- ga pleskarjev, slikarjev, lakircev in pozlatar- jev, z. aprovizacijskih obrti, z. pekov, z. grad- benih obrti, z. fijakerjev in prevoznikov, z. mesarjev in prekajevalcev, z. frizerjev in brivcev, z. gostilničarjev, z. branjevcev, z. moških in ženskih krojačev, z. modistk, roka- vičarjev, dežnikarjev in izdelovalcev odej, z. kovinskih delavcev, z. čevljarjev, z. mizar- jev, strugarjev in izdelovalcev orgel). Tovarn je po letu 1848 vedno več, vendar Maribor do leta 1918 ne dobi značaj industrijskega mesta. Tovarne, nastale pred letom 1848, sča- soma propadejo, najprej parni mlin (do leta 1853), nato leta 1873 edina po letu 1848 še obratujoča tovarna rozolja, od obeh tovarn kavnih nadomestkov propada mlajša Gerecke- jeva prej (po letu 1875), starejša Gerdeso- va se drži do leta 1918. Nove tovarne pa na- stajajo tako: staro usnjarsko delavnico ob Dravi preseli v bivšo tovarno svinčenega gla- ja in nato razširi v tovarno usnja Ignac Stau- dinger, ki jo zapusti sinovoma Ferdinandu in Frideriku, naslednji lastnik je Anton Badi, končno pa Badlu njegov zet Ignac Hal- bärth. Prav tako sta ob Dravi nastali iz skromnih delavnic tovarni usnja Stark in Berg, slednji združi leta 1910 v eno podjetje ves kompleks starih obratov v Usnjarski uli- ci, usnjarnar Alojz Nasko preseli svojo us- njarno iz Usnjarske ulice ob Dravi v tovarno v Melju, ki jo kupi nato Viljem Freund. Iz dveh od treh najstarejših mariborskih pivo- varniških obrti sta nastala industrijska obra- ta — Tappeiner j evo pivovarno v Graškem predmestju (na mestu sedanje Modne hiše) kupi leta 1861 in razvije v industrijski obrat Tomaž Götz, manjša ostaja pivovarna na za- četku Koroške ceste, ki jo imajo v lasti Tsche- ligiji. Dvajset let po propadu prvega mari- borskega parnega mlina postavi lastnik pe- karne na Grajskem trgu Kari Scherbaum leta 1872 svoj parni mlin v današnji Svetozarevski ulici (v stavbi so danes stari prostori Mari- borske tiskarne), ki obratuje vse do leta 1926. Scherbaum je verjetno najizrazitejša podjet- niška osebnost Maribora v 19. stoletju, po- stavi parni mUn tudi v Bistrici pri Limbušu, kupi več veleposestev v okolici mesta, med drugim t. i. Brandhof pri kadetnici. Drugi parni mlin zgradi leta 1976 v Melju onstran železniškega kolodvora (na mestu sedanjega TOZD Pekatin Intesa) lastnik • meljske gra- ščine Alojz pl. Kriehuber mlajši, ki pa zaide v težave in leta 1883 pridobi ta mlin Ludvik Franz, lastnik parnega mlina v Lipnici. Kon- čno postavita Jožef Rosenberg iji Ivan Špes manjša parna mlina v Magdalenskem pred- mestju. V pomembno tovarno razvije v 60. letih 19. stol. svojo čevljarsko obrt Anton Kleinschuster, sklene nato družbeno pogodbo z lastnikoma največje mariborske usnjarne Staudingerjema, leta 1873 se družba še raz- širi pod imenom Mariborska tovarna usnja in čevljarskih izdelkov d. d. (Marburger Le- der- und Schuhwaaren- Fabriks- Aotien- Gesellschaft), istega leta pa ob znanem du- najskem borznem polomu družba bankrotira, Kleinschuster odide na Dunaj, kjer ustanovi novo tovarno, Staudingerjevo tovarno usnja pa kupi v družbi z Jožefom Kodello Anton Badi. Staro milarsko obrt, ki je imela svoj sedež na Slomškovem trgu, prestavi Kari Bros v tovarno, zgrajeno v Melju, to je za- četek tovarne Zlatorog. Mesar Herman Wö- gerer, ki ima svojo obrt v današnji Slovenski ulici, odpre leta 1913 ob današnji Šentiljski cesti tovarno klobas, predhodnico sedanje To- varne mesnih izdelkov Košaki. Od opekam je največja najmlajša, ki jo leta 1903 odpre v Košakih mestni gradbenik Franc Derwuschek (danes opekarna Košaki), velike so še ope- karna v Kamnici, ki jo ima v posesti na za- četku 20, stol. gradbenik Tschernitschek in opekarna v Melju (za današnjim carinskim kolodvorom), ki jo leta 1910 imajo v lasti kot družabniki pečar Heričko in gradbenika Kiff- mann in Nassimbeni. Iz skromnih začetkov v današnji Slomškovi ulici razvije z Dunaja priseljeni Franc Swaty neveUko, a kmalu renomirano tovarno umetnih brusov, ki jo prestavi na Tržaško cesto. V lesni industriji je treba omeniti v 60. do začetka 80. let Lac- herjevo tovarno pohištva v Slovensiki ulici (hiša št. 38), konec staroavstrijske dobe jo predstavljajo v Mariboru trije obrati, od teh ima že daljšo tradicijo Beranekova tovama v današnji Prežihovi ulici (ustanovljena od Jo- žefa Riessa, prej mizarja v delavnicah Južne železnice), mlajši sta mizarska tovarna Potoč- nik v Vinarski ulici in parna žaga konec Meljske ceste, last nabrežinskih lesnih trgov- cev Zaharije in Pertota. V Mariboru se od 70. let razvijejo nekatera gradbena podjetja, ki zaposlujejo v sezoni tudi po več sto delav- cev. Taka so npr. Kiffmann na Meljski cesti, Nassimbeni v današnji Prežihovi ulici. Derwuschek v današnji Cankarjevi ulici. Misera v današnji Krekovi ulici, Glaser v današnji Trdinovi ulici, Špes na Betnavski cesti. Daleč največji industrijski obrat pa zrase na jugozahodu Maribora v studenški občini, ko zgradi tam v letih 1860—1863 174 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Južna železnica svoje osrednje delavnice na odsöku med Trstom in Dunajem. V delav- nicah je vedno zaposleno nad tisoč delavcev, >to je več kot v vseh tovarnah v mestu skupaj. Studenci in del Magdalenskega pred- mestja, kjer zgradi družba za delavce veliko stanovanjsko kolonijo, dobe od vsega ob- močja bodočega večjega Maribora najprej industrijsko obeležje. Zunaj takratne mestne meje nastane razen že navedenih opekam in Wögererjeve tovarne začetek 20. stoletja še nekaj tovarn: na desnem bregu je v občini Tezno kot prvi večji obrat danes tako izrazito industrijskega dela Maribora nastala delav- nica za železne konstrukcije, potrebne pri gradnji falske elektrame, predhodnica da- našnje Metalne. V Hočah je leta 1906 usta- novil Guido Rutgers podjetje za impregna- cijo lesa, že prej pa Jožef Pfeifer delavnico, ki se je do leta 1908 razvila v manjšo tovarno kmetijskih strojev. V Pekrah je imel parni mlin veleposestnik Reiser. Na levem bregu postavi leta 1911 Hans Marx ob današnji Šentilj ski cesti pami mlin. Potrebam razvi- jajočega se mesta služijo obrati tovarniškega značaja kot plinarna, postavljena pri želez- niškem nasipu v Melju (začela je obratovati leta 1870, kot last Julija Graffa iz Bavarske, mestna občina jo je prevzela leta 1915), ki za- gotavlja od začetka predvsem primerno razsvetljavo, mestni vodovod (odprt leta 1901), klavnica v Melju (odprta leta 1902) in mlekarna na desni strani današnje Partizan- ske ceste v višini današnje kolodvorske pošte (odprta leta 1907). Kot prvo umetno javno prevozno sredstvo je konec 19. stoletja (1899) pred mestnim svetom na dnevnem redu električni tramvaj. Proga bi povezovala oba kolodvora, takoj pa se odpre vprašanje, odkod dobiti potrebno električno energijo. Uporaba elektrike v mestu ima takrat že tradicijo, saj So prav v Mariboru, v Scherbaumovem mli- nu, uredili leta 1883 kot prvi na ozemlju da- našnje SR Slovenije električno razsvetljavo. Mestna občina pa tej in drugim zasebnim pobudam dolgo ni sledila, med drugim tudi zato, ker je plinarni s pogodbo dala monopol v zadevah javne razsvetljave. Zato se je mesto v primerjavi z drugimi precej manjši- mi kraji pozno (leta 1911 odločilo za uvedbo elektrike na podlagi projekta za hidrocen- tralo na Dravi pri Mariborskem otoku, ki bi jo po pogodbi iz leta 1913 zgradila skupaj z graško občino. Svetovna vojna pa izvedbo tega načrta prepreči in tako se zadnja vojna leta ureja mestno električno inštalacijsko omrežje, ki bo dobilo tok iz falske elektrame, grajene med vojno od Štajerske družbe za elektriko (Steiermärkische Elektrizitätsgesell- schaft). V narodnostno mešanem Mariboru »se slovenska trgovina in obrtništvo ne more- ta povzpeti«.2» Res so do konca stare Avstri- je med obrtniki in trgovci v večini Nemci, tovarnarji skoraj vsi Nemci. Zato so gospo- darski krogi med odločilnimi faktorji nemške prevlade v Maribom in nemškega monopola v občinski upravi. Slovenski Mariborčan in okoličan, ki najde zaslužek v mestu, sta bo- disi kot delavca, bodisi kot samostojna obrt- nika ali trgovca izpostavljena vplivu nemške- ga okolja ne le zunaj poklica (urad, šola) ampak tudi odvisna od nemškega kapitala, delavec na delu, pripadnik samostojnega po- klica pa v poslovnih stikih. Od srede 19. stoletja dalje dobi Maribor tudi dename zavode — od hranilnic do bank. Najprej se ustanovi leta 1861 Mestna hranil- nica leta 1872 pa pretežno za opravljanje pravih bančnih poslov Mariborska eskomptna banka. Istega leta je odprla podružnico v Mariboru Štajerska eskomptna banka, ki nato tudi zgradi velika skladišča za glavnim ko- lodvorom. Vse to so nemške ustanove, ki se po potrebi angažirajo v narodnostnem boju. Mestna hranilnica sklene leta 1888 ob odloku pravosodnega ministrstva, da se naj sloven- ske zemljiškoknjižne vloge odpravljajo in vpisujejo v slovenskem jeziku, da ne bo dajala posojil na zemljišča v zemljiški knjigi in v deželni deski, pri katerih so slovenski vpisi. Dva kreditna zavoda ustanovijo v Ma- riboru Slovenci — leta 1882 Posojilnico, ki zgradi leta 1898 Narodni dom, leta 1908 pa Spodnještajersko ljudsko posojilnico. Mari- bor se zdi dovolj pomemben tudi velikim bankam, da ustanovijo na začetku 20. sto- letja tu svoje podružnice: Avstroogrska banka leta 1900, Angloavstrijska banka leta 1910, poudarjeno zastopa interese nemštva podruž- nica Südmarkine ljudske banke. Kreditni zavodi se ustanovijo tudi v nekaterih manj- ših krajih na območju poznejšega mesta. Hoče, Studenci in Limbuš imajo vak svo- jo Hranilnico in posojilnico, v Hočah, Rad- vanju in Razvanju so nemška Posojilna bla- gajniška društva (Vorschusskassenverein). OPOMBE 1. Območje Manibora se upošteva v obsegu, kakor je bilo določeno z republiškim Zakonom o spremembi zakona o območjih okrajev in ob- čin v SR Sloveniji z dne 29. 9. 1964 (U. 1. SRS, št. 30-174/64) in ne v obsegu nove posebne druž- benopolitične skupnosti mesta Mardbor, določe- nem s Statutom mesta Maribor (Medobčinsld Uradni vestnik mesta Maribor itd. št. 11/82) ozi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 175 i roma že preje z Zakonom o določitvi zaokrože- nega urbanega območja občin Maribor—Pobrež- je, Maribor—Rotovž, Maribor—Tabor, in Mari- bor—Tezno (U. L SRS, št. 11-585/81). — 2. Pokra- jinski arhiv Maribor (v nadaljnjem PAM), fond Mestna občina (Maribor (v nadaljnjem MOM), Bürgerbuch der Kreisstadt Marburg, pag. 47: (prevedeno iz nemščine).. »Med meščane more- jo biti sprejeti po starem običaju posestniki me- ščanskih hiš oziroma možje lastnic takih hiš kolikor so jim žene za jamčile solastništvo nad hišo« ... — 3. R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte. 1. Band Gratz 1847, str. 101. — 4. PAM, fond MOM, sejnii zapisnik občinskega sveta 23. 11. 1876. — 5. Dvorni dekret 19. 12. 1785, Wegen Organi- sierung der Magistrate, was die Appellazionsge- richte vorzukehren haben. Kropatschek, Samm- lung... Joseph's des II., 11. Bd., Wien 1788, str. 654 si. — 6. PAM, fond MOM, Stadt Kassa Rech- nung von der k. k. Landesfürstlichen Kreisstadt Marburg pro Anno militari 1809. — 7. PAM, fond MOM, sejni zapisnik občinskega sveta 29. 11, 1899. — 8. Gemeinde-Statut f. d. Stadt Marburg, Landesgesetz- und Verordnungsblatt f. d. Her- zogthum Steiermark VII-8/66; Gemeinde-Ordnung f. d. Stadt Marburg, Landesgesetz- u. Veror- dnungsblatt... n-2/72. —9. PAM, fond MOM, sejni zapisnik občinskega sveta 14. 1. 1914. — 10. PAM, fond MOM, zapisnik izredne seje občinskega sveta 28. 1. 1914. — 11. PAM, fond MOM, Mestna računska knjiga za 1869. — 12. PAM, fond MOM, Mestna računska knjiga izdatkov za 1900, pozicije I—V. — 13. Verordnung des Justizministeriums ... betreffend die Errichtung des Kreisgerichtes Mar- burg in Steiermark, Reichsgesetzblatt LXII-152/97. — 14. Podatki iz zemljiške knjige meščanskih hiš, naložene 1778 (PAM, popis št. 1961), v kateri so vpisane tudi obrtne pravice, a le za lastnike hiš. — 15. Podatek iz zemljiške knjige kot v op. 7. Verjetno je bilo takrat še kaj mlinarskih obrti, a ne na meščanskem zemljišču. — 16. Tu gre le za omembo glavnih prometnic in se zato druge ne navajajo, naslednja po pomenu bi bila Erar- na Dravska ali Koroška vezna cesta skozi Drav- sko dolino ob levem bregu Drave. — 17. Gre za znamenja prosperitete meščanskega gospodarstva po koncu francoskih vojn, kot jih npr. navaja za bližnje pohorske meščanske kraje Slovensko Bistrico, Lovrenc na Pohorju in Vitanje Georg Mally v Das Bachergebirg, Steiermärkische Zeit- schrift, Neue Folge, 9. Jhrg., 1848. I., str. 78—136. — 18. Na katerem so kmetje ob tedenskih sej- mih vsako soboto prodajali že pred letom 1848 — po Puffu, n. o. m. je bilo tam vedno videti Go- ričance iz Slovenskih goric, Doldnce iz ormoške okolice in Pohorce. — 19. PAM, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. Ker so v re- gister, odprt ob začetku poslovanja sodišča leta 1898, prenesli iz enake evidence pri prej za ma- riborsko območje pristojnem okrožnem sodišču Celje pač le tvrdke, ki so leta 1898 obstajale, v njem ni najti starejših, da tega leta že opuščenih podjetij. — 20. Slovenski trgovski vestnik, 1. IV, 1907, I. vseslovenski trgovski shod, str. 132 si. VIRI IN LITERATURA Za nekatere podatke v tekstu sem v opombah vire citiral. Za večino podatkov pa bi bilo to v tem sumarnem prikazu neprimerno, ker bi bili citati preštevilni in zato dajem o uporabljenih vil ih in literaturi le naslednjo splošno informa- cijo. Za upravo v dobi pred letom 1848 je prvi del Puffove knjige o Mariboru (R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte. 1. Band. Gratz 1847) glavni tiskan vir, prav tako za gospodarstvo do leta 1848, za katero pa so bile pritegnjene tudi mariborske mestne arhivalije. Tudi za prikaz uprave in go- spodarstva po letu 1848 v takem povzetku so pri- merni tiskani viri, kot so deželni in državni urad- ni listi, šematizmi, adresarji in vodniki (Hof- und Staats- Handbuch der österr. — ungari- schen Monarchie, razni letniki; adresarji in vod- niki po Mariboru, bibliogr. št. 271—276 Biblio- grafije o Mariboru, I. snopič. Monografije, Ma- ribor, 1975), razen tega sem, zlasti za gospodar- stvo, uporabil gradivo, ki sem ga zbral iz različ- nih virov za novejšo zgodovino Maribora in ga tu zaradi obsežnosti ne navajam. Od literature prihajajo razen obeh delov že omenjene Puffove knjige v poštev še A. Mallyja Gassen-, Strassen- und Plätze-Buch der Stadt Marburg a. d. Drau, M. 1906, F. Basa prispevki v Vodniku po Mari- boru, Lj. 1932, istega avtorja Mariborske slike, M. 1934, in razprava Maribor v avstrijski ustavni dobi, CZN NV 3, 1967, str. 184 si., B. Teplya prispevek v Maribor, Ilustrirani vodnik po mes- tu in okolici, M. 1955. Prispevka A. Leskovca Gospodarski razvoj Dravske doline in prenos težišča industrije na Maribor, CZN 50 (NV 15), 1979, str. 341 si. in Gospodarski razvoj Maribora od 18. stol. dalje v: Krajevni leksikon Slovenije, IV. knj. Podravje in Pomurje, Lj. 1980, str. 178— 179. 176 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 STARI MARIBOR: MESTO, LJUDJE IN DOGODKI SERGEJ VRlSER Stopetintrideset let je preteklo od tistih dob, ko se je fotografska kamera prvič za- gledala v Maribor. To je kar častitljiva zgo- dovina, seveda pa so njena zgodnejša poglav- ja bolj tipajoči poskusi, bolj senzacija kot veščina in umetnost, kaj šele, da bi bila fotografija dosleden kronist svojega časa. |Pred leti sem s komentiranjem nekaterih starih slovenskih fotografij spodbudil ured- ništvo Kronike k rubriki Iz starih fotograf- skih albumov. Rubrika se je v programu Kro- nike dobro zasidrala in ima zlasti s prispevki kolega mag. Mirka Kambiča zagotovljenega mnogo dokumentarnega gradiva. Pomembno pa se mi zdi, da Kronika starih posnetkov ne pri občuj e samo z vidika razvoja fotografije, marveč se z njimi odpirajo tudi zanimivi kulturnozgodovinski in etnolnški razgledi. Prav za takšen kulturnozgodovinski spre- hod skozi čas smo se leta 1976 odločili v ma- riborskem muzeju, ko smo pripravili razstavo Maribor in njegovi ljudje v starih fotogra- fijah, ki je z okoli 500 posnetki popeljala gledalca od marčne do naše revolucije. Prek 200 od teh fotografij smo zbrali v katalog — album o starem Mariboru, po katerem ljudje še danes radi segajo. Seveda na tej razstavi še daleč nismo predstavili vsega, kar so v preteklosti ujeli na plošče mariborski foto- grafi. Številni mariborski posnetki niso bili še nikoli objavljeni, za mnoge druge niti še ne vemo, a jih prav prizadevno iščemo. V naslednjem nekaj mariborskih fotografij, ki so nemara manj znane, vendar pa so za krajevno zgodovino po svoje dovolj zgovor- ne. Stari dravski most je bil za Maribor od nekdaj življenjsko pomembna komunikacija, vedno znova pa je tudi pritegoval zanimanje fotografov. Ne morda zato, ker bi bila njego- va okoli 116 m dolga lesena konstrukcija nekaj posebnega, pač pa, ker se je nanj stekalo življenje z obeh dravskih bregov in se je na njem zmeraj nekaj dogajalo. Konji, vpreženi v naložene vozove, so težko sopii po uličicah, ki sta vodili k mostu, predvsem pa so se tam srečavali ljudje, tisti z desnega brega, ki jih je pot vodila v mesto, in »pravi« meščani, namenjeni v magdalensko pred- mestje. Studence in še kam. Na svoj način je oba bregova povezovalo vojaštvo, ki je imelo kasarne v predmestjih. Skorajda ni posnetka mostu, na katerem ne bi zasledili vojaka-ku- rirja s torbo, častnika na konju ali kolesu in seveda vojaške vprege, ki so bile, tako se zdi, kar stalno na poti. Most pa je vse bolj po- stajal »ozko grlo« naraščajočega prometa in kratko pred prvo vojno se je slednjič moral umakniti novemu železnemu mostu. Na posnetku iz leta 1899 je videti most v vsej dolžini. Fotografa pa je pravzaprav za- mikala zaledenela Drava, ker je bil to za Maribor precej nenavaden dogodek. Vrvež na mostu nam kaže druga fotografija, narejena na desnem bregu Drave. Sprehajalke s senč- niki so se morale umakniti čredi krav, ki jih ženejo v mesto. Nasploh se zdi, da promet na mostu ni bil kaj prida urejen. In še tretji posnetek mostu, znan tudi kot razglednica. V ozadju se nam odpira pogled na Pristan, kjer je k bregu privezanih nekaj splavov, ljudje na mostu hitijo po opravkih. Najbrž pa tudi ni nezanimivo, da s plotu javnega lokusa »sub divo« lepaki spodbudno vabijo k volitvam... Tudi fotografa Henrika Krapka je nekaj- krat pritegnil pogled na veduto ob Dravi. Tako je posnel tudi usnjarne, ki so se raztezale od starega mostu domala do obzid- nega Vodnega stolpa. To so bile stare indu- 1. stari Maribor — Drava pozimi, leta 1899; 2. Stari ; Maribor — dravski most, začetek 20. stoletja; 3. Stari •¦ Maribor — dravski most, začetek 20. stoletja; i. Stari i Maribor — Usnjarska ulica ob Dravi, konec 19. sto- : letja; 5. Stari Maribor — pogled na mesto iz balona, i leta 1912; 6. Stari Maribor — pogled na mesto s pira- ! mide, začetek 20. stoletja; 7. Stari Maribor — ulični j vogal s plakati, začetek 20. stoletja; 8. Stari Maribor ; — meščanska družba, v prvi vrsti na levi domnevno j Josip Jurčič, šestdeseta ali zgodnja sedemdeseta leta 19. stoletja; 9. Stari Maribor — meščansko stanovanje, konec 19. stoletja; 10. Stari Maribor — služinčad gra- ščine Fala pti Mariboru, konec 19. stoletja; 11. Stari Maribor — Mariborčana, konec 19. stoletja; 12. Stari Maribor — lovska družba, začetek 20. stoletja; 13. Stari i Maribor — kolesarji, leta 1883; 14. Stari Maribor — izlet z avtomobilom, leta 1912; 15. Stari Maribor — ma- riborski sokoli, leta 1907; 16. Stari Maribor — na praz- nik zedinjenja, leta 1918; 17. Stari Maribor — jutro na dravskem mostu, trideseta leta 20. stoletja; 18. Stari Maribor — jutro ob Dravi, trideseta leta 20. stoletja; 19. Stari Maribor — Maribor z meljskega hriba, tride- seta leta 20. stoletja; 20. Stari Maribor — Mariborski i otok, trideseta leta 20. stoletja; 21. Stari Maribor — i Mariborski otok, trideseta leta 20. stoletja; 22. Stari j Maribor — drsališče Pri treh ribnikih, trideseta leta i 20. stoletja; 23. Stari Maribor — motorne dirke na Tez- j nem, leta 1932; 24. Stari Maribor — po prometni ne- i sreči na dravskem mostu, leta 1928; 25. Stari Maribor i — družina mehanika Gustinčlča, trideseta leta 20. sto- i letja; 26. Stari Maribor — k birmi, trideseta leta 20. stoletja; 27. Stari Maribor — splavarji na Lentu, okoU leta 1939; 28. Stari Maribor — gasilska slovesnost, tri- i deseta leta 20. stoletja; 29. slovesnost ob prevzemu no- \ ve polkove zastave, leta 1930; 30. Stari Maribor — re- ; zervistl pod orožjem, leta 1940; 31. Stari Maribor — i maršal Tito v Mariboru, leta 1945. j Fotografije so iz fotoarhiva Pokrajinskega muzeja v i Mariboru j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 181 strijske stavbe z lesnimi hodniki, strešnimi preduhi in štrlečimi dimniki. V času, ko so nastajale Krapkove fotografije, konec 19. sto- letja, so bile usnjarne še v polnem obratu, čedalje bolj pa so šle Mariborčanom v nos — zaradi neuglednega videza in smradu. Še mariborska kronista dr. R. G. Puff in dr. A. Mally sta zapisala, da je Usnjarska ulica ena najstarejših v Mriboru, da pa je obenem tudi najbolj umazana. Bombe v drugi vojni, namenjene mostu, so zadele tudi usnjarsko četrt ob Dravi. Namesto nje zeva sedaj tam praznina, ki naj bi jo po novem zazidalnem načrtu zapolnili tako, da bi se strehe novih stavb skladno zlile s starimi in »zakrpale« slikoviti pogled na staro mesto. Maribor se je v letih pred prvo svetovno vojno že krepko razraščal prek nekdanjega obzidja in če prezremo nekaj ponesrečenih poskusov, da bi sredjneveškemu mestnemu je- dru nadeli velikomestnejši izraz, so imeli nje- govi urbanisti še kar srečno roko. Vzporedno z Dravo so začrtali nove ulice tja do vznožja Kalvarije in Piramide ter obronkov Sloven- skih goric. Zvečine so jih poživili s kostanje- vimi drevoredi, da se je Maribora upravičeno prijel vzdevek »mesto v zelenem«. Že večkrat so bili objavljeni posnetki, ki jih je fotograf napravil leta 1912 iz balona. Z njih nazorno razberemo značilni štirikotni tloris starega mesta intra muros, prav tako pa tudi nove stanovanjske četrti blizu železniške proge fTakole z višine je bilo fotografiranje pose- bej vabljivo. Posnetek s Piramide nam kaže severno zaledje mesta. Fotograf je nedvomno hotel prikazati, kaj vse je že zraslo zunaj mestnega središča, mi pa na sliki z zanima- njem ugotavljamo, česa vsega takrat še ni bilo. Poznejši Maistrova in Aškerčeva ulica sta z nekaj hišami komaj zarisani in travniki segajo do vznožja Piramide, kjer ne manjka vinogradov. V precejšnjem neskladju sta si sosedi Götzova pivovarna in frančiškanska cerkev, vsaka po svoje pa vendar pripove- dujeta o rasti mesta. Ni znano, komu in zakaj se je zdelo vred- no posneti zanikrn vogal v mestu. Morda zato, ker je staro stavbo kmalu nasledila druga. Vogal s plakati pa je kar zgovoren in nam pove, da je bila fotografija narejena nekje v jeseni v letih pred prvo vojno. Re- klame namreč vabijo k nakupu zimskih plaščev in najnovejših dunajskih in graških moških klobukov v modni hiši Kokoschinegg, nadalje k jesenskemu pevskemu srečanju, koncertu moškega seksteta v Gambrinovi dvorani in na veliko elitno predstavo nekega Ben Salija. Mariborski muzej hrani fotografijo večje družbe, ki jo je po noši moč uvrstiti v 60. ali zgodnejša 70. leta minulega stolet.a Žene imajo široke krinoline, možje košate zalizce in cesarske brade, tudi drže upodobljencev razodevajo trden meščanski stan. Ti ljudje bi nas v svoji anonimnosti ne zanimali tako zelo, ko bi zapis na sliki ne trdil, da je tem- nolasi mladi mož z bradico v levem kotu spodaj — pisatelj Josip Jurčič. Slika je dra- gocen spomin na kratko, a pomembno Jur- čičevo bivanje v Mariboru. Bogo Teply je menil, da se je Jurčič prav v Mariboru lotil realističnega slikanja malomeščanskega okolja in ljudi. Morda prav teh, ki so na sliki? Bolj poredko nas fotografije 19. stoletja sez- nanjajo s stanovanji tedanjega časa. Med ma- riborskimi slikami je vsekakor ena, ki pri- kazuje sobo meščanske družine tam okoli konca stoletja. Po okusu dobe so stene temno poslikane, bidermajerski portret je brzda še iz materinih mladih dni, nekaj grafik z ro- mantičnimi pokrajinami je takšnih, kot so jih kot priloge prinašale družinske tedenske revije. Vaze, kipci in drugo keramično okras- je, zavese, blazine, fotelji, vse v istem blagu,. govorijo za zmerno, vendar značilno finde- sieclovsko udobje. Lastnica stanovanja, sta- rejša dama se »nevsiljivo« ukvarja z branjem. Ce gre pri tej fotografiji za sorazmerno skromno razkazovanje blaginje, je posnetek s služinčadjo grofa Zabea z graščine Fela pri Mariboru daleč bolj bahav. Šest deklet v zapetih oblekah in s predpasniki predstav- lja ženski del grajskega osebja — kuharice in sobarice, šest Uvriranih možakarjev s fi- jakerskimi cilindri pa je očitno imelo opravi- ti s konji in kočijami. Ni težko presoditi, da so se razvrstili po vlogah, ki so jih imeli v gtajski službi, hierarhija, ki ji služijo, pa kot da jim je nadela še hierarhične obraze. JCakor drugod so se tudi v Mariboru ljudje radi fotografirali kot športniki. Reportažnih športnih posnetkov takrat sicer še nismo poznali, pač pa so imele veljavo skupinske slike in ataljejski posnetki ljudi v športnih oblekah. Takšen športno napravljen par sta mlada Mariborčana v jahalnih oblekah. K ženskemu jahalnemu kostimu je sodil moški klobuk, na sliki pa se je morala obvezno vi- deti jahalna palica. Jahanje je bil seveda predvsem šport aristokracije, bogatašev in oficirjev, pa še to ne vseh, bolj ali manj pri- vilegirana in družabna zadeva pa je bil ta- krat tudi lov. Družba lovcev, posneta nekje v mariborski okolici, sedi sicer za obloženo mizo, razpoloženje pa ni videti posebno spro- 1821 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 31 1933 ščeno in namesto uplenjene divjadi požirajo fotografom lovski psi. Prav radi so se pred fotografe postavljali mariborski kolesarji. »Marburger Bicycle Club« je nosil posebne športne kroje s čepi- sami in velikimi inicialkami kluba na maji- cah, drugo društvo se je podjetno imenovalo »Radfahrer Club Schwalben«, torej lastovke. Hitrost, ki so jo kolesarji zmogli s svojimi orjaškimi bicikli in tricikli, sicer ni bila rav- no lastovičja, najbrž pa je bilo prav imenitno sedeti na visokem kolesu in loviti ravnotežje. Tudi kolesarji in kolesarka na naši fotogra- fiji se držijo samozavestno in športno brez- brižno. V začetku 20. stoletja so se v Mariboru pojavljali prvi avtomobili. Da je bil avtomo- bilizem »v zraku«, nam pripoveduje tudi raz- glednica, ki nosi naslov Maribor v znamenju prometa in prikazuje šoferja v predpotopnem avtu in na posebni sliki še slovenski Narodni dom. Občudovanja pa niso bili deležni samo avtomobili, marveč ljudje, ki so se v njih vozili. Na fotografiji iz leta 1912 se odpravlja na pot družina industrialca Scherbauma, možje s čepicami, žene s širokimi šali prek klobukov in v površnikih proti prahu, ki ga je bilo povsod na pretek. Lastnik fotografije, ki je bil takrat še majhen deček, se spomi- nja, da je z velikim spoštovanjem sedel poleg voznika. O športu v Mariboru pričajo še drugi po- snetki — skupine rokoborcev, nogometašev, nemških tumarjev in slovenskih Sokolov in Orlov. Slovenski telovadci pa si niso krepili samo mišic, ampak tudi narodnoobrambnega duha. Fotografijo s prvega javnega nastopa mariborskega Sokola iz leta 1907 so razmno- žili kot razglednico in jo razposlali po mo- narhiji. Dr. Ljudevit Pivko, Eman Ilich in drugi, ki strumno sedijo na sliki so tudi v poznejših in odločilnih letih izpričali svojo slovensko in jugoslovansko zavest. Iz dni, ko je Maribor pokazal slovenski obraz, je ohra- njenih več fotografij. Manj znana je nemara ta iz 1. 1918', ki nam kaže skupino Maistrovih vojakov s slovenskimi tribarvnicami na kapah in družno Sokole in Orle s prapori, ko čakajo, da krenejo v slovesnem sprevodu po mestu. V času med obema vojnama so podobo Ma- ribora ovekovečili številni poklicni fotografi in morda še pogosteje fotografi-amaterji. Po- klicni fotograf je bil v tridesetih letih tudi An- drej Benet v Dravski ulici. Najbrž ga je prav to, da je stanoval ob Dravi, napotilo, da se je pogosteje kot drugi potrudil okoli reke, njenih bregov in mostov. Od mnogih posnetkov z Drave sem odbral dva, za katera je Benet še posebej poskrbel. ^ako imenovani »državni« most je posnel v zgodnjih jutranjih urah, ko ni bilo nikjer žive duše. Most s prižganimi svetilkami in v ozadju silhueta magdalenskega nabrežja di- hata v vzdušju malomestne osmljenosti in dolgočasja. In še enkrat isti most ob približno isti uri. Obrisi mostu se zrcalijo na vodni gladini, zdi se ti, da slišiš tihi šum Drave, v ozadju pa se iz jutranjega mraka luščijo mariborske Benetke in cerkev v Studencih. Benet je posnel Maribor z najrazličnejših strani in je pri tem izbiral tudi manj znane poglede na mesto. Zanimiva je veduta z Melj- skega hriba, kjer vidimo v prvem planu ba- ročni kip vinogradniške Marije, za njim mei j ske tovarne in Pohorje. Fotograf je skoraj načrtno slikal mariborske ulice in trge; spri- čo številnih urbanističnih sprememb, ki so predrugačile mesto, imajo Benetove fotogra- fije danes veliko dokumentarno vrednost. Tudi dva posnetka Mariborskega otoka, dva od mnogih, sta vredna pozornosti. Prvi nam kaže otok sredi neokrjenega zelenja, drugi pa poletno popoldne, ko se je na otok zgri- njalo staro in mlado. Maribor je bil pred drugo vojno živahno mesto in številne fotografije govorijo o nje- govih gospodarskih, in kulturnih in športnih dogodkih. Zimski šport na Pohorju se takrat še ni kdo ve kako razrastel in toliko bolj je bilo pozimi živahno za Tremi ribniki. Tam so prirejali povsem resne smučarske tekme, športni in družabni živžav pa se je odvijal na drsališču na prvem ribniku. Zahtevnejšim športnim podvigom, konjskim in motornim dirkam je bilo namenjeno Tezno, ki je bilo, kot pravimo danes, večnamenski prostor. Po potrebi je rabilo tudi za letališče, sicer pa so po prostranem travniku odmevala povelja kaplarjev, ki so v poletni soparici urili rekru- te. Fotografija z motornih dirk dobro osvet- ljuje »velepomembni« športni dogodek. V siredišču pozornosti so tekmovalci, ki malo- marno posedajo na ropotajočih motorjih, nič manj tehtni pa niso športni funkcionarji v pumparicah in z modrimi klubskimi kapami, ki jih opazuje množica gledalcev. Motorizacija je imela tedaj tudi že svoje žrtve. O nesrečah so se časniki razpisali tudi čez več strani. Fotografija zmaličenega forda, ki je leta 1928 treščil v ograjo dravskega mostu, je spomin na dogodek, o katerem vedo starejši Mariborčani še danes povedati vse nadrobnosti. In ko smo pri vozilih, naj predstavimo še dve fotografiji. A. Benet je pol zares in pol KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 183 za šalo ujel v aparat družino in limuzino trgovca in mehanika Justina Gustinčiča. Bolj zares pa se je dala upodobiti skupina z bir- mancem, ki so ga po mestnih ulicah popeljali v zaprti kočiji z dvema belcema. Najbrž v Mariboru ni bilo fotografa-ama- terja, ki ga vsaj enkrat ne bi zamikal pogled z mostu na splavarje v Pristanu. Dragu Si- mončiču se je posrečilo nekaj prav značilnih posnetkov s splavarsko motiviko. Pri tem mu je prav gotovo šlo bolj za slikovitost in preizkušnjo lastne spretnosti kot za doku- mentarno pričevanje. Danes, ko splavarjev že davno ni več, pa so njegove slike drago- cene tudi s te plati. Dragoceni so pravzaprav vsi stari posnetki, tisti, ki so zabeležili velika dogajanja, in oni z obrobja. Dogodek za Maribor je bil, ko je domače gasilsko društvo praznovalo svoj ju- bilej in so gasilci na Glavnem trgu, kjer dru- god neki, če ne tam, pokazali svoje znanje na sloviti Magirusovi lestvi. Dogodek je bil leta 1930 na priliko tudi dan, ko je mariborski pehotni polk, kakor drugi polki v stari drža- vi, pričakal novo polkovno zastavo. Kdo si je takrat mislil, da jo bq že čez enajst let po- teptal nemški okupator! Tudi ob posnetku, ki ga je leta 1940 na- pravil moj sošolec Dušan Lušin, nas navda- jajo podobni spomini. Vojaki korakajo v polni bojni opremi, toda podoba bojevitosti je var- ljiva; čez dobrega pol leta se je razblinila v nič. Odtod naprej nas spremljajo fotografije Maribora s potuj cenim obrazom in podobe njegovih ljui, ki jih je vojna raztepla na vse konce sveta. Naj mozaiku manj znanih mariborskih fo- tografij primaknem še eno iz prvih dni naše svobode, ki pa je dobro znana: Tito v Mari- boru v maju 1945. Nekdanji politični jetnik mariborske kaznilnice — maršal Jugoslavije sprejema raport poveljnika enot jugoslovan- ske armade na Glavnem trgu. Zgodovinski posnetek, narejen na severnem koncu osvo- bojene domovine, je kot mejnik na dolgi poti revolucije in borbe, mejnik pa tudi na mari- borski poti v novi čas. GLASBENO ŽIVLJENJE V MARIBORU MANICA SPENDAL i (Nagnjenje k prijetni zabavi in tudi h glasbi opažamo pri mariborskem prebivalstvu že zgodaj, saj zasledimo glasbeno udejstvo- vanje posameznikov že v prejšnjih stoletjih. Viri poročajo, da so v Mariboru delovali poklicni glasbeni mojstri (Musikmeister) že v 17. in 18. stoletju, ki so s svojimi pomočni- ki igrali na raznih prireditvah in veselicah. Zadnji tak glasbeni mojster je umrl leta 1841. Tudi mariborski plemiči so bili naklonjeni glasbi: grofje Kiessli, lastniki mariborskega gradu v 17. stoletju, so imeli v službi do- mače kapelnike, med katerimi je bil tudi neki Božič (Woschitsch).* Meščani so imeli svojo gardno godbo, katere začetki segajo v dobo okoli leta 1848, ki pa je prenehala leto poz- neje ob razpustitvi meščanske garde. Nadalje so leta 1863 železničarji ustanovili svojo god- bo (predhodnica poznejšega društva »Drava«); tudi vojaške godbe so obstajale že v prvi po- lovici 19. stoletja. Leta 1825 je Anton Tremmel, učitelj na dekliški normalki, ustanovu Glasbeno dru- štvo (Musikverein), ki je gojilo posvetno in cerkveno glasbo. Društvo je organiziralo tudi glasbeno šolo. Z rednim delom je začelo Glasbeno društvo kakor tudi šola šele leta 1841. Razlog za ustanovitev šole je bila vzgo- ja reproduktivnih kadrov za zbor in orkester društva in je tako učni načrt vseboval poleg petja predvsem pouk instrumentov, ki so pri- šli v poštev za sestavo orkestra, v začetku ver- jetno samo godala. Poučevali so učitelji »Mu- sikmeister« (glasbeni mojstri): Carl Martini, Johann Joch, Wenzel Gruss in Johann Wlasak. Direktor je bil grof Brandis, kapelnik Andre- as Nagy in tajnik Johann Wisiak. Pouk je bil vsak dan v prostorih gimnazije in nor- malke. Šodsko leto je trajalo deset mesecev. Društvo je štelo okoli 149 članov, šolo pa je obiskovalo okoli 160 učencev. Aktivni člani so morali nastopati na sklepnih šolskih pri- reditvah.2 Pred Glasbenim društvom je v Mariboru delovalo Kazinsko društvo (Casinoverein), ustanovljeno 1823, ki je bilo družbena do- mena privilegiranih mariborskih Nemcev in je v svoji začetni dobi tudi organiziralo glasbene prireditve. Leta 1846 (29. novembra) je Tremmel osnoval — v okviru Glasbenega 184. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 društva — Mariborsko moško pevsko društvo (Marburger Männergesangverein) in bil prvo leto njegov predstojnik, do svoje smrti (1849) pa tudi »Protektor« omenjenega društva. Mo- ško pevsko društvo je na začetku štelo 20 izvajajočih in 150 podpornih članov in je prirejalo sprva zabavne prireditve in veselice, pozneje pa tudi koncerte in razna gostovanja. Na sporedih koncertov so bile posvetne in cerkvene skladbe. V začetku je društvo šola- lo svoje kadre na glasbeni šoli Glasbenega društva, leta 1863 pa je ustanovilo lastno pevsko šolo za člane in leta 1872, ko so orga- nizirali še ženski zbor (na začetku je štel 42 pevk), pa še pevsko šolo za članice. Na obeh šolah je poučeval daljši čas prvi zborovodja Franz Neckheim Moško pevsko društvo prvotno še ni kazalo odkritih znamenj narod- nostnega nasprotja in je imelo, kot omenje- no, predvsem družabni značaj. Zato so bili med njegovimi aktivnimi in podpornimi člani tudi kateri slovenski rodoljubi, kot na primer Janez Miklošič, Matija Prelog in Janko Ser- nec. Ko so se Po Metternichovem padcu leta 1848 politične razmere tudi za mariborske Slovence nekoliko zboljšale, se je pri njih naglo prebujala narodnostna zavest. Začeli so prirejati družabne večere z govori, gledali- škimi nastopi in zborovskim petjem. Na za- četno slovensko glasbeno udejstvovanje v Mariboru so spodbudno vplivale glasbene prireditve v Gradcu, ki jih je v letih 1850/51 z vseučiliškimi študenti vodU Benjamin Ipa- vec. Prve poizkuse slovenskega kulturnega udejstvovanja je zatrl Bachov absolutizem (1851). Skušal je uničiti vse slovenske kultur- ne dosežke. Ker so prepovedali društva poli- tičnega značaja, se je omejilo slovensko kul- turno udejstvovanje na manjše družabne kroge, v katerih so prepevali zdravice in do- moljubne pesmi. Z uvedbo slovenskega jezika na gimnaziji se je narodnostna zavest med slovenskimi dijaki naglo širila in gimnazija je postala glavno središče takratnega slovenske- ga kulturnega življenja. Nekateri dijaki viš- jih razredov, zlasti tisti, ki so končali nižjo gimnazijo v Varaždinu, so bili najbolj za- vedni; narodnostno zavest so širili med svoji- mi sošolci in njihov vpliv se je kmalu čutil tudi pri šolskih prireditvah. Konec šolskega leta 1854/55 je bua na sporedu proslave slo- venska deklamacija konec leta 1856/57 pa so dijaki peli že tudi slovensko pesem. Prvi javni nastop slovenske pesmi je bil konec leta 1857/58, ko je gimnazija proslavila stoletnico svojega obstoja v Viteški dvorani grofa Bran- diša, v mariborskem gradu :^ na sporedu sta bi- li poleg nemških pesmi še Zvonikarjeva Blaža Potočnika in hrvaška budnica. S tem prvim nastopom slovenske pesmi je bila ustvarjena osnova za nadaljnji razvoj slovenskega zbo- rovskega petja v Mariboru, pri čemer sta ime- la največ zaslug ravnatelj gimnazije Adolf Lang in zborovodja, učitelj Janez Miklošič, brat slavista Frana Miklošiča. Velik pomen za razvoj slovenske glasbe v Mariboru je imela premestitev lavantinske škofije, katere predstavnik je bil Anton Mar- tin Slomšek, v Maribor (1859). Slomšek je bil velik ljubitelj petja in ga je pospeševal v cerkvi in šoli. Resno sistematsko delo na kulturnem in glasbenem področju je začelo z ustavnim letom 1861, ko so 17. julija v Mariboru usta- novili slovansko čitalnico. Bila je do prve svetovne središče slovenske kulturne de- javnosti. Članov čitalnice je bUo v začetku premalo, da bi lahko sestavili pevski zbor. J. Miklošič je zato organiziral le majhen pevski zbor s slovenskimi gimnazijci. Kmalu so se temu zboru pridružili še bogoslovci in češki inženirji ter uslužbenci, ki so bili takrat zaposleni v Marboru pri gradnji koroške železnice, ter znani vokalni kvartet učitelja Mihaela Vučnika iz Frama. Začetne težave sta pomagala premagovati tudi Benjamin in Gustav Ipavec, ki sta prihajala k pevskim vajam in večjim prireditvam iz Gradca. Tako okrepljen zbor je štel okoli 40 glasov, in sicer samo moških, ker za sestavo mešanega zbora še ni bilo pogojev. Prve čitalniške prireditve so bile podobne češkim besedam: »Začetek besede je bil pev- ski zbor, potem je sledila beseda v ožjem po- menu, namreč govor o kakemkoli veci del znanstvenem predmetu, temu se je družil kaki samospev, tudi četverospev. Nato je sle- dila deklamacija in konec oficialne besede je napravil spet pevski zbor. Dovršeni besedi je sledila živahna občna zabava, napitnice in veselo razgovarjanje in prepevanje«.' Prire- jali so velike in male besede. Zadnje so bile namenjene predvsem domačim članom in so jih prirejali vsakih 14 dni ali pozimi tudi vsak teden v društvenih prostorih." Pogosto so bile posvečene spominu kake pomembne sloven- ske osebnosti, kot na primer Prešernu, Vodni- ku, Slomšku idr. Velike besede, ki so več- krat prekoračile okvir običajne čitalniške prireditve in se razvile v veličasne slovenske narodne manifestacije, pa so bile v poletnem času. Za prireditveni prostor so si pri teh iz- brali večjo gostilniško dvorano.' Medtem ko so pri malih besedah nastopali le domači pevci, so pritegnili k velikim tudi pevce iz KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 185 okolice, na primer iz Ptuja, Frama, Sloven- ske Bistrice in Jarenine. Tako je štel pevski zbor včasih do 60 pevcev, medtem ko jih je pri malih nastopalo največ okrog 40. Sporedi so vsebovali poleg slovenskih tudi češke pes- mi ter srbske in hrvaške budnice (V. Lisin- ski, F. Kuhač, D. Jenko). Izmed slovenskih skladb so bile na začetku na sporedu G. in B. Ipavčeve, M. Vilharjeve, K. Maškove, J. Fle- išmanove, pozneje tudi A. Nedvedove, A. Foersterjeve in F. Gerbičeve pesmi ter pesmi skladateljev lokalnega pomena: Janeza Mi- klošiča, Gregorja Tribnika in Dragotina Fer- dinanda Ripšla. Dober mesec po ustanovitvi Slovanske či- talnice (23. avgusta 18'61) je obiskal mari- borske Slovence Lovro Toman. Ob tej pri- ložnosti je »izpregovoril znamenite besede, s katerimi je simbolično raztohnačil ime mesta Maribora in dal mariborskim Slovencem na- ravnost program. Rekel je: »Gospodje! Mar nam mora biti za pravice naroda, toda potre- ben je še bor za nje. Glejte geslo Vaših tru- dov v imenu Vašega prijaznega mesteca«.^ Njegov prihod je počastil tudi čitalniški pev- ski zbor pod vodstvom J. Miklošiča. Toman je mariborskim pevcem obljubil primerno pesnitev z geslom »v imenu Vašega prijaz- nega mesteca«.' Kmalu nato je res »prelil« misel, ki jo je bil izrekel ob svojem obisku mariborske čitalnice, v verze. Zadnjo od treh kitic pesnitve, ki se glasi:« zato priseže vsak al' mlad al' star, da mu za srečo roda zmir je mar, zato si voli rodoljubov zbor, za mesto svoje Mar i bor!«, si je čitalnica izbrala za svoje geslo. Takoj po prejemu penitve je čitalniški odbor pozval slovenske skladatelje, da jo uglasbijo. Pozivu so se odzvali J. Miklo- šič, organist Peregrin Manich, B. Ipavec ter učitelj Jožef Žemljic (Josef Semlitsch). V tej »tekmi« je zmagala Miklošičeva skladba, ki sicer nima večje umetniške vrednosti, a je bila izrana zaradi tega, »ker je« — kot se je izrazil v svojem govoru Ivan Majciger —• »po svoji priprosti lepoti najbolj ugajala na- šim takratnim pevskim razmeram. «i» Izvedena je bila prvič na prvi veliki besedi leta 1862 (3. avgusta). Največja čitalniška prireditev v prvem obdobju je bla 3. avgusta 1863, ko so mariborski Slovenci praznovali tisočletni- co prihoda Cirila in Metoda na Moravsko. Udeležilo se je okoli 6000 ljudi." Z letom 1868 je nagel razvoj slovenskega zborovskega udejstvovanja v Mariboru začel pojemati. Leta 1871 je čitalniški pevski zbor prenehal delovati. Drugo desetletje glasbene- ga delovanja v okviru čitalnice kaže povsem drugačno podobo nasproti velikemu razmahu v prvih letih. Vzroki, da je dejavnost v okviru čitalnice propadala, so bili v spreme- njenih političnih in nacionalnih odnosih med mariborskimi Nemci in Slovenci po letu 1870. Glavni vzrok je bil naraščajoči nemški pri- tisk, ki je postal občuten zlasti po nemško- francoski vojni. Maribor z okolico ga je naj- bolj občutil, saj je nekaj časa preprečeval vsak večji slovenski kulturni podvig. Tudi glasbeno življenje se je razvijalo v nemški narodnostni smeri. Primanjkovalo je sloven- skih učiteljev. Le J. Miklošič je z dijaškim pevskim zborom nastopal v Mariboru in okolici. Pa tudi v okviru šolskih prireditev in pri mašah je vselej vstavil v spored kako slovensko pesem in s tem pripomogel, da le-ta tudi v času najhujšega slovenskega kul- turnega zatiranja ni povsem zamrla. Konec leta 1881 so mariborski nemški glasbeniki in ljubitelji glasbe ustanovili Fil- harmonično društvo (Philharmonischer Ve- rein), ki je s svojim orkestrom, moškim in mešanim zborom prirejalo koncerte. Člani društva so takoj organizirali tudi glasbeno šolo prvenstveno namenjeno vzgoji reproduk- tivnega kadra. Najprej je imela le pevski in violinski oddelek, na obeh pa je bil pouk po tri ure tedensko. Petje in violino je pou- čeval učitelj petja na učiteljišču in stolni ko- raMst August Satter. Društvo je marca 1882 ustanovilo še pevsko šolo za deklice in pozne- je tudi za dečke: poleg petja so na njih pouče- vali tudi pihala in šele pozneje klavir. Dokler je bil glavni smoter društva vsaj na videz samo vzgoja reproduktivnega kadra, so pri njem sodelovali tudi nekateri Slovenci in Cehi, med njimi čitalniški zborovodja Gabrijel Majcen — kot violinist v orkestru in učitelj na glasbeni šoli ter kapelnik in organist, Čeh Henrik Korel iz Chrudima, ki je bil celo prvi direktor društva (od ustanovitve do leta 1885). Tudi slovenski gimnazijski dijaki in učitelj ir ščniki so večkrat prostovoljno sodelovali v zboru. Ko so Nemci začeli društvo izrabljati za dosego svojih germanizatorskih ciljev, so Slovenci prestopali v čitalnico in po letu 1910 tudi v novo ustanovljeno Glasbeno društvo. H. Korel pa je leta 1886 osnoval privatno glasbeno šolo »Učilišče za petje in godbo,« ki je imela svoje prostore na kri- žišču današnje Slandrove in Partizanske uli- ce. Med poznejšimi uglednejšimi pedagogi na šoli Filharmoničnega društva je bil profesor violine in klavirja Alfred Klietmann. V času od leta 1900 do 1910 je šolo obiskovalo okoli 300 učencev. Po letu 1914 je število naglo padalo in leta 1918 je šola zaradi pomanjka- nja učnih moči in premajhnega števila vpi- 186 : kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino si 1983 sanih kandidatov prenehala delovati. Njeno dediščino: inventar, prostore in arhiv (v tre- tjem nadstropju poslopja Union), je prevzela Glasbena matica. Mariborski Slovenci v 19. stoletju niso imeli glasbenih šol. Pred usta- novitvijo čitalnice so bili nekateri Slovenci člani nemških društev, posebno Moškega pev- skega društva. Prvi poizkusi sistematičnega glasbenega pouka so se začeli šele leta 1909, ko so čitalnico razdelili na več oddelkov, med drugimi je deloval tudi pevski, pri katerem so organizirali pevske šole za otroke in šolo za pevce začetnike. Prvo je vodila Antonija Stupca — poznejša ravnateljica meščanske šole — drugo pa Hinko Druzovič. Leta 1918 je Druzovič osnoval samostojno pevsko šolo ki se je po njem imenovala »Prof. H. Druzo- vičeva zasebna pevska šola ter zajedno pri- pravljalnica za godbeni pouk«. Prostore je imela na učiteljišču. Po dveletnem obstoju so sodo združili z glasbeno šolo Glasbene matice. Leta 1882 so Slovenci ustanovili Slovensko društvo za Štajersko z namenom »razširjati med slovenskim ljudstvom politično in go- spodarsko izobraževanje, vzbujati narodno zavest, braniti politične in državljanske pra- vice slovenskega naroda«.'^ Ustanavljali so gospodarska društva, posojUnice in splošno drujabno življenje se je vsestransko obnovilo. S tem je tudi za slovensko glasbo nastopilo novo razvojno obdobje. Najprej je bilo treba obnoviti pevska društva na Spodnjem Štajer- skem. Prvo pevsko združenje, imenovano Slo- vensko pevsko društvo, so ustanovili leta 1884 v Ptuju. Namen društva je bil »Slovence iz narodnega spanja prebujati, za narodno reč vnemati, iz tujih taborov pozivati in jih zbra- ti okoli narodnega praprora, narodnjake in narodnjakinje navduševati, prvoboritelje to^ laziti, nasprotnike krotiti. Društvo je pokli- cano, slovensko petje na Slovenskem urediti in organizirati«.*' Svoj prvi koncert je imelo Slovensko pevsko društvo v Mariboru, kar je spodbudno vplivalo tudi na mariborske glasbenike in še isto leto je uspelo učitelju Gabrijelu Majcnu ustanoviti pevski zbor v Mariboru. Pri njem So prvič sodelovale tudi pevke. To je bil prvi slovenski mešani zbor v Mariboru, ki je štel na začetku le 16 do 20 glasov, a je z uspehom nastopal na priredit- vah. Te so imele najprej še pretežno družabni pomen, s časoma pa so dobile značaj koncer- tov in s tem umetniški pomen. V prvem ob- dobju so poleg Gabrijela Majcna (1884 do 1889) vodüi zbor še: Jožef Žižek (1889—1896), pravnik Mihael Nerat (1892—1898). Leta 1893 je osnoval Nerat tudi čitalniški tamburaški zbor. Krajšo dobo (1894) je vodil mešani zbor zdravnik H. Korel. Poleg zborovskih skladb so bili na sporedih čitalniških prireditev še samospevi ter tu in tam tudi solistične instru- mentalne skladbe, ki so jih izvajali večidel češki ljubitelji glasbe. Med domačimi soli- sti sta nastopali učiteljici Antonija in Mari- ja Štupica, nadalje zdravnik Bela Stuhec in profesor na učiteljišču Janko Bezjak iz Ptuja. Koncerti so biU kot nekdaj besede — posve- čeni spominu velikih slovenskih mož: Vodni- ku, Prešernu, Slomšku, Gregorčiču itd. Naj- pomembnejša glasbena dogodka v prvem ob- dobju sta bila dva koncerta slovenskega pev- skega društva ob njegovih dveh občnih zbo- rih v Mariboru — s sodelovanjem pomemb- nejših slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi ljubljanskega in mariborskega čitakii- škega zbora ter ljubljanskega pevskega dru- štva Slavec (1890 in 1893). Obe prireditvi sta bili v takratnem največjem prostoru v Ma- riboru, na vrtu Gambrinove dvorane. Kot zborovodji sta sodelovala tudi Anton Foer- ster (na prvem) in Fran Gerbič (na drugem). Leta 1899 je mariborska posojilnica dogra- dila Narodni dom, v katerega se je vselila čitalnica in ki je s tem postal središče slo- venskega družabnega življenja do prve sve- tovne vojne. Vodstvo čitalniškega zbora je prevzel Emerik Beran, po poreklu Ceh iz Brna, skladatelj in profesor glasbe na Dr- žavnem moškem učiteljišču. V sporede čital- niških prireditev je Beran uvrščal predvsem ljudske pesmi: poleg slovenskih tudi druge slovanske pesmi, zlasti češke in ruske. Ljud- ske pesmi so se dotlej premalo cenile in so bile le redkokdaj na sporedih. Na njegovo pobudo je čitalniški odbor vabil pevske an- samble in posamezne češke in ruske umetni- ke. Tako je na primer leta 1903 in 1908 go- stoval v Mariboru takratni najslavnejši ruski zbor pod vodstvom Nadine in Dimitrija Slav- janskega z ruskimi in češkimi ljudskimi pesmimi.** Peran, ki je bil odličen čelist, je kot prvi uvedel v Mariboru komorne koncerte. V se- zoni 1903/04 je priredil dva komorna večera, vendar mariborska publika takrat še ni imela dovolj smisla za to vrsto glasbene umetnosti in je ostalo le pri prvih dveh koncertih.*' Poleg Berana so v zadnjem obdobju vodili čitalniški zbor še: duhovnik in pisatelj Alojz Gžek (1900—1906), sodni svetnik Ivan Žem- ljic (1905—1908), nekaj časa učitelj Srečko Stegnar in Hinko Druzovič, profesor glasbe na Državnem moškem učiteljišču in petja na gimnaziji ter zadnji čitalniški zborovodja (1909—1914). kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 31 1933 187 Ob prizadevanju vodilnih mariborskih slo- venskih glasbenikov, da bi dvignili raven j čitalniških prireditev, je postala potreba po samostojnem instrumentalnem združenju vedno bolj pereča, saj so morali vselej naje- mati tuje godbenike, največkrat vojaške. Ze leta 1901 so ustanovili — v okviru Trgov- skega društva — trgovca V. Berdajs, Ceh F. Bureš in Učitelj S. Stegnar godbeni klub, ki pa je prirejal le koncerte lažje vrste glas- be, zaradi česar ni prišel v poštev pri resnih \ prireditvah. V okviru omenjenega kluba so češki in slovenski ljubitelji glasbe najprej organizirali godalni orkester, ki so ga pri večjih prireditvah pomnožili s člani železni- čarske godbe. Leta 1910 so ustanovili, Glasbe- no idruštvo; to je poslej kot stalni instrumen- j talni korpus s čitalniškim pevskim zborom ^ prirejalo samostojne glasbene večere. Mesto, dirigenta je prevzel češki vojaški kapelnik j Ivan Koudelka. Koncerti so bili v Narodnem , domu, po gledaliških predstavah, pa tudi v, okviru čitalniških prireditev. Izvajali so dela, predvsem iz slovanske in tudi druge svetov- i ne operne ter simfonične literature, zlasti ^ razne predigre in odlomke iz znanih oper ali posamezne stavke iz simfonij. Izmed solistov so nastopali: Mila Druzovičeva (sopran), Mira Devova (sopran), notar Ivan Ašič (tenor) in | učitelj Beno Sarajnik (violina) kot gosta pa, sopranistka Jeanette Foedransperg in pianist ' Anton Trost iz Ljubljane. ^ Največji prireditvi v zadnjem obdobju sta ' bili: Slavnostni koncert ob petdesetletnici či-1 talniškega obstoja (12. marca 1911) in kon- cert čitalniškega pevskega zbora in or- kestra Glasbenega društva (13 aprila 1913). < Zlasti pomembna je bila druga piireditev za- i radi kvalitetnega orkestralnega programa, ' saj so ga sestavljale skladbe, ki so bile so- časno na sporedih v Ljubljani in drugih kul- turnih središčih (drugi stavek iz Beethovnove ! V. simfonije, predigra k Smetanovi operi ; Libuša, fantazija iz opere Jevgenij Onjegin j P. I. Cajkovskega, Dvofakov Slovenski ples j št. 8 in Parmov Intermezzo.'* \ Zadnja večja slovenska prireditev v pred- ¦ vojnem Mariboru je bila »Velika slavnost« v ; proslavo petstoletnice ustoličenja zadnjega ; karantanskega vojvode (18'. marca 1914). Pri- j redila so jo skupno vsa slovenska društva v i Mariboru. j i V razvoju slovenske glasbe v Mariboru so i bila pred prvo svetovno vojno pomembna še \ tri. društva: Cecilijansko društvo, Slovensko] bralno in pevsko društvo »Maribor« in Ka-i toliško pevsko društvo. i Po vzorcu ljubljanskega Cecilijanskega, društva je hotel mariborski škof J. M. Ste- pišnik še isto leto (1877) ustanoviti enako ; društvo tudi v Mariboru. Toda cerkveno pe- j t je v Mariboru takrat še ni bilo na taki raz- i vojni stopnji kot v Ljubljani in zato ni bilo ; mogoče uspešno uveljaviti ceoiljanskega gi- banja. Predvsem je primanjkovalo sposobnih organistov in v nekaterih cerkvah lavantinske škofije sploh niso gojili cerkvenega petja. Ceciljansko društvo je ustanovil šele deset let \ pozneje (1887) Avgust Kukovič." j Ker se je društveno delovanje raztezalo na ' vse kraje lavantinske škofije, je bil jezik v * društvu slovenski in nemški in so v njem sodelovali pevci obeh narodnosti. V cerkveni zbor v stolnici, so bili vključeni nekateri ¦ člani čitalnice in nemškega Filharmoničnega ^ društva, vodstvo pa je bilo ves čas v rokah 1 Slovencev. Leta 1888 je Cecilijansko društvo j organiziralo pevsko šolo, ki pa je zaradi po- j manjkanja sposobnih učnih kadrov že mesec i po ustano-vitvi prenehala. Nepričakovan raz- \ mah je imela cerkvena glasba v stolnici leta • 1891, ko je nastopil službo stolnega kapelni-1 ka takratni tajnik društva Ludvik Hudover-i nik. Z veliko vztrajnostjo je dosegel, da je| ceciljanski zbor postal najboljši med takrat- | nimi pevskimi zbori: štel je okoli 60 dobrih ] pevcev. Hudovemik je obnovil pevsko šolo ' in tudd sam na njej poučeval. Prirejal je s ' svojim zborom koncerte tudi v Kazinski in i Viteški dvorani. Na njih so izvajali oratorije, \ kantate in razne druge cerkvene pa tudi po- \ svetne skladbe. Po Hudovernikovi smrti ' (1901) je prevzel službo stolnega kapelnika ' Franc Trop, ki je nadaljeval Hudovernikovo ' delo posebno v organizacijskem pogledu. Uve- ¦ del je v stolnici ponovno koralno petje, na- ' daljeval je s pevsko šolo in organiziral v le-* tih 1904, 1907 in 1909 poučne tečaje za orga- ' niste, glasbene učitelje, zborovodje in pri-1 j atelje cerkvene glasbe. Poleg Tropa sta pou- ' čevala na teh tečajih tudi H. Druzovič in rav- • natelj orglarske šole v Celju K. Bervar. \ Trop je tudi prirejal cerkvene koncerte, na ' katerih so izvajali med drugim dela Palestri- ' ne, Bacha, Brucha in Regerja. Pri koncertih ; je sodelovalo okoli 100 pevcev in 30 instru- j mentalistov. Cerkvena instrumentalna glasba \ je bila na visoki izvajalski stopnji tudi v \ času službovanja stolnega kapelnika Jožefa 1 Trafenika (1913). Bil je odličen interpreti zahtevnejših skladb pri pontifikalnih ma- šah in cerkvenih koncertih v stolnici. Pri izvedbi instrumentalnih del so sodelovali i člani nemškega Filharmoničnega društva in \ od leta 1910 člani Glasbenega društva. i 188 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Slovensko bralno in pevsko društvo »Mari- bor«, prvotno imenovano Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru, je ustanovil leta 1894 železničar Štefan Skrbinšek. Namen društva je bil »gojiti slovenski jezik v med- sebojnem občevanju, gojiti slovensko umetno petje, pospeševati vsestransko izomiko de- lavskega stanu in končno utrditi in ohraniti narodno zavednost v delavcih slovenskega rodu. Naloga, katero si stavi društvo, ni samo velikega pomena za izobrazbo delavskega stanu, ampak je tudi jako važna za razvoj slovenskega življa v Mariboru«.*" Šele po triletnem obstoju društva je Skrbinšek usta- novil mešan zbor, ki je v začetku štel okoli 40 članov. Pred ustanovitvijo zbora je pri društvenih prireditvah sodeloval čitalniški pevski zbor, sporedi pa so bili podobni za- četnim čitalniškim besedam: obsegali so go- vore, deklamacije, zborovske skladbe, četve- rospeve in gledališke igre. Zbor sta poleg Skrbinška vodua tudi čitalniška zborovodja S. Stegnar in M. Nerat. prireditve društva so bile po letu 1899 v prostorih čitalnice, v Narodnem domu. Člani društva so sodelovali pri vseh večjih skupnih manifestacijah slo- venskih društev v Mariboru. Pevski zbor je obstajal le do leta 1906, od takrat dalje pa je društvo prirejalo le gledališke predstave.*' Prav tako kot Slovensko bralno in pevsko društvo »Maribor«, je imelo tudi Katoliško delavsko društvo (Katholischer Arbeiterve- rein), ustanovljeno 1895, delavsko izobraže- valni značaj, le da so bili člani pri prvem samo Slovenci, pri drugem pa tudi Nemci. Sprva je društvo prirejalo le gledališke igre, šele leta 1907 je vodja Ivan Markošek usta- novil mešani pevski zbor, ki je štel okoli 30 pevcev. Ob večjih prireditvah so ga pomno- žili s člani Cecilijanskega pevskega društva. Markošek je vodil zbor do leta 1912, za njim ga je prevzel Ivan Bogovič. Društvo je imelo predstave sprva v gostilni Sramel (kjer je imela svoje prve prostore čitalnica), pozneje pa v Splavarski ulici št. 3. Osrednje točke prireditev so bili »igrokazi s petjem« ljudske igre, ki so za glasbene vložke uporabljale ljudske pesmi in pesmi raznih nemških in slovenskih skladateljev. Z začetkom prve svetovne vojne je Katoliško delavsko društvo — kakor tudi vsa druga slovenska društva — prenehalo delovati. Po prvi vojni je general Rudolf Maister najprej organiziral »Vojno godbo za Spodnji Štajer«, ki je prvič nastopila 14. in 15. de- cembra 1918 pod vodstvom kapelnika Ferda Herzoga. Razen na promenadnih in ljudskih koncertih v Narodnem domu je vojaška godba koncertirala še na Koroškem ter nastopUa na dveh simfoničnih koncertih v Ljubljani in v Zagrebu. Svoj prvi simfonični koncert v Mariboru je organizirala 24. marca 1919 v Unionski dvorani (takrat Götzovi dvorani). Na sporedu so bila dela Dvofaka, Smetane in Cajkovskega. Še isto leto (1919) je ustanovil skladatelj, zborovodja in sodni svetnik Oskar Dev pevski zbor, ki je imel prvi samostojni koncert — s sodelovanjem vojaške godbe — v Unionski dvorani 21. junija 1919. Isto leto je Dev po vzoru ljubljanske Glasbene matice osnoval tako glasbeno društvo tudi v Mari- boru. Do druge svetovne vojne je Glasbena matica pomenila osrednje mariborsko glas- beno združenje. Ustanovni občni zbor je imela 5. septembra 1919, njen prvi predsednik pa je bil Rudolf Ravnik. Glasbena matica je prevzela inventar nemškega Filharmoničnega društva ter se naselila v tretjem nadstropju poslopja Union. Prvotni moški zbor je Dev kmalu razširil v mešani zbor, vendar je zaradi nesoglasij vodstvo zbora kmalu opu- stil ter ustanovil »Devov kvartet«, (pozneje pa še razširil v oktet), ki je deloval do leta 1931. Zaradi potreb po kadru je Glasbena matica 1. oktobra 1919 organizirala glasbeno šolo, katere prvi ravnatelj je bU (do 24. marca 1926) Ceh Fran Topic. Leta 1920 je Topic ustanovil orkester Glasbene matice, leta 1922 pa je prevzel tudi vodstvo pevskega zbora. Topic je organiziral prve večje vokalno instrumentalne koncerte: v sporede je uvrščal predvsem dela iz slovenske in slovanske literature. Z zborom je redno nastopal tudi v Ljubljani, Celju, Ptuju idr.; leta 1925 je priredil uspešno turnejo še v Beograd, Osijek in Novi Sad. V Mariboru je med drugim izvajal z zborom in orkestrom Glasbene matice leta 1924 kantato V pepel- nični noči H. Sattnerja in leta 1925 — ob proslavi pet letnice zbora Dvofakovega Mrt- vaškega ženina. Topic je na šoH Glasbene ma- tice poučeval violino, klavir in solopetje ter vodil mladinski orkester. Poleg njega so pou- čevali na šoli še nekateri češki pedagogi, kot violinist Jan Šlais — poznejši profesor na ljubljanskem konservatoriju oziroma po letu 1939 na akademiji za glasbo; nadalje R Dylo- vä, K. HladkyinO. Horlak (klavir). Pomožni učitelji pa so bili: J. Hegedušič (violina in kla- vir), F. Serajnik (violina), E. Beran (violon- čelo) in H. Druzovič (teorija in mladinsko petje). Ob sklepu prvega leta je bilo na šoli vpisanih okoli 194 učencev članov pa je bilo 800. Decembra 1925 je prevzel vodstvo zbora in orkestra Glasbene matice Josip Hladek — Bohinjski ter leta 1926 postal tudi ravnatelj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 189! glasbene šole. Tudi v času njegovega vodstva sta zbor in orkester nastopala na številnih koncertih doma in v tujini (Avstrija, Švica). Leta 1926 je na primer na koncertu dirigi- ral Haydnov oratorij Letni časi in leta 1927 — ob sto-letnici smrti L. van Beethovna — njegovo IX. simfonijo. V letih 1927—1929 so nastali spori med Glasbeno matico in vod- stvom šole. Ravnatelj šole je do leta 1933 ostal J. Hladek — Bohinjski,^" medtem ko je vod- stvo zbora prevzel Vasilij Mirk (do leta 1933). Leta 1933 je postal začasni ravnatelj šole ka- kor tudi vodja zbora Ubald Vrabec. Stanje se je izboljšalo šele 1936, ko je prevzel — sprva začasno — pozneje pa redno (do leta 1937/38) ravnateljsko mesto šole in vodje or- kestra Glasbene matice Marjan Kozina. V orkester je pritegnil vojaške godbenike in obnovil simfonične ter vokalno instrumen- talne koncerte. Po Kozinovem odhodu iz Ma- ribora je postal najprej začasni vodja in leta 1940 (do aprila 1941) ravnatelj šole Oton Baj- de. Ze avgusta 1940 se je morala glasbena šola preseliti iz dotakratnih prostorov (po- slopje Uniona) v Kopališko ulico 11, ker ji je Sokolsko društvo odpovedalo prostore. Leta 1941, po prihodu Nemcev v Maribor, so le-ti maja vodstvo šole zaupali sudetskemu Nemcu Hermannu Frischu, ki ježe dalje časa prebival v Mariboru. Frisch je imel svojo pri- vatno klavirsko šolo, vodil pa je tudi zbor Mariborskega moškega pevskega društva. Je- seni 1941 je začela delovati glasbena šola z imenom »Musikschule für Jugend und Volk«. Prostore je imela eno leto v Kopališki ulici 11, nato pa se je preselila v nekdanje prostore Glasbene matice, v stavbo Uniona. Zaradi nacistične idejne usmeritve so na šoli pred- vsem množično poučevali harmoniko, citre, frulice in mladinsko petje, poleg tega pa še druge instrumente, zlasti klavir. Učni kader so sestavljali nemški pedagogi, ki so jih pozvali iz Nemčije pa tudi nekateri domači učitelji. (Učencev je bilo od 200 do 300). Za- radi vojnih razmer je šola oktobra 1944 pre- nehala delovati. Med glasbenimi društvi, ki so delovala med obema vojnama v Mariboru, je bilo tudi Ze- lezničarsko glasbeno društvo »Drava«, ki ga je ustanovil leta 1919 Jože Vokač. Člani so najprej organizirali moški zbor in leta 1922 tudi mešani zbor. Zborovodje so bili — poleg J. Vokača — še Vladimir Premrou, Karol Hladky, Viktor Schweiger in Albin Horvat. Ko je društvo leta 1919 prevzelo inventar Južnoželezniške delavniške godbe (Südbahn- werkstättenkapelle),2» je organiziralo tudi godbo na pihala in godalni orkester, ki ju je vodil kapelnik Anton Skačej (1919—1927). Leta 1927 je prevzel vodstvo godbe Franjo Koudelka (do 1930), pozneje so godbo vodili še Alojz Zekar, Geza Füke, Filip Bernard idr. Godba je štela okoli 50 članov in je pri- rejala samostojne promenadne koncerte in s sodelovanjem pevskega zbora tudi vokalno instrumentalne koncerte: na sporedih so bila tudi večja vokalna instrumentalna dela na primer Sattnerjeva Jeftejeva prisega (leta 1926), Oljki Jleta 1927) in Ob nevihti (leta 1927). Po vzoru ljubljanskega železničarskega društ- va »Sloga« je mariborsko društvo »Drava« le- ta 1933 organiziralo lastno glasbeno šolo. Poleg Železničarskega glasbenega društva »Drava« je delovalo še Glasbeno društvo železničar- skih delavcev in uslužbencev, ki so ga usta- novili leta 1925. Imelo je 35-članski orkester, vodil ga je Maks Schönherr (do leta 1941) in je nastopal na zabavno glasbenih koncertih. Vzgojno društvo Katoliška omladina, usta- novljeno leta 1921, je prav tako imelo svojo godbo ter prirejalo glasbene oziroma pevske tečaje. V okviru društva so delovali: godba na^ pihala, godalni orkester in tamburaški an- sambel. Godba je nastopala pod vodstvom ka- pelnikov A. Poliča in F. Germa na društve- nih proslavah in prirejala samostojne kon- certe tudi zunaj Maribora. Člani maribor- skega telovadnega drušva Sokol so leta 1922 iz članov salonskega orkesra Češkega kluba sestavili godbo na pihala in godalni orke- ster, ki sta pod vodstvom kapelnika Antona Šusteršiča nastopala na društvenih akademi- jah in drugih prireditvah. Poleg osrednjega pevskega zbora Glasbene matice in zbora Železničarskega glasbenega društva »Drava« je v času med obema vojnama delovala še vrsta zborovskih združenj, kot na primer Slo- vensko pevsko društvo Maribor (ustanovlje- no leta 1925). Mešani zbor omenjenega dru- štva, ki je štel 80 članov in ga je vodil Janez Gašparič, je prirejal koncerte v Mariboru, Celju in Rogaški Slatini. Pred drugo svetov- no vojno je — razen omenjenih — delovalo še nekaj manjših pevskih društev, ki so ime- la več ali manj družabni značaj .^^ Po osvoboditvi so mariborski glasbeniki marca 1946 ustanovili Koncertno posloval- nico (kot podružnico ljubljanske Koncertne poslovalnice Slovenske filharmonije), katere organizacijsko vodstvo je prevzel Ferdo FiH- pič (do leta 1978). 18. marca 1946 je v Mari- boru gostovala Tržaška filharmonija pod vod- stvom Jakova Cipcija. Njen nastop je bila prva koncertna prireditev v organizaciji Kon- certne poslovalnice. Se isto leto (1946) je se- stavil Anton Neffat — prvi dirigent maribor- 190 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ske Opere po vojni — iz članov opernega or- kestra filharmonični orkester. V koncertne sporede je uvrščal pretežno defta iz slovenske simfonične literature. Njegovo delo je na- daljeval Demetrij Zebre (1950—1952), nato pa Ciril Cvetko (1952—1955). 1. januarja 1952 je Mestni ljudski odbor ustanovil Maribor- sko filharmonijo, s katero je bilo omogočeno prirejanje rednih simfoničnih koncertov. Cvetko je razpisal abonma s šestimi koncerti na leto. Izvajati je začel tudi večja vokalno instrumentalna dela (Verdi — Requiem, Dvorak — Mrtvaški ženin ind.). Poleg do- mačih so nastopali tudi tuji dirigenti in so- listi. V sezoni 1955/56 je prevzel vodstvo Mari- borske filharmonije Jakov Cipci in jo vodil deset let do njene ukinitve leta 1965. V času njegovega delovanja je bilo povprečno 20 koncertov letno, od teh okoli 10 simfoničnih, ki jih je večidel izvajala Mariborska filhar- monija. Gostovali pa so tudi drugi orkestral- ni ansambli, zlasti Slovenska filharmonija z izvedbali vokalno instrumentalnih skladb, kot na primer Bravničarjeve opere Hlapec Jernej in njegova pravica, Arničeve Dume in Skerjančevega Sonetnega venca; nadalje sta koncertirala še Zagrebški komorni orke- ster in orkester Jugoslovanske radiodifuzije itd. Od tujih pa je v tem obdobju v Mariboru nastopila Češka filharmonija. Po ukinitvi Mariborske filharmonije je bila Koncertna poslovalnica odvisna le od gosto- vanj tujih orkestralnih združenj. Od jugoslo- vanskih so največkrat nastopali v Mariboru: Simfonični orkester RTV Ljubljana, Sloven- ska filharmonija, Zagrebška filharmonija, radijski simfonični orkester iz Zagreba, Or- kester RTV Sarajevo; veliko pa je bilo na- stopov tudi tujih orkestralnih ansamblov. V tridesetih letih (1946—1976) je Koncertna poslovalnica priredila 341 koncertov (sim- foničnih, komornih, solističnih, zborovskih) s 175.744 obiskovalci. Na njih so nastopali tudi najvidnejši domači in tuji umetniki (in- strumentalisti, pevci, dirigenti).^ Leta 1968 je Koncertna poslovalnica orga- nizirala posebne stilne koncerte (v septem- bru in oktobru) — v okviru Mriborskega ba- ročnega festivala — v Viteški dvorani mari- borskega gradu. Najprej je ustanovila Mari- borski baročni orkester, (obstajal je le dve leti), nato pa (leta 1969) Collegium musicum, ki se je do danes uspešno uveljavil na do- mačih in tujih koncertnih odrih. Sestavljajo ga domači glasbeniki, večidel Mariborčani oziroma nekdanji učenci glasbene šole. Se- stava ansambla se je v teku časa že večkrat spremenila. Posebno zaslugo za glasbeno življenje v Mariboru ima tudi Glasbena mladina (usta- novljena decembra 1965), ki deluje pri Kon- certni poslovalnici. Prireja stalne vzgojne koncerte za učence oziroma študente mari- borskih šol pa tudi za šolsko mladino seve- rovzhodne Slovenije. Po drugi svetovni vojni (1945) je Mestni ljudski odbor zadolžil nekdanjega ravnatelja Glasbene matice Otona Bajdeta, da organizira glasbeno šolo. Čeprav je glasbena šola na- daljevala tradicijo glasbene šole Glasbene matice, je bilo razumljivo, da ni mogla biti več društvena ustanova, temveč družbena, in tako je skrb zanjo prevzel Okrožni oziroma Mestni ljudski odbor. Maja 1945 je MOOF nakazal glasbeni šoli prostore v Trubarjevi ulici 1. 15. oktobra 1946, ko je začelo prvo redno šolsko leto, se je preselila v nove pro- store, v Ulico Vita Kraigherja 2 (II. nad- stropje Frančiškanskega samostana). Ker ji prostori niso zadoščali, ni mogla sprejemati večjega števila učencev. Prav tako ni mogla organizirati takoj pouka skupinskih predme- tov. Redno pa je prirejala med letom in ob sklepu šolskega leta javne nastope učencev. Glasbene matice. Do leta 1962/63 je bil ravna- telj šole Oton Bajde. V tem šolskem letu se je Srednja Glasbena šola skupno z Nižjo glas- beno šolo preselila v današnje prostore, v Mla- dinsko ulico 12, in se preimenovala v Cener za glasbeno vzgojo. Imela je še nadalje oddel- ke za instrumentalni pouk in solopetje, nanovo pa je ustanovila teoretsko učiteljski oddelek. Center za glasbeno vzgojo je do leta 1977 vodil Vlado Golob. Predvojno Zelezničarsko glasbeno društvo »Drava«, ki je po svobodit- vi takoj začelo delovati, so novembra 1946 preimenovali v SKUD Angel Besednjak. Pri društvu So organizirali (aprila 1948) glasbene tečaje, januarja 1951 pa so ustanovili svojo glasbeno šolo »Tabor«. Na seji zborov MLO (januarja 1954) so sklenili, da prevzamejo glasbeno šolo Svobode »Tabor« kot samo- stojno ustanovo v mestni proračun. Šolo so imenovali Državna glasbena šola Tabor in je začela z rednim delom februarja 1954, njen ravnatelj je bil Jaroslav Jefabek. Leta 1977 sta se Center za glasbeno vzgojo in Državna glasbena šola Tabor združila v Zavod za glas- beno in baletno izobraževanje. Po osvoboditvi je ponovno začel delovati mešani zbor Glasbene matice, ki se je leta 1948 preimenoval v SKUD Jože Hermanko. Jeseni 1948 je navedeni SKUD ustanovil glas- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 191 beno šolo, svoje prostore pa je imel v dvorani Ljudske pros vete v Unionu ter v Cankarjevi šoli. Poleg Srednje glasbene šole oziroma Centra za glasbeno vzgojo, glasbene šole Jože Hermanko in Državne glasbene šole Tabor, sta nekaj časa v Mariboru delovali še glasbeni šoli DPD Svoboda Center in DPD Slava Klavora. Junija 1961 so v Mariboru ustanovili Pe- dagoško akademijo, na kateri deluje tudi oddelek za glasbeno vzgojo (od leta 1975 Katedra za glasbeno vzgojo), kjer vzgajajo predmetne učitelje glasbe za osnovne šole. Leta 1964 je Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru organiziralo pevski zbor KUD Student, ki so ga leta 1975 — ob ustanovitvi mariborske univerze — preimenovali v Aka- demski pevski zbor Boris Kraigher. Zbor vodi Stane Jurgec in uspešno nastopa na raznih proslavah, prireja pa tudi samostojne koncerte doma in v tujini. Tudi ljubiteljska kulturna dejavnost je po osvoboditvi v polni meri zaživela. Že leta 1947 je v Mariboru in okolici delovalo 47 društev, ki so gojila predvsem zborovsko petje in dramsko igro. Nato so ustanavljali sindikalna kulturno umetniška društva (KUD), ki so se pozneje preimenovala v De- lavsko prosvetna društva Svobode. Med naj- bolj delovna društva prvega obdobja sodijo Angel Besednjak, Slava Klavora, Jože Her- manko, Obrtnik, Studenci, pozneje pa tudi Pošta ter Delavsko prosvetni društvi Svoboda Tezno in Pobrežje. Tudi danes deluje v ok- viru ZKO (Zveza kulturnih organizacij) vr- sta odličnih pevskih zborov. ZKO organizira vsako drugo leto republiško zborovsko tek- movanje Naša pesem. Iz široke ljubiteljske kulturne dejavnosti je izšla že vrsta skupin in ansamblov, ki presegajo občinsko raven in so se proslavili po Sloveniji, Jugoslaviji pa tudi v tujini. Med prvimi učiteljski pevski zbor Slavko Osterc, posebno pa moški pevski zbor Slava Klavora, ki e je pod vodstvom Jožeta Gregorca povzpel na sam vrh slo- venskega in jugoslovanskega zborovskega petja; tudi na mnogih gostovanjih po Evropi je žel visoka prizitfcja in dosegal prva mesta na mednarodnih tekmovanjih (od leta 1979 ga vodi Stane Jurgec). Mladinski pevski zbor pod vodstvom Branka Rajšterja je bil prav tako pogosten zmagovalec na zveznih tekmo- vanjih mladinskih zborov doma in v tujini. Med drugimi pevskimi zbori so omembe vred- ni še mešani pevski zbor Angel Besednjak, moški zbor Partizan, mednarodno pa sta se uveljavila tudi pihalni orkester KUD Pošta in pihalni orkester MKUD Heribert Svetel. OPOMBE 1. Prim. Hinko Druzovič, Zgodovina sloven- skega petja v Mariboru, CZN 1924, XIX, 86. — 2. Prim. Puff, Gustav Rudolf, Marburg in Steier- mark, seine Umgebung, Bewohner und Geschi- chte, Graz 1847, 261. — 3. Prim. Chronik des Männergesangvereines in Maribor 1846—1936, 22, 58. — 4. V tej dvorani je 16. junija 1846 koncer- tiral Franz Liszt. Prim. Stiria 1846 (23. junija), št. 75, 300; gl. o tem več Manica Špendal, Glas- bene predstave na odru mariborskega gledališča 1785—1861, Maribor 1975, 86. — 5. Prim. SGp 1881, št. 41, 325. — 6. Mariborska Slovanska či- talnica se je morala od ustanovitve v nekaj manj kot štirih desetletjih seliti kar enajstkrat. Ve- činoma se je morala zadovoljiti^ s skromnimi so- bami (običajno dvema), v katerih se je komajda moglo razviti živahnejše družabno in vsebinsko globlje kulturno življenje. Najdlje se je morala stiskati v neugledni krčmi v kotu Rotovškega trga. Podrobneje gl. o tem Bruno Hartman, Slo- vanska čitalnica v Mariboru in njeni knjižnici, CZN 1979, št. I—II, 295—312. — 7. Taki dve go- stilniški dvorani sta bili v gostilni Macher aU v Kartinovi gostilni v tedanjem Tappeiner j evem drevoredu (današnja Strossmayerjeva ulica), na današnjem križišču Strossmayer j eve in Smeta- nove ulice. GI. o tem več Bruno Hartman, ib., 301. — 8. Prim. Janko Glazer, Mariborski večer- nik 1932, VI, št. 249, 251. — 9. Prim. Hinko Dru- zovič, Tabor 1923, VI, št. 291, 8. — 10. Prim. SGp 1881, XV, št. 40, 371. — 11. Gl. o tem več Novice 1863, 258. — 12. Prim. SGp 1882, XVI, št. 2, 10. — 13. Prim. SGp 1884, XVIII, št. 48, 377. — 14. Prim. SGp 1903, XXXVII, št. 10, 5. — 15. Na sporedih so bile med drugim skladbe: Beethov- nov in Mendelssohnov kvartet, Schubertov in Dvofakov kvintet ter dva stavka iz kvinteta češ- kega skladatelja J. Kaana, dve solistični točki za violino in klavir in dva samospeva. Točke obeh koncertov so izvajali: Ivan Žemljic, učite- ljica Ljudmila Schreinerjeva, učitelj Leopold Šerbinek, učitelj Beno Serajnik, Hinko Druzovič in Emerik, Beran. Prepis iz ohranjenih sporedov v PAM. — 16. Prim. SN 1913, XLVI, št 89, 19. — 17. V odboru so bili poleg Kukoviča še Janez Miklošič, Peregrin Manich, August Satter, in Ludvik Hudovernik. — 18. Prim. SGp 1894, XXVIII, št. 43, 372. — 19. Društvo je bilo v po- gledu gledališkega udejstvovanja podjetnejše kot čitalnica, saj je že pred dograditvijo Narodnega doma v prvotnih prostorih (v hotelu Nadvojvode Ivana) začelo uprizarjati celovečerne igre, med- tem ko so člani čitalnice vztrajali pri enodejan- kah v sklopu akademijskih in veseMčnih prire- ditev. Med sedemletnim delovanjem sta gleda- liška odseka čitalnice in Slovenskega bralnega in pevskega društva »Maribor« uprizorila — po- leg vrste gledaliških del — tudi otroške igre z glasbo pa tudi operete, na primer Hervéjevo Mamm'zelle Nitouche (1908) in Tičnika (1909) B. Ipavca. Prim. Ljudevit, Pivko, Slovensko gleda- lišče v Mariboru, LZ 1910, XXX, 190; Manica Spendal, Začetki slovenske opere v Mariboru, 192 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Slovenska opera v evropskem okviru, SAZU (simpozij 20. in 21. X. 1982), 57, 58. — 20. Po letu 1930 so se odnosi med Glasbeno matico in vod- stvom šole zaostrili, kar je bila posledica na- sprotujočih si interasov. Vodstvo šole pa tudi učitelji so se želeli osamosvojiti od Glasbene matice, od katere so bili finančno odvisni. Ju- lija 1933 je izdalo Ministrstvo za prosveto na Hladkovo posredovanje odlok, v katerem so bila pravila Glasbene matice glede šole razveljavlje- na. Ustanovili so novo, samostojno šolo — t. i. »Subvencionirano muzičko šolo Glasbene Matice Maribor«, katere ravnatelj je bil J. Hladek — Boliinjski. Odlok je povzročil pri članih Glasbe- ne matice odpor, ki se je posebno pokazal na občnem zboru Glasbene matice 7. julija 1934. Kljub temu so poučevali dalje in sta nekaj ča- sa obstajali celo dve šoli: šola Glasbene matice in Hladbova, kar je povzročalo precejšnjo zmedo. Glasbena matica se je pritožila, a do rešitve ja prišlo šele 1. aprila 1936, ko je Ministrstvo za prosveto odobrilo pravila in učni načrt t. i. »Pri-, vatne glasbene šole Glasbene Matice v Maribo- ru, brez pravice javnosti«. Ukinilo pa je »Sub- vencionirano muzičko šolo Glasbene matice Ma- ribor«. — 21. Predhodnica Železničarskega glas- benega društva »Drava« je bila Južnoželezniška delavniška godba, ki jo je organiziral leta 1869 ključavničar in poznejši strojevodja Vencel Ar- derle. V začetku je godba štela 30 članov, poz- neje pa 40. Prvi kapelnik (do leta 1875) je bil Franz Schönherr. Za njim je godbo vodil Ivan Handl (do leta 1892), nato pa Emil Füllekruss. Najdle je godbo vodil (38 let) Maks Schönherr (do leta 1920). Leta 1920 je Južnoželezniška de- lavniška godba prenehala delovati in prešla v sestav Železničarskega glasbenega društva »Dra- va«. Prim. Zelezničarska godba »Angel Besed- njak« Maribor, 100 let tehnike in kulture, Mari- bor 1969, 28—33. — 22. Podrobneje gl. o tem Hinko Druzovič, Deset let slovenske glasbe \ Mariboru (1918—1928), CZN 1928, XXVIII, 231— 234. — 23. Gl. podrobneje Katalog Koncertne poslovalnice Maribor 1946—1976, Maribor, 1977. SLOVENSKO DELAVSKO BRALNO IN PEVSKO DRUŠTVO V MARIBORU IN NJEGOVA KNJIŽNICA BRUNO HARTMAN V ekskluzivno meščansko Slovensko čital- nico v Mariboru so se v osemdesetih letih 19. stoletja želeli včlaniti tudi slovensko na- cionalno usmerjeni delavci. Odbor Slovan- ske čitalnice je bil do tega prizadevanja za- držan. Ko se je železniški sprevodnik Ste- fan Skrbinšek, oče uglednih slovenskih ig- ralcev Milana, Vladimira in Štefanije, po- tegoval za to, da bi ga sprejeli za člana Či- talnice, je njen tajnik Franc Strašek od- bornikom sporočil, »da so se nekateri udje glede na njegov stan in omiko izrazili proti sprejetju«. Tajnik Strašek pa je bil za to, da Skrbinška sprejmejo v društvo, češ da je treba »narodnost zbujati in krepiti tudi pri manj omikanem«; družabno zavračanje manj izobraženih slojev bi utegnilo povzročiti, da bi se izneverili slovenskemu narodu.* Stefana Skrbinška so po poizvedbah o nje- govih razmerah le sprejeli za čitalničarja, dve seji kasneje pa tudi tri »komije« (tr- govske pomočnike). S tem se je začel počasni proces demokratizacije tradicionalne sloven- ske nacionalne organizacije v Mariboru. V začetku 90-tih let 19. stoletja se je po- litično življenje na Slovenskem, torej tudi v Mariboru, sila razgibalo. Mariborska social- na demokracija se je v odvisnosti od dežel- ne centrale v Gradcu začela organizacijsko utrjevati in zlagoma vraščati v nemški kultur- ni, s tem pa tudi nacionalni krog. Katoliško gi- banje se je v krščansko socialno smer narav- navalo šele po objavi enciklike papeža Leona XIII. V takšnih razmerah se je v Mariboru rodila misel o slovenskem delavskem bral- nem in pevskem društvu. Pobudnik zanj je bil Stefan Skrbinšek, katerega je dr. Rado- slav Pipuš opisal takole: »Sam železničar, takrat sprevodnik, a navdušen narodnjak, je bil kakor nalašč us- tvarjen za to, da je okoli sebe zbiral narodno zavedne ljudi med železničarji in drugimi delavci. Za svoj stan razmeroma visoko nao- bražen, dober in navdušen pevec, vedno ve- selega in ljubeznivega značaja, se je priku- pil vsakomur, s komurkoti je prišel v do- tike. Poleg tega je bil mož do skrajnosti požrtvovalen in delaven, nobena zapreka ga ni splašila.«^ Ustanovni občni zbor slovenskega Delav- skega bralnega in pevskega društva Mari- bor je bil 1. julija 1894 (predsednik priprav- ljalnega odbora je bil Stefan Skrbinšek) v hotelu »Nadvojvoda Ivan« (Erzherzog Jo- hann) v Mariboru, v dvorani Slovanske či- talnice.ä Dvorana se je napolnila »naših čvr- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 193 Hotel Nadvojvoda Ivan (Erzherzog Johann) v Mariboru zdaj stanovanjska in poslovna hiša na vogalu Gos- poske in Slovenske ulice stih delavcev, rokodelcev«. Značilno pa je, da poročevalec pristavlja, da je bilo na ob- čnem zboru »zlasti... mnogo posvetnih go^ spodov in več častitih gospodov duhovni- kov«; tako Qiberalni kot katoliški tabor sta bUa patemalistična in čuječa, kaj bi se utegni- lo iz društva izcimiti. Glavna govornika na občnem zboru sta bila — značilno — celjski podjetnik Dragotin Hribar, ki Je posebej opo- zarjal, naj se slovenski delavec varuje »so- cijalnih demokratov in anarhistov«, naj va- ruje slovenski jezik in pesem, profesor ma- riborskega bogoslovja Josip Zidanšek pa je »delavski družbi« svetoval, naj bo njeno ge- slo: »Vse za vero, dom, cesarja!«, najdražji j njeni svetinji pa naj bosta vera in narodnost. I Po pravilih je bil namen društva, »gojiti slovenski jezik v medsebojnem občevanju, i gojiti slovensko umetno petje, pospeševati vsestransko izobrazbo delavskega stanu, utr- diti in ohraniti slovensko narodno zavednost v delavcih slovenskega rodu«.* Med sredstva za dosego tega namena je na prvem mestu i navedeno »branje slovenskih časnikov, lepo- slovnih časopisov in knjig«. Ti se morajo zbirati v »knjižnico«; »leposlovno in podučno berilo se za čas društvenega obstanka nika- kor ne sme razprodajati«. Za knjižnico je imel po društvenih pravilih skrbeti društve- ni tajnik. Pravila so bila očitno povzeta po pravilih mariborske Slovanske čitalnice in prikroje- na za članstvo iz vrst delavcev. jZa društvenega predsednika je bil izvo- ljen Stefan Skrbinšek, ki se je izkazal s svojo delavnostjo. Društvo si je kmalu pri- dobilo svoj lokal, imelo v njem bralnico in redne pevske vaje. Društveni pevovodja je bil Stefan Skrbinšek sam, obenem pa tudi najbolj navdušni pevec in najbolj delavni odbornik društva.* Društvo je že leta 1895 predlagalo usta- novitev mariborskega telovadnega društva Sokol, sicer pa je upalo, da bo samo »kljub nemškim nasprotnikom dobro uspevalo«, saj je sodilo, da je »med mariborskimi delavci naj- manj 80 "/» Slovencev«. Razvoj društva izza ustanovitve ni bil po- sebno obetaven. Leta 1896 so ime društva značilno preoblikovali v »Slovensko bralno in pevsko društvo Maribor« (pridevnik de- lavski so izpustili),* leta 1897 pa je bilo na robu razpada, saj se je članstvo številčno osulo, čitalničarji, ki so društvu ob nastan- ku obljubljali pomoč, pa so se umaknili. V takšnem položaju je neznan člankar v Slo- venskem narodu naslovil poslanico maribor- skemu slovenskemu razumništvu (meščan- skemu razredu) ob primeru Slovenskega bral- nega in pevskega društva Maribor. »Vsakomur mora biti jasen pomen tega društva pri toliko tukaj živečih železničar- sküi nastavljencih in drugih srednjim in nižjim slojem pripadajočih Slovencev; zato pa je dolžnost slovenskega razumništva, zla- sti mariborskega, da kaj stori za obstanek in napredek društva, ako mu je narodnost le količkaj pri srcu! Ce zamrje društvo, bo le gotovo največ kriva brezbrižnost dobro sto- ječih slojev, a posledica bo, da se pomnoži armada internacionalnega socijalizma. To naj blagovoli naše razumništvo premisliti, in naj začne po izgledu svojih vrstnikov v drugih mestih delati in naj se ne boji ali sramuje svojega sobrata trpina!«^ Mariborska slovenska liberalna buržoazija se je kasneje res nekoHko bolj posvetila de- lovnim slojem. Tako je bil znani gospodar- stvenik in narodnjak dr. Radoslav Pipuš ta- koj po vnovičnem prihodu v Maribor od 1898 do 1904 predsednik Bralnega in pevskega društva Maribor,* dolga leta pa je bil dru- 194! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 štveni odbornik in njegov mentor profesor na učiteljišču dr. Ljudevit Pivko, ki se je zlasti posvečal narodo-obrambnemu delu in pridobivanju slovenskih delavcev in obrtni- kov za slovenski nacionalni tabor. Pralno in pevsko društvo, v katerem so se zbirali večinoma železničarji (med njimi zla- sti sprevodniki, pregledniki in nadzorniki), zasebni uradniki in trgovski pomočniki, obrt- niki in obrtniški pomočniki, se je po zgraditvi Narodnega doma preselilo v njegove kletne prostore, v tako imenovani »pekel«;" te ne- ugledne prostore pa je leta 1907 zamenjalo za dve sobi v 1. nadstropju Narodnega do- ma." Bralno in pevsko društvo Maribor je go- jilo zlasti petje, tamburanje, prirejalo je veselice, plesne vaje, miklavževanja, silve- strovanja in pusto vanj a, skratka, skrbelo je za družabno življenje. Posebno delavno je bilo na gledališkem področju, zlasti po pre- selitvi v Narodni dom, kjer sta bila na voljo primeren oder in dvorana. To njegovo de- javnost so več let poskušali povezati z gle- Stefan Skrbinšek (1860—1926) nadsprevodnlk, vodja br- zojavnega urada drž. železnic, pevovodja in prvi pred- sednik Slovenskega delavskega bralnega in pevskega društva Maribor Prva stran pravil Delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru (med letoma 1894—1896) dališkim delovanjem Slovanske čitalnice, kar ! se je posrečilo z ustanovitvijo Dramatičnega j društva leta 1909, v katerem sta se društve- na gledališka odseka združila. Društvo je sicer slabelo; leta 1908 je od- povedalo društvene prostore v Narodnem do- mu,*' omaro, v kateri je imelo spravljene knjige, društveni arhiv in notni material, pa se je namenilo darovati Ljudski knjižnici v predmestnem Leiterspergu.'^ V resnici pa jo je leto kasneje podarilo takrat ustanovljene- : mu Dramatičnemu društvu.*^ To sta edini posredni omembi, na katerih osnovi moremo sklepati, da je društvo vendarle imelo — v smislu svojih pravil — skromno knjižnico. A po preselitvi v Narodni dom so društveni člani mogli — v isti stavbi — zahajati v bralnico in knjižnico Slovanske čitalnice, ka- sneje v Ljudsko knjižnico, zatorej jim ni bilo treba vzdrževati svoje knjižnice. Gotovo na pobudo prof. dr. Ljudevita Piv- ka se je društveni odbor leta 1908 odločil, da bo »na prošnjo ljudske knjižnice v Studen- cih« društvo prevzelo pokroviteljstvo nad njo. Odborniki so se celo prostovoljno javili, da bodo ob nedeljah izposojali knjige v njej.** KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 195 i Kakšen pa je bil učineik te pobude in odlo- čitve, ni znano. Velikih sadov bržčas nista rodili, sicer bi bilo o njih kaj poročil. | Prof. dr. Ljudevit Pivko je društvu nasve- toval, naj si v slovenski gostilni »Stadt Tri- est« gostilničarja Josipa Rapoca v Magda- lenskem predmestju na Tržaški cesti 26 ure- di čitalnico in si zanjo naroči — poleg slo- venskih časnikov še »Ljubljanski Zvon, Bra- nik, Slovan, Dom in svet. Planinski vestnik idr.«. Nasvet je društvo sprejelo,*« kako pa ga je izvedlo, tudi ni znano. Vsekakor je iz teh pobud razvidno, da je društvo želelo to- rišče svojega delovanja prenesti na desni breg Drave, v delavsko predmestje. Med pomladjo in jesenjo 1909 je društvo razpravljalo o tem, da v narodno ogroženih Studencih ustanovi javno knjižnico, sicer pa uredi »razpečavanje časopisov po slov. gos- tilnah v okolici ter naročilo novih časopi- sov«.*« Odbor se je lotil priprav. V stanova- nju v hiši na okrajni cesti št. 19 (bila je last Ciril-Metodove družbe) so sobo nameni- li bralnici. Skrb zanjo je imel prof. dr. Lju- devit Pivko; ta je moral poiskati tudi snažil- ko, ki je za svoje delo imela brezplačno sta- novanje v kuhinji. Odbor se je odločil, da bo — politično izravnano — za v bralnico naro- čil tele publikacije: Narodni dnevnik. Narod- ni list. Delavec, Narodni delavec. Slovenski narod. Slovenski gospodar. Straža, Ljubljan- ski zvon, Slovan, Dom in svet. Naši zapiski ter narodnostnim in političnim razmeram na Studencih prilagojeno tudi nemški socialno- demokratski Arbeiterwille. Na pročelju hi- še so se odločili razobesiti slovenski napis Javna čitalnica.*^ Otvoritev čitalnice se je zavlekla: prostor je bilo treba najprej očediti in opremiti. To- da ko je bilo to opravljeno, se je sprožilo »šolsko vprašanje« na Studencih (boj za slo- vensko šolo), kar je zakasnitev še povečalo. Končno so 5. februarja 1910 čitalnico le od- prli z nagovorom društva predsednika Ivana Kejžarja in prof. dr. Ljudevita Pivka. Studenška čitalnica naj bi zbirala svoje bralce na zabavne in poučne sestanke, ki naj bi se »po možnosti« vrstili vsako drugo so- boto ob osmih zvečer. Čitalnica je bila od- prta vsak dan od 7.30 do 21. ure, »in sicer vsakomur brez ozira na mišljenje in stan«.'* Mariborsko okrajno glavarstvo pa je delo- vanju čitalnice ugovarjalo, češ da je društvo z njo prekoračilo svoja od oblasti potrjena pravila. Zato je društvo moralo sklicati iz- redni občni zbor na dan 26. februarja 1910, na katerem so sprejeli predrugačena pravila, ka- terih 1. člen je vseboval dodatek, po kaite- Dr. Radoslav Pipuš, (1864—1928), pravnik, politik in pub. Heist, predsedrük Bralnega in pevskega društva Ma- ribor, predsednik mariborske Slovenske čitalnice m predsednik mariborske Posojilnice rem je bil namen društva tudi »ustanavljati in izdrževati javne čitalnice, ljudske knjiž- nice in pevske zbore v Mariborskem politič- nem okraju«.*« Čitalnica na Studencih se je slabo obnesla. Odbornik prof. dr. Ljudevit Pivko je no- vembra 1911 odboru poročal, »da je v Stu- dencih zelo zapuščeno«.^ Ko so nato na XVIII. občnem zboru društva 21. decembra 1911 razpravljali o slabotnem društvenem de- lu, so spregovorili tudi o tem, da čitalnica na Studencih »vsled slabih tamkajšnjih raz- mer ni in ne bo mogla prospevati«. Zato je občni zbor sklenil, da bodo pisali Ciril-Me- todovi družbi v Ljubljano, »da vladajo v Studencih take razmere, da ni mogoče še nadalje vzdrževati Čitalnice. Družba naj od- piše društvu najemnino ter stanovanje da v najem«.^* |To pa je bil hkrati začetek konca Bralnega in pevskega društva Maribor. Trikrat so skli- cali izredni občni zbor (29. marca, 23. aprila in 14. maja 1912), fci naj bi odločil o razpu- stitvi društva, pa ni bü nikoli sklepčen. Po 196 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 zadnjem izrednem občnem zboru ni bilo — po knjigi zapisnikov — nobenih odborovih sej ali občnih zborov več. Bralno in pevsko društvo »Maribor« (takšno je bilo poslednje ime društva) se je menda kar pobihoma raz- šlo, čeprav je bilo v popisih Slovenskega dru- štva v Mariboru za leti 1913 in 1914 še na- vedeno.^^ Članstvo se je vključilo v delo dru- gih slovenskih društev, zlasti Dramatičnega in Trgovskega, glede na svojo stanovsko pripadnost pa v Društvo jugoslovanskih že- lezničarjev in v Narodno strokovno zvejo, ki si je takrat v Mariboru osnovala podružnico. Slovensko delavsko bralno in pevsko dru- štvo Maribor je bilo očitno organizacija, ki naj bi združevala mariborske delavce slo- venskega rodu na tradicionalni rodoljubni osnovi. Izšla je v bistvu iz Slovanske čital- nice in bila njen adept. Ob ustanovitvi sta svojo vlogo skrbnika in duhovnega vodnika izpostavila tako slovenski liberalni kot ka- toliški tabor. Odsotnost socialnega programa v društvu in paternalistični odnos slovenskih meščanskih politikov do njega sta kaj kmalu odvrnila predvsem tovarniške delavce. Skr- čenemu članstvu je svoje mentorstvo ponu- dil liberalni tabor, saj je katoliški tabor de- lavstvu v Mariboru namenil druge organiza- cije. Bralno in pevsko društvo Maribor je svo- je delovanje v prvem desetletju našega sto- letja v Narodnem domu posvetilo predvsem družabnemu življenju — petju, tamburanju, gledališču in zabavnim prireditvam. Kljub temu, da bi društvo moralo po svojem na- menu predvsem skrbeti, da bi članstvo pre- biralo slovenske periodične publikacije in knjige in bi zato moralo vzdrževati knjižni- co, je to svojo nalogo opravljalo le skromno. Ko je težišče društvenega dela — gledališke predstave — leta 1909 prevzelo tedaj usta- novljeno Dramatično društvo, je društvo skušalo svojo čitalnico in knjižnico zasidrati na desnem bregu Drave, v delavskem pred- mestju. Edina resna akcija — javna sloven- ska čitalnica na Studencih — pa je po poldru- gem letu leta 1911 v narodnostno in razred- no sovražnem okolju spodletela. Ker so dru- ge društvene dejavnosti prevzela druga ta- krat ustanovljena slovenska društva v Mari- boru, je Bralno in pevsko društvo Maribor izgubilo smisel svojega obstoja; zato je še pred prvo svetovno vojsko prenehalo delo- vati. OPOMBE 1. Zapisnik odborove seje mariborske Slovan- ske čitalnice 12. julija 1884. — V: Zapisniki od- borovih sej in občnih zborov Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1884—1898. (Spravljeni so v Pokrajinskem arhivu Maribor.) — 2. Pipuš dr. R.: Stefan Skrbinšek. — Tabor, Maribor 7 (1926) 259, 14 XI., str. 2. — 3. Ustanovni zbor slovenskega »delavskega bralnega in pevskega društva« Ma- ribor. — S Gosp 28 (1894) 27, 5. VII., str. 1—2. — 4. Pravila »delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru«. Maribor b. 1., str. 1. — 5. Gl. op. št. 2. — 6. Delavsko bralno in pevsko dru- štvo ... — S Gosp 30 (1896) 13, 26. III., str. 110. — 7. Mariborskemu razumništvu. — SN 30 (1897) 147, 2. VII., str. 3. — 8. SBL II, str. 353. — 9. Strmšek dr. Pavel: Dramatično društvo Mari- bor. — CZN 23 (1928) str. 1. 10. Zapisnik 2. odborove seje 7. januarja 1907. — V knjigi za- pisnikov Bralnega in pevskega društva Maribor, spravljeni v Pokrajinskem arhivu Maribor. — 11. Zapisnik 1. odborove seje 17. februarja 1908. — Gl. knjigo zapisnikov. — 12. Zapisnik XIV. občnega zbora 16. I. 1908. — Gl. knjigo zapisni- kov. — 13. Zapisnik 5. odborove seje 14. X. 1909. — Gl. knjigo zapisnikov. — 14. Zapisnik 2. od- borove seje 17. III. 1908. — 15. Zapisnik 1. odbo- rove seje 4. II. 1909. — 16. Gl. zabeležbo o 3. in 4. odborovi seji 1909 (koncept zapisnikov se je izgubil) v knjigi zapisnikov Bralnega in pevske- ga društva Maribor. — 17. Zapisnik 6. odborove seje 26. nov. 1909. — 18. Iz Studencev pri Mari- boru. — Narodni list, Celje 5 (1910) 6. 10. II., str. 5. — 19. Gl. rokopisni izvod starih pravni z do- datki, ohranjen v arhivu Bralnega in pevskega društva Maribor v Pokrajinskem arhivu Mari- bor. — 20. Zapisnik 4. odborove seje 10. nov. 1911. — 21. Zapisnik XVIII. občnega zbora 21. dec. 1911. — 22. Slovenska društva v Mariboru. — Mariborski slovenska koledar za leto 1913. Let- nik. I. Maribor 1912, b. p. — Slovenska društva v Mariboru. — Mariborski slovenski koledar za le- to 1914. Letnik II. Maribor 1913, str. 90. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 31 1983 197 i KRATEK ETNOLOŠKI ORIS ZELEZNIČARSKE KOLONIJE STUDENCI V MARIBORU tone petek Sodobna etnologija vse bolj poudarja po- men preučevanja tudi nekmečkih profesio- nalnih skupin, ki so bile dolgo časa postav- ' Ijene ob stran in za etnologijo in etnologe ; nezanimive. Eden prvih, ki je začel pisati i tudi o etnologiji delavstva, je bil Nemec E. W. Peuckert z delom »Volkskimde des Pro- letariats«, leta 1934. Med te vrste del lahko prištevamo tudi delo L. Schmida »Wiener Volkskunde«, ki je büo natisnjeno leta 1940 in H. Commende »Linzer Stadtvolkskunde« ; iz leta 1958. V zadnjem času pa je tudi pri; nas vse več zanimanja za etnološka preuče-: vanj a posameznih profesionalnih skupin in 'i mestnih naselij.* Zaradi specifičnega nastan-; ka, življenja in dela, kakor tudi zaradi se-1 stave prebivalstva predvsem v preteklosti, i je z etnološkega zornega kota zanimiv pro-| blem železničarske kolonije Studenci v Ma-| ribor u. "i Železniške delavnice in kolonije i Nastanek kolonije je v neposredni tesni zvezi z delavnicami za popravilo železniških vagonov in voznega parlka družbe Južne že- leznice. Oboje pa je bilo pogojeno z začetki i delovanja železniškega prometa pri nas. Le- | ta 1846 je bila potegnjena tako imenovana! južna železnica do Maribora, ki je postal ta- > ko prvo slovensko in jugoslovansko mesto z ' železniško povezavo z Gradcem in Dunajem j in kjer je najprej začel delovati železniški [ promet.* Pred tako imenovano železniško do- ' bo v Mariboru ne moremo govoriti o kakšni i industriji, saj je bilo to mesto z okrog 4000 prebivalci, ki so se ukvarjali z manufaktu- rami, poljedelstvom, vinogradništvom in tr- govino ter gostinstvom. Predvsem vinograd- j ništvo je bila važna gospodarska panoga, si- ¦ cer bolj prestižnega pomena, saj je veljalo i nepisano pravilo, da ne sme nihče ob času | promenade hoditi po trotoarju, če ni v po- \ sesti vinograda.3 Razširjenost mesta do polovice 19. stolet- i ja nam zgovorno kaže, katere so glavne do- : vodne in dovozne poti za Maribor. Ob cesti proti Gradcu je nastalo večje predmestje, ki je bilo obenem tudi ^avna pot v vinorodne Slovenske gorice. Precej je bilo razvito Mag- j dalensko predmestje, manj pa tako imeno- [ vano Koroško predmestje, čeprav je bila ce- j sta proti Koroški v vseh časih važna promet- ¦ na žila za mesto ob Dravi. Poleg omenjenih \ prometnih povezav mesta z zaledjem ne sme- ' mo pozabiti reke Drave kot važne komuni- kacijske poti, saj je bil letni promet po Dra- vi sorazmerno močno razvit, 700—800 šajk in 1100 splavov.* Zgradba železnic in položitev železniških pragov je v veliki meri odločno vplivala na usmeritev mestnega obsega ter kazala pot nadaljnji zazidavi. Namestitev glavnega ko- lodvora je razširila trgovski promet na Gra- ško predmestje in dala pobudo za intenziv- nost gospodarskega življenja na današnji Partizanski cesti. Namestitev velikih želez- niških delavnic ob Koroškem kolodvoru je povzročila, da so v Magdalenskem predme- stju in v bližnjih Studencih nastale večje delavske kolonije, ki dajejo saj deloma še danes značaj temu delu mesta. Odločitev o izgradnji železniške proge Du- naj—Trst je meseca julija 1843 potrdil du- najski parlament. Proga je bila v celoti zgra- jena do 15. oktobra 1857. S to železniško povezavo so se tudi v Mariboru korenito spremenile gospodarske razmere. Ko pa je bila leta 1863 zgrajena še tako imenovana koroška železnica, je postal Maribor križišče dveh prog, ki sta bili od leta 1858 v privatni lasti družbe Južne železnice (ali točneje ce- sarsko kraljeva Južna državna, lombardsko — beneška in centralnoitalijanska železni- ška družba). Kot je v preteklosti bližina reke pomenila osnovo za nastanek nekega mesta, tako je bližina železniške proge pomenila osnovo ali impulz za nastanek delavnice za popravilo tirnih vozil. Tako se je družba »Južne želez- nice« leta 1860 odločila za zgraditev delavnice za obnovo svojega voznega parka v Maribo- ru, ki je imel glede na dolžino železniških prog nekako središčno lego. Po drugi strani pa lahko vidimo odločitev za gradnjo delav- nic v Mariboru v tem, da se je v Avstriji in nemških deželah v tem času pod vplivom im- perializma izražalo geslo »Drang nach Os- ten«. Žrtev tega germanizacijskega procesa pa je bila vsekakor tudi slovenska Štajerska. Upravni odbor uprave »Južne železnice« je oddal mariborskemu gradbenemu podjetju »Stier« leta 1861 dovoljenje za gradnjo de- lavnice z 10 "/o predujema.5 O velikosti in pomenu delavnic sporočajo med drugimi tu- di »Novice«: »Velikansko poslopje, ki bo delavnica za vozove in druge reči, ki jih že- leznica potrebuje, se je začelo pri nas zida- 198] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ti, ter mora do prihodnjega poletja dobro biti. 800 delavcev dela sedaj tu«." Delavnice so začele obratovati že 9. marca 1863, s polno močjo pa dve leti kasneje. Delavniški pro- stori so ta čas zajemali površino 84.470 kva- dratnih metrov, od tega je bilo pokritih pro- storov kar 32.746 kvadratnih metrov. Nada- lje so delavnice imele 46 lokomotivnih in 250 vozovnih stojišč. Leta 1873 so dogradili skla- dišče lesa, leta 1879 pa postavili žago s stroj- nico. Posedovali so 268 obdelovalnih strojev, ki so imeli pogon preko transmisi j. Le-te je poganjalo pet parnih strojev. Imele pa so delavnice tudi tri električne agregate za razsvetljavo, moči 48 kW.^ Proti koncu sto- letja so se delavniški prostori povečali na 173.000 kvadratnih metrov.« Vzporedno z rastjo delavnic je rastlo tudi število zaposlenih od nekaj sto na začetku, da bi leta 1880 doseglo število 1070 zaposle- nih delavcev in na prehodu stoletja 1230 de- lavcev in uslužbencev.' Izgradnja železniške proge Dunaj—Trst je tako vključila Maribor v prometne tokove Evrope. Proga pa je kot predhodnica indu- strije prinesla za takratne čase izjemno po- membno podjetje, ki je sorazmerno hitro zraslo v tisoč in veččlanski kolektiv. Prav tu pričenja istočasno rast mariborskega prole- tariata, mesto pa doM tudi prvo delavsko ko- lonijo s specifično urbanistično rešitvijo. Zaradi velikega pritoka novih delavcev iz raznih krajev Avstroogrske ni bilo v mestu, ki je takrat štelo 12.000 prebivalcev, mogoče najti dovolj stanovanj. Prav zato so hkrati z delavnicami začeli graditi tudi kolonijo s stanovanji za delavce, ki jih je bilo potrebno pripeljati od drugod, kajti v Mariboru ta čas ni bilo dovolj ustrezno usposobljene delovne sile za potrebe delavnic. Ko so začele delavnice leta 1863 obratovati, je bilo zgrajenih že prvih 12 hiš ob južnem delu delavnic, poleg kurilnice in plinarne. Toda z dograditvijo tako imenovane stare kolonije še ni bUo rešeno stanovanjsko vpra- šanje, zato so se pet let pozneje odločili za gradnjo nove kolonije. Zgradili so 28 ena- kih hiš. V vsaki je bilo osem stanovanj (štiri v pritličju in štiri v nadstropju). Poleg tega so zgradili 1871 otroško zavetišče ter šolo in pozneje 1874 skladišče z živilskimi potreb- ščinami »konzum«. Velika potreba delavnic po strokovni delovni siU je narekovala kra- tek potek gradnje, ki je bila kljub naglici kvalitetno opravljena. Hiše so se gradile po načrtih direkcije in so bUe last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje in so tudi popolnoma razpolagale s stanovanji, tako da na njih niso bile dovoljene niti najmanjše spremembe. ZUNANJI VIDEZ KOLONIJE Kolonija je nastala načrtno, po enotnem načrtu in s takrat aktualno infrastrukturo in sploh dokaj visokim stanovanjskim in komu- nalnim standardom. Urbanistično sliko ko- lonije, ki je nedvomno odsev pozitivizma in racionalističnih pogledov na gospodarski raz- voj, ustvarjajo posamezne »arhitekture«.'" Celotna kolonija je zgrajena z neometano dvakrat žgano opeko in s kamnitimi temelji. Nekateri posamezni detajli pa kažejo sle- dove neoromanskega stilnega nazora. V ce- lotno arhitekturo pa je vključen racionalni industrijski stil, zato lahko govorimo o edin- stvenem, za sredo 19. stoletja vzornem urad- niško delavskem naselju, ki je kljub vsemu postalo sinonim za kompleks »kasarn«, v katerem so živeli delavci in uslužbenci pod pokroviteljstvom družbe Južnih železnic." V stari koloniji je 12 enakih hiš, v kate- rih so bili v začetku nastanjeni kvalificirani delavci in uslužbenci (večinoma tujci). V vsaki hiši so štiri stanovanja, v povprečni velikosti 50 kvadratnih metrov. Hiše stojijo vzporedno v vrstah od vzhoda proti zahodu. Označene so z rimskimi številkami od I do XII, pri tem moramo omeniti, da sta hiši s številkama I in II nadstropni, ostale pa pri- tlične. Oznaka z rimskimi številkami je bila aktualna do uvedbe ulic v koloniji, kar se je zgodilo v sedemdesetih letih preteklega sto- letja.'2 Zunanja podoba vseh hiš je enaka, v dolžino merijo 17 metrov, široke pa so 9,5 metra. Okoli vsake hiše je bil vrt, ki je bil enako razdeljen med štiri stanujoče stranke. Tako imenovana nova kolonija je sestav- ljena iz 28 enako zgrajenih enonadstropnih hiš. Zadnje zgrajeno poslopje je bil »kon- zum«, ki je bil odprt 1. avgusta 1874. leta." Letni promet v njem je bil na prehodu sto- letja 700.000 kron.'* Z zgraditvijo obeh kolonij je imela družba Južnih železnic v neposredni bližini delav- nic na razpolago 304 stanovanja. S pitno vodo so se prebivalci kolonije os- krbovali iz vodnjakov; le teh je bilo v novi koloniji 8, v stari pa 4. Poleg tega je bilo še pet korit z dravsko vodo, kjer so gospodinje prale. Število hiš v koloniji je v vseh obdobjih ostalo enako. Svoj namen je spremenila šo- la, ki je bila v času med obema vojnama preurejena v stanovanja, otroško zavetišče pa So opustili po osvoboditvi. Vse do konca druge svetovne vojne so za zgradbe v koloniji skrbele delavnice, ki ni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 199^ SO dovoljevale sprememb ne v naselju in ne na zgradbah. Z ustanovitvijo stanovanjske skupnosti je prenehala skrb delavnic (ozi- roma poznejše tovarne »Boris Kidrič«) za kolonij sko naselje. Prenehalo je z rednim vzdrževanjem stavb, drvarnic in plotov, kar se je kmalu začelo kazati na izgledu kolonije kot celote. Predvsem zaradi divjih prizid- kov, vetrolovov in improviziranih gospodar- skih objektov (kolnice, šupe, garaže) je pr- votna slika naselja precej zabrisana. Prvine sodobnega stanovanjskega standarda so v koloniji nastajale nenačrtno in brez posluha za celotno urejenost. Ljudje, ki živijo v ko- loniji dalj časa, negodujejo nad njenim pro- padanjem, vendar tega ne morejo prepreči- ti. Na drugi strani pa so tu stanovalci, ki so se sem priselili pred kratkim in zato na ko- lonijo niso navezani. Pomeni jim le določeno izhodišče za pridobitev boljšega stanovanja. Med ljudmi prihaja do konfliktov. Eni so za to, da se kolonija ohrani takšna, kot je bila, le da se preuredi v tolikšni meri, da bodo stanovanja ustrezala sodobnim življenjskim zahtevam. Druga pa zagovarjajo misel, da je kolonija svoje odslužila. PREBIVALCI KOLONIJE Stanovanjsko pravico v koloniji je dobil le tisti, ki je bil zaposlen v delavnicah ali na železnici. V primeru, da je kdo prenehal de- lati v delavnicah ali se upokojil, je moral z družino v roku treh mesecev zapustiti kolo- nijo in izpraznjeno stanovanje je bilo na raz- polago drugemu delavcu. Prav tu je vzrok, da do začetka petdesetih let tega stoletja v koloniji ni büo upokojencev. Izvor prve generacije prebivalcev v kolo- niji je bil nemški ali vsaj pretežno nemški. Število prebivalcev v koloniji je v veliki me- ri zaviselo od potreb delavnic. Le-te so leta 1869 zaposlovale 825 delavcev in uslužben- cev, od leta 1875 dalje pa redno nad 1000 ljudi, v začetku 20. stoletja pa kar 1230 lju- di. Od teh je bilo 1146 delavcev, 38 uradni- kov, 40 uradniških pomočnikov in 6 slug.*^ V začetku sedemdesetih let preteklega stoletja je v koloniji živelo 1600 ljudi, v glavnem tuj- cev. Njihov občevalni jezik je bil nemški. Kolonija je tako kot zaključna urbana celo- ta z nemško govorečimi uradniki in kvalifi- ciranimi delavci, nadalje z nemško šolo in otroškim zavetiščem tvorila izredno močno germanizacijsko postojanko, ki se je hotela obvarovati slehernega vpliva slovenske oko- lice. S pritegnitvijo vedno večjega števila nemškega delavstva so bile tako delavnice, kakor tudi kolonija, močna opora nemški or- ganizaciji Südmark, ki je imela nalogo širiti in utrjevati nemško miselnost. Prav tu se je našla velika opora poskusom germanizacije v Mariboru in njegovi okolici. Proti koncu preteklega stoletja so se za- čeli v kolonijo naseljevati tudi Slovenci. Vprašanje pa je, kateri občevalni jezik so vpisali ob ljudskih štetjih 1890, 1900 in 1910. leta. Po vsej verjetnosti so vpisovali kot občevalni jezik nemščino, kajti šovinistično vodstvo delavnic je imelo pri izvrševanju ponemčevalnih tendenc olajšano delo, saj je s svojim (tujim) kapitalom pritiskalo na slo- venske doseljence, ki so se ob prihodu v kolonijo in delo v delavnice znašli v gmotno in socialno podrejenem položaju. Zato ni čudno. Preradovlčeva ulica v »Novi« koloniji, foto: A. Volavšek 1977 200: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 da je bila velika večina teh ljudi še ob koncu prve svetovne vojne nacionalno nezavedna. Z nastankom kraljevine Jugoslavije so na- stale v koloniji in delavnicah večje spremem- be. Delavnice so še vse do leta 1924 ostale v lasti družbe Južnih železnic. Omenjenega leta jih je prevzela Uprava Jugoslovanskih državnih železnic in sicer ljubljanska direk- cija. Družba Južnih železnic je delavnice od- stopila na podlagi rimskega sporazuma z leta 1923. Obrati v delavnicah se deloma izpopolnijo in izboljšajo zaradi izkoriščanja obmejne lege. Tudi število zaposlenih nara- šča, saj se v primeru z letom 1880 podvoji. Prebivalci nemške narodnosti so se takoj po prvi vojni iz kolonije v glavnem izselUi. Tako je ostalo precej praznih stanovanj, ki so se praznila tudi na ta način, da so se morali upokojenci z družinami vred po treh mesecih izseliti iz kolonije. Takoj po vojni privabijo delavnice, kakor tudi kolonija, pre- cej novih ljudi iz bližnje okolice Maribora. Pogoj za pridobitev stanovanja je bila še vedno zaposlenost v delavnicah ali na želez- nici. Predvsem v prvih povojnih letih je naval v kolonijo predvsem iz neposredne agrarne okolice. Pozneje se priselijo v kolonijo tudi ljudje 'iz drugih delov Slovenije. V letih 1921 do 1928 pa je prišlo sem tudi večje število Primorcev, predvsem iz okolice Trsta in Sežane, ki so pribežali na Štajersko zaradi fašističnega italijanskega režima. Ker so bili to ljudje z ustrezno kvalifikacijo, so imeli prednost pri pridobitvi stanovanja v koloniji. Po podatkih popisa prebivalstva leta 1930 je živelo v koloniji 1266 ljudi. Od teh je bilo jugoslovanskih državljanov 1251, petnajst pa tujih. Slovenski materni jezik je uporabljalo 1189 ljudi, nemški 36, srbski in hrvatski 19, druge slovanske jezike pa 22 prebivalcev kolonije." Glede verske pripadnosti je bilo največ rimokatolikov. Po štetju prebivalstva leta 1971 je živelo v koloniji 1047 ljudi." Poklicna struktura prebivalstva kolonije je v bistvu vse skozi podobna. Le to je nareko- vala potreba delavnic ali železnice, saj še danes velja pravilo, da se tu lahko nastanijo ljudje, ki so zaposleni pri železnici. Za prvo obdobje, to je čas do konca prve svetovne vojne, lahko zapišemo, da je de- lavstvo in uradništvo v koloniji živelo v svo- jevrstni izolaciji, kar jim je omogočala lastna oskrba v »konzumu«, kakor tudi skrb za predšolske otroke (otroško zavetišče) in na- zadnje kolonijska šola." Obe navedeni usta- novi (otroško zavetišče in šola) sta vzgajali otroke v izrazito nemškem duhu. Delavnice so nadalje vezale prebivalce kolonije na vseh področjih od intimnega (stanovanja, vrtovi, šola), preskrbe (»konzum«) in ne nazadnje kulture (delavnice so imele svojo knjižnico, ki je imela konec preteklega stoletja 4806 knjig, godbo na pihala, prostovoljno gasil- sko četo, moški in ženski pevski zbor), ki je bila prilagojena okostenelim nazorom druž- benih vrhov." Na to kaže že lokacija kolo- nije, ki je postavljena v neposredni bližini delavnic (danes Tovarna vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič«). Prav z izgradnjo šole, otroškega zavetišča in »konzuma« se je navezanost na kolonijo, kjer so imeli stano- valci v bistvu vse, kar so potrebovali za vsak- danje življenje in delo, le še bolj poglobila. Vse večja navezanost na delavnice in kolo- nijo pa po drugi strani pušča za seboj izo- lacijo teh ljudi, kakor tudi zavest, da pri- padajo koloniji. Zavest o kolonijski pripad- nosti je bila prisotna pri mladini nekako do šestdesetih let. Ne nazadnje so nudile delav- nice svojim delavcem in uslužbencem soraz- merno dober zaslužek. Za prvo obdobje je izpričan podatek, da je bil povprečen dnevni zaslužek delavca od 1,5 do 3 goldinarje, na prehodu stoletja pa od 4 do 6 kron; v obdob- ju med obema vojnama pa 1700 dinarjev mesečno. Za primerjavo naj navedem, da je znašala na prehodu stoletja dnevna mezda pohorskih najemnikov, ki so hodili na delo k večjim posestnikom, v najboljšem primeru nekaj več kakor krono, medtem ko so bile dnevne mezde najemnikov, ki so delali pri kmetu, pri katerem so živeli, 40 do 50 vi- narjev ali do pol krone.^ Mesečna stanarina za stanovanje v koloniji je bua od 2 do 7 goldinarjev, kar je bilo odvisno od kvalitete stanovanja. Ob koncu stoletja pa je bila letna stanarina 72 do 168 kron. Družba Juž- nih železnic pa je v istem obdobju iztržila od stanarin 51.476 kron letno.^' Življenja prebivalcev kolonije pa ne sme- mo gledati le na relaciji kolonija-delavnice, čeprav je ta med najvažnejšimi, temveč širše. Izkoriščanje prostega časa je bilo prisotno v vseh obdobjih. Moški, v kolikor niso delali nadurnega dela v delavnicah, so vedno radi zahajali v gostilne in si tam iskali sebi pri- memo družbo. Najbolj priljubljene go- stilne v času pred prvo svetovno vojno so bile Lahajner, Štamec v Radvanju, Mautner v Novi vasi, kjer je bil sedež tako imenova- nega fantovskega »fajfen kluba«. Pogosta zabava je bila igranje kart in udeležba na izletih, kar pa so v zadnjem ča- su povsem opustili. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 201 ! V vseh obdobjih je bila glavna skrb pre- bivalcev kolonije pridobivanje dodatnih ma- terialnih dobrin. Težnja po dodatnem za- služku je bila vseskozi prisotna (»fuš«, tiho- tapljenje, popoldansko nadurno delo v de- lavnicah, pranje perila vojakom med obe- ma vojnama). Velik pomen pri tem so imeli tudi vrtovi in njive, kakor tudi reja domačih živali. Vsaka družina je imela ob hiši vrt, ki je bil v stari koloniji razdeljen na štiri enake dele, v novi pa na osem ter 200 do 250 kvadratnih metrov njiv. Od domačih živali so redili največ prašiče, zajce in perutnino, niso pa bili redki primeri, da so posamezne družine imele po eno ali dve kozi (koza ime- novana tudi »ajzenponarska krava«). Po dru- gi vojni jih je zato močno prizadela prepoved reje domačih živali, kakor tudi odvzem njiv zaradi širjenja mesta. Z vrtnarstvom in rejo domačih živali je v neposredni zvezi tudi prehrana, ki je bila v vseh obdobjih v bistvu enaka. Značilna otroška hrana je bil kruh namazan z mastjo in posut s sladkorjem. Zaposleni moški so vedno imeli prednost kvalitetnejše prehrane (npr. mesa, klobas »kUometervuršt«), otroci in žene so navadno dobivali le, kar je ostalo možu ali očetu. Hrano so ženske nosile mo- žem v delavnice. Glede preskrbe s prehram- benimi artikli je treba omeniti, da so bili priseljenci z okolice Maribora precej nave- zani na podeželje (predvsem z zamenjavo) in le deloma na živilski trg, tujci pa predvsem na zadnjega. Poleg menjave s podeželjem in nakupa na živilskem trgu je bil glavni doba- vitelj prehrambenih artiklov »konzum«. Pred njegovo izgradnjo pa so z živili oskr- bovali prebivalce kolonije tudi zasebniki (npr. Scherbaum). y koloniji so v vseh obdobjih v glavnem prevladovali prijateljski oidnosi med soseska- mi. Skupno So večkrat praznovali rojstne dneve in godove posameznikov. Niso bili redki slučaji, da se je dobivala skupina ljudi na vrtu pod brajdo in ob tej priložnosti igrala karte. Večkrat so prirejali skupne izlete predvsem v bližnjo okolico Maribora. Prav ti medsebojni in prijateljski odnosi so se v zadnjem času bistveno spremenili, kajti ljud- je se vse bolj zapirajo v svoje družinske kroge. Posebno velja to za upokojence, ki so izgubili ali še izgubljajo nekdanje znance, ne iščejo pa si novih poznanstev. Od cerkvenih praznikov so od vsega začet- ka pa vse do danes naj slovesne j e praznovali božič. Praznovanje novega leta je bilo in je stvar družine saj so v večini silvestrovali doma. Zanimivo je, da se za pusta odrasli niso maskirali niti prirejali skupnih zabav. Prvo praznovanje prvega maja je izpriča- no pri delavcih železniških delavnic leta 1890, ; ko je po ustanovitvi druge internacionale začel počasi pronicati med delavci duh prole- tariata. Ta vpliv je pritekal iz vrst socialde- mokratske stranke železničarjev z Dunaja in Trsta. Ze v letu 1894 pa so zaradi praznova- nja prvega maja in izostanka z dela odpu- j stili kar 367 delavcev.^^ Praznovanje danes j ni več tako slovesno in množično. Zaradi ohranjene urbanistične zasnove in posameznih objektov, ki so ohranili svoje forme iz časa nastanka, kakor tudi zaradi specifičnega načina življenja se nam kom- ! pleks Železničarske kolonije kaže kot izje- men etnološki in sociološki spomenik. Ne smemo pozabiti, da so delavnice v času na- stanka največji industrijski objekt ne le v Mariboru, temveč v Sloveniji sploh, zato ; lahko trdimo, da je bila kolonija prostor, j kjer je bila v preteklosti skoncentrirana v ] neposredni bližini delovnega mesta največja ¦ množica industrijskega delavstva. Posebno j od prehoda stoletja dalje, predvsem pa po < prvi svetovni vojni nam kaže kolonija po-, stopno in pozneje popolno slovenizacijo. Vse-, skozi pa je med delavci delavnic in probi-, vaici kolonije dokaj visoko razvita razredna^ zavest, ki doživi svoj vrh v času NOB. i OPOMBE 1. Angelos Baš, Gozdni dn žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe go- zdov, Maribor 1967; Slavko Kremenšek, Ljubljan- sko naselje Zelena jama kot etnološki problem, Ljubljana 1970; Zivka Črnivec, Kulturna podoba marginalne družbe na obrobju mesta Ljubljane, Ljubljana 1975; Mojca Ravnik, Galjevica, Ljub- ljana 1982. — 2. Anton Melik, Štajerska s Prek- murjem in Mežiško dolino, Slovenija II, Ljub- ljana 1957, str. 386. — 3. An der Wende zweier Zeiten, Lebenerinnerungen von Karl Renner, V7ien 1946, str. 253, citirano po A. Melik, nav. delo, str. 260. — 4. Janez Koprivnik, Pohorje, Maribor 1923, str. 65. — 5. Devetdeset let delav- nice železniških vozil »Boris Kidrič« Maribor, Maribor 1965, str. 2. — 6. Iz Marburga, Novice XIX, Ljubljana 9. 10. 1861, str. 344. — 7. Glej opombo štev. 5, str. 1. — 8, Artur Mally, Gassen Strassen und Platze Buch der Stadt Marburg a. d. Drau, Marburg 1906, str. 128. — 9. Glej prav tam. — 10. Ivan Sedej, Železniška kolonija v Mariboru, Spomeniškovarstvena valorizacija in teze za program prenove, tipkopis brez datuma in strani, pri ZSV Maribor. — 11. Glej prav tam. — 12. Artur Mally, nav. delo; Mally ima v svoji knjigi razporejene ulice po abecednem redu. 202' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Imena ulic izpred prve svetovne vojne so se da danes ohranile tri in siicer: Ghegova, Resleva in Wattova. V bistvu je svoje ime ohranila tudi Kurilnišlia ulica, bi se je pred prvo vojno ime- novala Heizhaus—Strasse. — 13. isti, na v. delo, str. 36. — 14. Glej prav tam. — 15. Artur Mally, nav. delo, str. 127. — 16. Andrej Brence, Način življenja v Železniški koloniji v Mariboru od njenega nastanka leta 1863 do danes, diplomska naloga PZE za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Maribor 1979, brez oznak strani. — 17. Glej prav tam. — 18. Šola v koloniji je bila odprta kot trirazrednica leta 1872. Proti koncu stoletja jo je obiskovalo 247 otrok. Letni stroški za vzdrževanje so bili med 14000 do 15000 kron. citirano po A. Mally, nav. delo, str. 53. — 19. Ivan Sedej, nav. delo. — 20. Angelos Baš, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov, Maribor 1867, str. 104. — 21. Artur Mally, nav. delo, str. 128. — 22. Slovenski gospodar, Maribor 7. 5. 1891, str. 158. SOCIALNA STANOVANJSKA GRADNJA V MARIBORU JELKA PIRKOVIC-KOCBEK Uvodoma sem dolžna pojasniti, katero te- mo nameravam obdelati v pričujočem se- stavku, oziroma kaj mi pomeni njegov na- slov. Pojdimo po vrsti: Socialna problematika je deklarirana kot eno najpomembnejših težišč sodobne arhi- tekture in urbanizma, vsaj v njegovih za- četkih v 20. letih našega stoletja, ko se je uveljavilo moderno gibanje s svojim »social- nim« programom. Ne da bi se spuščali v po- drobno razpravljanje o dejanskih učinkih sodobne arhitekturno-urbanistične dejavnosti (pri tem je pomenljiv že sam pojav funkcio- nalizma, s katerim sta arhitektura in urba- nizem postala neposredni funkciji ekonomije v njeni tehnökratski inačici), je dovolj zgo- vorno že dejstvo, pod kakšno zastavo je Le Corbusier oznanjal evangelij modernega gi- banja: v svoji knjigi »Vers une archittecture« je zapisal: »arhitektura all revolucija« in s tem nedvoumno postavil enačaj med družbe- no vlogo arhitekture in socialnimi spremem- bami, oziroma bolje, zagotovil, da je prava arhitektura zmožna preprečiti revolucionarne družbene preobrate. Tako se socialna usmer- jenost arhitekture, 'ki je navzven v službi »ponižanih in razžaljenih« (jim daje stano- vanja, fizično in mentalno zdravje, jih skrat- ka osrečuje), v resnici izkaže kot družbeno reakcionarna sila, ki blaži socialna nasprotja, ne da bi jih odpravljala in tako pomaga vla- dajočemu razredu pri vzdrževanju obstoje- čega družbenega reda. »Socialna« usmerjenost sodobne arhitektu- re je najbolj poudarjena pri stanovanjskem vprašanju, kjer so poleg buržoaznih človeko- ljubov, utopičnih socialistov in bojvnikov za higieno preteklega stoletja prav arhitekti pi- onirske dobe funkcionalizma tisti, katerih de- lež je najbolj očiten. Rešitve so ponujali pod gesli kot so »množična in cenena stanovanjska zidava«, »stanovanjski minimum« oziroma »stanovanje kot stroj«, »prefabrikacija in industrializacija gradnje« itd. Res je stano- vanjsko vprašanje socialno vprašanje prve vrste, vendar kot je dokazali Engels,' problema ni mogoče rešiti, ne da bi odpravili družbene odnose, ki ga povzročajo. Res da je v razvitih kapitalističnih deželah danes sta- novanjsko vprašanje na prvi pogled kvanti- tativno rešeno (statistično gledano je šte- vilo stanovanj večje od števila gospodinj- stev), kljub temu pa je z visokimi najemni- nami, nepriljubljenimi stanovanjskimi obli- kami v velikih betonskih soseskah, vsiljenim »idealnim« stanovanjem v obliki enodružin- ske hiše na obrobju mest stanovanjska kriza še kako živa, le da je dobila nove razsežnosti. Dosežena pa je bila dvojna zmaga kapitali- stičnega sistema: potreba po stanovanju je postala eno najpomembnejših orožij pri paci- fikaciji delavskega razreda in drugič, grad- bena industrija, kjer gradnja stanovanj pred- stavlja največji delež, je postala pomemben člen v sistemu kapitalske ekonomije, še po- sebej v kombinaciji z industrijo prostega časa, ki je tesno povezana s kapitalizacijo stanovanjskega vprašanja. V naših razmerah seveda nismo prišli tako daleč. Do spremembe družbenih odnosov po osvoboditvi stanovanjsko vprašanje ni prese- glo ravni, ki so jo poznala velika industrij- ska mesta Evrope v 19. stoletju — seveda pa pri nas stanovanjska stiska in beda delavskih četrti nikoli ni bila tako kričeča kot v vele- mestih Anglije, Nemčije, Francije. Kljub te- mu pa So osnovne poteze stanovanjske krize v naših industrijskih središčih bile podobne KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 203 i Zelezničarska kolonija na studencih, 1863—1872 tistim, ki jih je opisal Engels v »Položaju delavskega razreda v Angliji«.^ Maribor kot eno najpomembnejših indu- strijskih mest na našem ozemlju, katerega gospodarski vzpon ima svoje korenine že v sredi devetnajstega stoletja, pomeni tipičen primer, bi nam pove, kako se je tradicional- no mesto pozne fevdalne dobe spremenilo v sodobno kapitalistično mesto in kasneje v mesto, polno protislovij, značilnih za našo pot v socializem. V tem zgodovinskem okviru je treba razumeti tudi nastop urbanizma ozi- roma regulacijske dejavnosti, ki se je v na- ših okoliščinah začel uveljavljati v drugi po- lovici 19. stoletja, kar se prekriva z dejstvom, da se je prostor naših večjih mest pričel kapitaüzirati.ä Ker je vse do spremembe oblasti v letu 1945 Maribor nedvomno sodil med provincialna mesta (problematika nje- gove provincialnosti po letu 1945 je vsekakor drugačna kot v obdobju avstro-ogrske države in kraljevine SHS), je bila vloga regulacijske dejavnosti pri rasti mesta precej omejena in še to predvsem na področje tehnične regu- lacije in upravnih posegov države, zelo malo pa je bilo urbanizma kot umetnosti obliko- vanja prostora. Več o tem, kako se je v Mariboru odvijal zgodovinski proces uveljavljanja urbanizma in sodobne arhitekture, sem skušala povedati v knjigi »Izgradnje sodobnega Maribora«. V njenem podnaslovu je postavljena časovna meja z letoma 1918 in 1976. Prva letnica je navidez dokaj utemeljena, saj je bila v tem le- tu ustanovljena kraljevina Jugoslavija in se je tudi za Maribor končalo čmo-žolto obdobje. Letnica 1976 je veliko bolj naključna in po- meni le, da sem besedilo knjige napisala leta 1977. Pri bolj poglobljenem premisleku pa tudi j zareza prve vojne in državnopolitični preo- ; brat nista tista temeljna kamna, na katerih j bi slonel razvoj sodobne mariborske arhitek- i ture in urbanizma. Ce hočemo bolje razu- j meti ta pojav, je treba poseči v obdobje pred j letom 1918, to je v 19. stoletje. Naj mi bo na i tem mestu dovolj no napraviti kratek ovinek v i drugo tematiko, to je v vprašanje, kako je \ sodobni urbanizem vkoreninjen v dogajanju j prejšnjega stoletja. Kljub temu pa bomo še \ vedno ostali v Mariboru in pri tem skušali j pojasniti, da je v 19. stoletju prisotnega več , urbanizma, kot smo v prvi sapi pripravljeni j priznati. \ Kot dokaz za zgornjo trditev naj naštejem i nekaj ukrepov, ki so močno vplivali na mesto . in življenje v njem in ki jih, gledano s sta- , lišča strukturalne podrobnosti, lahko ozna- j cimo z besedo »protourbanizem«. Prvi takšen ; ukrep je bil cesarski ukaz, da naj porušijo ^ obrambne naprave v mestih nemško-rimske- , ga cesarstva. Ukaz so pričeli izvajati v 90. '¦ letih 18. stoletja, dela pa so dokončali v pr- . vih desetletjih 19. stoletja. Tako so tudi v ' Mariboru odstranili mestno obzidje in vrata, j zasuli obrambne jarke, zemljišče in obrambne j stolpe pa prodali na dražbi. Ni moj namen ; podrobno opisovati zgodovino teh dogodkov, ' poudariti hočemo le, da cesarski dekret ni ¦ bil izdan le zato, da bi omogočil prometno ' posodobitev mest — češ da so ozka mestna vrata ovirala promet z velikimi vozovi (kar j je seveda bilo v skladu z merkantilistično j politiko tiste dobe), temveč jih je treba ra-^ zumeti v luči drugih prizadevanj cesarske države: obenem z ukazom o porušitvi obzidja je Jožef II. v 80. letih 18. stoletja izdal tudij ukaze, ki odpravljajo najbolj bistvene mest-j 2041 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ne svoboščine, izvirajoče še iz srednjega ve- ka. Tako se je pričel proces ukinjanja mestne avtonomije in spreminjanja mestnih insti- tucij v birokratske institucije države. In v tej luči je padec obzidij imel globlji pomen: označil je pričetek poenotenja prositora, ki je bil v obdobju fevdalnih in polfevdalnih družbenih odnosov sestavljen iz množice po- sebnih delov, med katerimi so mesta s svo- jo ekonomsko samostojnostjo in družbeno enakostjo meščanov pomenila pomemben ele- ment družbenega pluralizma. Drugi ukrep z daljnosežnimi posledicami za Maribor (in za druga slovenska mesta) je bila odločitev o izgradnji južne železnice na sedanji trasi. Prav trasiranje te proge je po- membno za na novo nastajajočo hierarharijo centralnih krajev in s tem povezano lokacijo industrije. V tem pogledu je Maribor prido- bil mnoge ugodnosti, ki so poleg drugih, pred- vsem ekonomskih dejavnikov pospeševale njegov razvoj v pomembno industrijsko in upravno središče. Na lokalni mestni ravni je lokacija proge pomembna zato, ker je, tako kot v večini mest, tudi v Mariboru povzro- čila, da se je težišče poslovnega življenja preselilo v smeri proti železniški postaji, torej konkretno iz starega jedra, od Glavne- ga trga in Vetrinjske ulice, na Slovensko ulico in Partizansko cesto. Naslednji ukrep, ki je prav tako povezan z izgradnjo železnice — natančneje njenega koroškega kraka, zadeva lokacijo prvega ve- likega industrijskega obrata v Mariboru. Delniška družba, ki je bila lastnik južne že- leznice, se je leta 1863 odločila, da glavne de- lavnice za vzdrževanje in popravila želez- niških naprav in strojev preseli iz Ljubljane v Maribor. Ce bi obrat ostal na prvotni lo- kaciji, verjetno danes Maribora ne bi prište- vali med močna kovinsko-predelovalna sre- dišča v naši državi. O naslednjem gradbenem podvigu v me- stu — o izgradnji novega državnega mostu čez Dravo in njegovem katastrofalnem učin- ku na podobo Glavnega trga in na življenje v Pristanu — so pisali skoraj vsi avtorji, ki so se ukvarjali z urbano zgodovino mesta. Dodam naj le, da se je pri tem pokazala ena osnovnih potez sodobnega urejanja prostora, to je parcialnost rešitev, ki so seveda po- sledica boja med posamičnimi interesi, med katerimi po pravilu zmaga zakon močnejše- ga, kar seveda ne pomeni tudi najpametnej- šega. Razlogi, ki so narekovali postavitev mostu v višini Glavnega trga, so že nekaj let potem, ko je bil most postavljen, izgubili pomen in postali smešni. V vrsto ukrepov, ki jih lahko štejemo za znanilce sodobnega urbanizma, nedvomno iso- dijo tudi odločitve o lokaciji različnih javnih in reprezentančnih zgradb v središče na le- vem bregu. Nekaj so jih postavili v stari del Maribora — tako kot pošto, hranilnico in gledališče na Slomškov trg (pri čemer se je tradicionalni značaj stolnega trga popolnoma spremenil — nastal je reprezentančni mest- ni prostor z za 19. stoletje značilno parkovno ureditvijo). Večinoma pa so bile lokacije zanje izbrane vzdolž novih ulic v pravokotni ulični mreži, na osnovi katere je nastalo no- vo mariborsko središče med starim delom mesta in železniško postajo. Tako je bil do- ločen značaj mesta na levem bregu, pa tudi značaj mestnih predelov na desnem bregu Drave, kjer se je naselila industrija, delav- Ivan Vumik: Delavska kolonija na Taboru, 1928 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2051 ske stanovanjske četrti, kaznilnica, bolnišnica — torej vse, kar sicer sestavlja mesto, a ga ne reprezentira. In končno, v drugi polovici 19. stoletja je Maribor dobil tudi vrsto regulacijskih na- črtov, s katerimi se je nedvomno začelo ob- dobje urbanizma tudi za mesto ob Dravi, pa čeprav je večina načrtov ostala le na papirju. (Saj je vendar neuresničljivost ena značilnih »odlik« urbanistične dejavnosti.) Posledica vseh naštetih odločitev, katerih pobudniki so biLi država in njene institucije (mednje je v tem času treba šteti tudi ob- činsko upravo) je bila, da je Maribor postal sodobno mesto z značilnimi sodobnimi nas- protji. Ker nas v tem hipu ne zanima njihova po- drobna analiza, naj le površno označim takš- ne pozitivno-negativne dvojice: novo-staro, center-periferija, levi breg-desni breg, arhi- tektura-nearhitektura. Do podobnih zaključ- kov sem prišla tudi v monografiji o arhitek- turi in urbanizmu Maribora po letu 1918, ne da bi pri tem posebej poudarjala, da so ta nasprotja v času stare Jugoslavije že obsta- jala, da so jih porodile spremembe v uredit- vi mesta v obdobju, ko je kapitalizem izpod- drival staro družbeno zasnovo. Ce se vrnemo k osnovni temi, potem bi lahko zapisali naslov sestavka tudi takole: kako se pri arhitekturi in urbanizmu Mari- bora vidi, da je Maribor delavsko mesto. Res se je, kot sem že rekla, Maribor razvil iz tra- dicionalnega mesta pozne fevdalne dobe v sodobno industrijsko, upravno in kulturno središče širšega zaledja. Premalo pa se zave- damo, da se ima mesto za to zahvaliti delav- stvu, brez dela njegovih rok razvoj pač ne bi bil mogoč. Delavski značaj Maribora se kaže predvsem v industrijski in stanovanjski arhitekturi, pri čemer se bomo seveda ome- jili zgolj na slednjo. Odkar se je pričel razvoj Maribora v indu- strijsko mesto, sta na vprašanje, kako zago- toviti delavcem stanovanja, vedno obstajali dve vrsti odgovorov. Prvi odgovor je regu- lacija, oziroma s sodobnimi besedami: urba- nizem, načrtovanje, drugi odgovor pa je sti- hija. S stihijo na tem mestu označujem vse, kar ni regulacija, urbanizem, načrtovanje, kar pa je v vseh obdobjih prevladovalo v celotni izgradnji mesta. Tako smo prišli do pregleda realizacij na področju socialne stanovanjske gradnje v Ma- riboru. Na prvem mestu je seveda treba omeniti železniško stanovanjsko kolonijo na Studencih, ki je najstarejše delavsko naselje pri nas, če seveda upoštevamo le stalna bi- vališča.' Zgrajena je bila med leti 1863 in 1872. Kolonijo lahko štejemo med uspešne primere stanovanjske zidave za delavce, kjer so gradnjo vodili predvsem oziri higiene, na- črtnosti (ki se izraža v pravilnem tlorisu naselja in v — danes bi rekli — visokem družbenem standardu, saj je kolonija imela kantino, konzumno trgovino, otroško varst- vo). Vendar je bila to načrtnost brez estet- skega presežka — estetsko oblikovanje je bilo pač prihranjeno za stanovanjsko arhi- tekturo višjih slojev, o čemer pričajo stano- vanjski predeli na levem bregu Drave. V času stare Jugoslavije je mariborska ob- čina formalno vodila določeno socialno sta- novanjsko politiko, ki pa je v resnici bila zelo skromna: takoj po prvi svetovni vojni So sicer zgradili nekaj barak za deložirance (vprašati se je treba, kako je sploh prišlo do tega, da so ljudi deložirali), v 20. letih pa zgradili najemne stanovanjske stavbe ob Smetanovi ulici po načrtih Maxa Czeikeja. Vendar v njih niso stanovali delavci, temveč predstavniki srednjega sloja. Glavni ukrepi občine, s katerimi naj bi omilili stanovanjsko stisko v Mariboru, je bila parcelacija zem- ljišč: v predmestjih, kjer je bila zemlja po- ceni, je občina kupila večje zemljišče, ga razparcelirala in prodala zasebnim ponudni- kom. Posledice takšne gradbene politike pa So bile vse prej kot socialne. Krepila se je namreč predvsem zasebna graditelj ska pod- jetnost, bogatela so gradbena podjetja, pred- mestja so ekstenzivno pozidovali, novi pre- deli so bili slabo komunalno opremljeni in oddaljeni od središča mesta — skratka, soci- alna stratifikacija mestnega prostora, zastav- ljena že v drugi polovici devetnajstega sto- letja, se je še stopnjevala. Leta 1931 je bU sprejet nov gradbeni zakon ki naj bi uvedel red na področjih mestne zidave. Zato se na prvi pogled zdi gradbeni zakon napreden. V resnici pa je, podobno kot gradbene zakonodaje drugih kapitali- stičnih dežel, nastal iz potrebe velikega kapi- tala, da omili težave pri delovanju mestne celote in je zato v določenih primerih »žrtvo- val« institucijo zasebne lastnine — seveda na škodo malih lastnikov. Tudi v Mariboru je takšna usmerjenost regulacijske dejavnosti zbudila odpor, predvsem v okoliških občinah in pri zasebnih zemljiških lastnikih, ker je Po njihovem mnenju predvideni regulacijski program »najlepše parcele v okolici rezervi- ral za zaščitne pasove ali za širši gradbeni okoliš in s tem globoko posegel v pravice privatne lastnine«.* Vendar pa predvojni re- gulacijski načrt Maribora, kot ga je zahteval 206 . KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Borut Pečenko In Vlado Emeršič: stanovanjski bloki »bumerang« na Taboru, 195»—1961 zakon, nikoli ni bil končan in tako je stara praksa bolj ali manj brezobzirne parcelacije imela proste roke. Zaradi takšnih razmer je še toliko bolj za- nimiv poskus, ki se ga je ob koncu 20. let lotil Ivan Vurnik. Po njegovih načrtih so namreč leta 1928 zgradili delavsko kolonijo na Taboru. Kolonija pomeni prvo pravo so- cialno stanovanjsko gradnjo pri nas in se od- likuje po vseh plateh — po arhitekturni, ur- banistični in finančni. Arhitekt je namreč skušal najti takšno re- šitev, ki je najbolj ekonomična. Z urbani- stičnega stališča je naselje urejeno po enot- nem načelu. Kolonija ima svoj mestni zna- čaj — vrstne hiše (motiv je pri nas prvič uporabljen) obrobljajo ulice, na zunanjih obodih je zasajena »vrsta dreves kot jasnost meje med tem delom in ostalim mesto -!! Le na dvoriščnih straneh vrste hiš se moč- no izraža polkmečki značaj našega delavstva, ki ga je Vurnik tudi zavestno poudaril, ko je vsaki hišici namenil vrt in majhno delav- nico ob dvorišču. Se posebej je bUa delavska kolonija uspešna po finančni plati — delavci so namreč z dvajsetletnim odplačevanjem anuitet v obliki najemnine postali lastniki svojih hišic. Reči pa je treba, da takšen na- čin reševanja stanovanjskega vprašanja de- lavcev v ničemer ni spremenil njihovega družbenega položaja in je tako posredno slu- žil za ohranjevanje obstoječega družbenega reda. j Kljub temu je Vurnikova delavska kolo- nija dober primer uspešne socialne gradnje, še posebej, če jo primerjamo s Hutterjevo kolonijo na Pobrežju, nastalo po načrtih Kiff- mannovega stavbnega podjetja (1936—37). Ko- lonijo sestavljajo hišice, ki v oblikovnem po- gledu posnemajo malomeščansko vilo, vendar ne morejo skriti, komu so namenjene. To- varna je v tem primeru ostala lastnik stano- vanj — če So delavca vrgli iz službe, je zgubil tudi pravico do stanovanja. Kolonijo so zgra- dili na periferiji in to ne le zato, ker je bilo zemljišče tam najbolj poceni, temveč tudi zato, ker so bili delavci tako ločeni od »me- stnega« življenja. Pri tem je zgovorna pro- storska gradacija stanovanj tvrdke Hutter: delavska kolonija stoji v predmestju, v stro- gem središču mesta so postavili najemni sta- novanjski blok za nameščence, v zaščitnem zelenem pasu pod Kalvailjo pa si je Hutter dal zgraditi vilo, ki posnema tip majhnega baročnega dvorca. Po letu 1945 se je pričelo novo poglavje v zidavi stanovanj za najširše sloje: ne more- mo več govoriti o pojmu socialnih stanovanj, ki je značilen za kapitalistične družbene raz- mere. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da se nam je posrečilo stanovanjsko krizo odpra- viti — še več, pravo pomanjkanje stanovanj je nastopilo šele s tem, ko so se krepila indu- strijska in druga središča in ko je kmečko prebivalstvo vse bolj množično zapuščalo zemljo. Ta proces se je pričel že kmalu po letu 1945, ko je nova oblast načrtno spodbujala industralizacijo države, predvsem izgradnjo težke industrije. Mariboru je bila dodeljena vloga največjega slovenskega kovinsko-pre- delovalnega središča. Istočasno z izgradnjo industrijskih objektov so načrtovali in izved- li tudi dve, za tisti čas značilni tovarniški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 207 < stanovanjski naselji — naselje TAM in Me- talna na Tezenski dobravi. Kljub temu, da naselji kažeta vse slabosti tedanje dobe (ti- pizirani bloki so shematično razporejeni v prostoru, izvedba je slaba, niso zgradili pred- videnih spremljajočih objektov itd.), sta za- nimivi zato, ker je na njuno urbanistično oblikovanje« očitno vplivalo načelo Miljutino- vega trakastega mesta. Po letu 1950 se je pričelo obdobje decen- tralizacije projektivnih služb — namesto cen- traliziranih birojev, podrejenih ministrstvu, so v večjih središčih, med katerimi je bil tu- di Maribor, ustanavljali samostojne proje- ktivne organizacije. Otoplitev je bilo čutiti tudi pri zidavi stanovanj. Projektiranje stanovanj se je v Mariboru razvilo na zavid- ljivo raven predvsem po zaslugi Zavoda za regulacijo, oziroma kasnejšega Komuna pro- jekta. Mariborčani so se zgledovali predvsem pri tako imenovanem »švedskem modelu«, ki So ga seveda skušali prilagoditi našim, raz- meram. Stanovanjska zidava se je osredoto- čila v treh conah: ob Gosposvetski cesti, na Pobrežju in na Taboru. Mariborski arhitekti so dali velik poudarek projektiranju cenenih stanovanj, kjer pa so akušali ohraniti za ti- ste čase razmeroma ugoden stanovanjski standard. Pri tem so uvajali tipološko — oblikovne novosti, kot so bloki »metuljček«, »Z« bloki, »bumerang«, stanovanjske stolp- nice (prve v Jugoslaviji) itd. Kljub spodbud- nim dosežkom — spomnimo se le stanovanj- skega naselja ob Gosposvetski ulici — pa ob- likovnih in tehničnih novosti ni spremljala stalna in načrtna »pozitivna stimulacija ob- lasti«, kar se je pokazalo že leta 1955, ko so razpustili Zavod za regulacijo Maribor.' Kon- tinuirano strokovno delo na tem področju pa je bUo onemogočeno, ko so leta 1965 ukinili stanovanjske siklade pri občinah, s čimer je dokončno prevladala gradnja stanovanj za trg. Tako smo prišli do obdobja v zidavi sta- novanj, ki z določenimi dopolnitvami traja še danes. V tem času je bilo tudi konec eksplicitne socialne stanovanjske politike. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je v Mari- boru stanovanjski standard padel — velika večina novo zgrajenih stanovanj se po opre- mi, arhitekturnem oblikovanju in vključeva- nju v večje enote ne razlikuje od socialne stanovanjske gradnje slabše vrste, kot jo po- znajo v razvitih kapitalističnih državah. Izgovor, s katerim so »pristojni činitelji« spodbujali gradnjo stanovanj za trg, je bil, češ da bo konkurenca med gradbenimi pod- jetji pomagala odpraviti pomanjkanje stano- vanj." Dejansko pa je konjunktura na tem i področju omogočila velikim gradbenim pod- j jetjem, da si ustvarijo monopolen položaj j in to s trojno vlogo projektanta, investitorja in izvajalca. Kljub temu (ali pa ravno zato) stanovanjska stiska ni bila odpravljena — ' še več, vedno več ljudi je čakalo na stano- j vanje, saj gradbena projektiva ni imela in- j teresa odpraviti razmere, ki so ji sploh omo- | gočale monopol pri zidavi stanovanj. j Povrhu vsega se je vzporedno z razrašča- j njem stanovanjske stiske pojavilo še novo \ nesorazmerje: v prejšnjih obdobjih so dajali I prednost predvsem kolektivnim oblikam sta- | novanja (blokom in stolpnicam), od začetka : šestdesetih let dalje pa je zasebna stanova- j njska gradnja (kjer je tako kot pred vojno j prevladoval tip prosto stoječe enodružinske j hiše) postajala vse bolj priljubljena, tako da j se je delež zasebnih stanovanjskih hiš v raz- ' merju do družbenih stanovanj stalno večal. ¦ Prav tako se je večal razkorak med površino ' in opremljenostjo enih in drugih stanovanj, j Tako je stanovanjsko vprašanje pri nas do- bilo še eno krizno točko: razkol med družbe- no in zasebno stanovanjsko gradnjo, med ka- terima nobena doslej ni bila zmožna, da bi zadovoljivo rešUa osnovno nalogo, da bi na- mreč ustvarila primerno bivalno okolje za i najširše plasti prebivalstva. i Tudi to, kar so gradili v Mariboru v 60. in j 70. letih, se ne razlikuje od splošnih vzorcev, ; značilnih za našo stanovanjsko zidavo. Po, eni strani sta institucionalni urbanizem in stanovanjska soseska S-21 na Taboru, urbanistična postavitev ZUM, 1965 208 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 arhitektura, ki so ju kot na tekočem traku »proizvajali« projektivni ateljeji gradbenih podjetij in Zavod za urbanizem, oblikovala stereotipne stanovanjske soseske, kot so na- selje Jugomont ob Betnavski cesti, S-21 ob Cesti proletarskih brigad, Greenwich-jug na Pobežju, S-36 na Teznem itd. Po drugi stra- ni pa Maribor skoraj z vseh strani oklepa obroč enoličnih predmestij z enodružinskimi hišami »po katalogih«, ki se še posebej ob prometnicah širijo globoko v kmetijsko oko- lico in pod zelene obronke Pohorja. V začetku 70. let je postalo vse bolj jasno, da same tržne zakonitosti ne zmorejo rešiti zapletenega stanovanjskega vprašanja. Pri iskanju novih poti so pričeli ustanavljati sa- moupravne interesne skupnosti (mariborska je bila ustanovljena leta 1973), s pomočjo katerih bi vodili družbeno usmerjeno stano- vanjsko politiko. V začetnem obdobju delo- vanja samoupravnih interesnih stanovanj- skih skupnosti je pomemben del nalog pome- nila gradnja solidarnostnih stanovanj," ki pa je sčasoma vse bolj stopala v ozadje, tako da je danes reševanje socialnih primerov naj- večkrat prepuščeno posameznikom in delov- nim organizacijam, kjer so ljudje zaposleni. V zadnjih letih smo v Mariboru priče pri- zadevanjem, kako bi izgradnjo stanovanjskih predelov razrešili s celovitejšim arhitektur- no-urbanističnim prijemom: v okviru pro- jekta Maribor-jug so že zgradili soseske S-23 in Nova vas I, Nova vas II. pa je v toku zi- dave. Pri Maribor-jugu naj bi preizkusili no- va načela prostorske organizacije in nov ob- likovalski pristop, katerega osnovna značil- nost je zgoščena stanovanjska zidava vzdolž uličnih potez. Kljub temu pa novosti niso take, da bi v temeljili spremenile osnovni urbanistični koncept soseske in že uveljav- ljeno prakso funkcionalističnega arhitektur- nega oblikovanja. Tako ima S-23 preveliko gostoto prebivalcev in stanovanjski objekti so z višinami zunaj človeškega merila, so- seske niso optimEilno opremljene z vzpored- nimi dejavnostmi, predvsem pa ni presežena stopnja, ko so novi mestni predeli le spalna naselja brez polnega življenja. Naj končam z ugotovitvijo, da je kljub raz- ličnim pristopom k reševanju stanovanjskega vprašanja, ki smo jih doživljali v obdobju po letu 1945, stanovanjska kriza pri nas še ne- razrešena in da se arhitekturi in urbanizmu kot pomembnima dejavnostma, ki se ukvar- jata s to problematiko, doslej ni posrečilo ponuditi takšnih rešitev, ki bi bistveno pri- pomogle k oblikovanju boljšega življenjskega okolja za delovne ljudi. Preden bomo našli takšne rešitve, bomo morali odgovoriti na naslednja vprašanja: — kako to, da kljub združevanju velikih sredstev*^ nismo odpravili pomanjkanja sta- novanj v večjih urbanih središčih in komu služi ta neučinkovitost; — kako bi uspeli kanalizirati zasebno gra- ditelj sko pobudo, (da ne bi bila v takšnem nasprotju z načeli bolj racionalne izrabe gra- div, prostora in energije), po drugi strani pa omogočiti stanovalcem v blokih in stolpni- cah, da bi odločali o vseh vprašanjih v pro- cesu gradnje stanovanj (tudi na področju ob- likovanja); — in kako doseči, da bi na stanovanjskem področju zaživelo ' načelo solidarnosti kot protiutež ozkim gospodarskim ozirom? V takšni luči je torej še vedno živa En- gelsova trditev, da je stanovanjsko vprašanje socialno vprašanje prve vrste — toda ne ta- ko, da bi gradili socialna stanovanja za naj- nižje sloje, temveč tako, da bi stanovanjska politika postala pomemben del socialistične socialne politike. OPOMBE* 1. »O stanovanjskem vprašanju«, slov. prevod v Marx-Engels: Izbrano delo, IV. Ljubljana, 1968, s. 341—451. — 2. V Marx-Engels, Izbrano delo, I. del. 1969. — 3. Tako R. Jakhel opredelju- je urbanizem kot zgodovinski pojav, ki označuje, da je konkretna družba dosegla določeno stop- njo v kapitalizaciji prostora, oziroma kot druž- beno dejavnost, ki omogoča dokončno kapitali- zacijo prostora. R. Jakhel: Iluzija in resničnost urbanih središč, Ljubljana, 1979. — 4. Partizan- ska knjiga, Ljubljana, 1982. — 5. Ze pred sredo stoletja so postavljali začasna stanovanjska naselja za delavce, ki so gradili južno železnico. Največje takšno naselje je bilo v Zidanem mostu in še danes se njegov del imenuje Majland — pač po furlanskih delavcih, ki so bili zaposleni pri gradnji proge. — 6. »Regulacijski načrt Maribora in okolice«, Slovenec, 13. 3. 1937, s. 3. — 7. Ivan Vurnik: »Za lasten dom in vrt«, Slovenec, 1928, št. 71, s. 3. — S. Avtor urbanistične postavitve pri naselju Metalne je bil Jaroslav Cernigoj, pri na- selju TAM pa Ljubo Humek, prvi projekti so na- stali leta 1947. — 9. Namesto njega so ustanovili projektivno organizacijo Komuna projekt, ki pa zaradi drugačnega pravnega položaja tudi ni imel takšnih kompetenc kot Zavod, ki je bil or- gan Okrajnega ljudskega odbora. — 10. Ci »Prva stanovanja za tržišče«. Delo 2. 2. 1962, s. 3. — 11. Solidarnostni stanovanjski sklad je v Mariboru pričel delovati celo eno leto prej, kot je bil spre- jet samoupravni sporazum o stanovanjski gra- ditvi, torej leta 1972. — 12. V Jugoslaviji gre namreč 10 odstotkov narodnega dohodka za stanovanjsko gradnjo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 209! GLADOVNA STAVKA V MOSKI KAZNILNICI V MARIBORU V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1936 FRANCE FILIPIC V moški kaznilniol v Mariboru je bilo v tri- desetih letih nekaj gladovnih stavk političnih obsojencev, prva že med 15. in 25. septembrom 1930, ko so bile življenjske prilike v tej kaznilni- ci še izredno težke in je veljal še stari, avstrijski hišni red.' Kljub odporu kaznilniške uprave, ki ni bila pripravljena pristati na kakršnokoli po- puščanje, je tedaj skupina desetih političnih ob- sojencev, komunistov, ob trdovratnem vztraja- nju obeh iniciatorjev stavke. Rodoljuba Colako- vida in Radeta Vujoviča, kd sta vzdržala v stavki 10 dni, dosegla premestitev v celice na južni stra- ni zgradbe, dovoljenje za sprejemanje večjega števila knjig in električno razsvetljavo v celicali do osme ure zvečer.^ Sicer je že zakon o izvrševanju kazni z odvze- mom svobode, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1930,' nekoliko omilil pogoje, v katerih so ži- veli obsojenci v kaznilnicah stare Jugoslavije, vendar je pomembnejše spremembe v kaznilni- ško življenje v Jugoslaviji prinesel šele novi hiš- ni red, ki je bil objavljen v Službenih novinah 4. januarja 1932; zlasti pomembna so bila njegova določila o komuniciranju zapornikov z zunanjim svetom, o možnostih sprejemanja pošte in pake- tov. Politični obsojenci so bili prej in po uveljavitvi tega novega hišnega reda v enakem položaju kot kriminalci ter niso bili deležni po zakonskih predpisih nikakršnih olajšav. Sele tako imeno- vana »Miškulinova uredba«, ki jo je pravosodno ministrstvo izdalo 9. septembra 1935, * je politič- nim obsojencem, komunistom, priznala pomemb- ne olajšave (pakete do 20 kilogramov mesečno, do 5 ur sprehoda na dan itd.). Toda nekaj manj kot leto dni po tej uredbi je novi minister za pravosodje, dr. Dragiša Cvetkovic izdal 10. av- gusta 1936 odredbo,* s katero je režim za poli- tične obsojence, komuniste, v kaznilnicah vnovič zaostrU. V kaznilnici v Sremski Mitrovici je nova odredba povzročila najhujši odpor (čeprav se je že tudi prej kršilo »Miškulinovo uredbo«).' Ko politični obsojenci, komunisti v avgustu 1936 s svojim odporom proti odredbi ministra za pravo- sodje od 10. avgusta 1936 niso dosegli nobenega uspeha, je 24. oktobra 1936 stopilo v Sremski Mitrovici 135 političnh obsojencev v gladovno stavko,' ki je trajala nato 4 dni, do 28. oktobra 1936, ko je ministrstvo za pravosodje preklicala svojo odredbo od 10. avgusta 1936 in potrdilo »Miškulinovo odredbo« od 9. septembra 1935.' Istočasno kot v Sremski Mitrovici, to je 24. ok- tobra 1936 so pričeli z gladovno stavko tudi po- litični obsojenci, komunisti, v Moški kaznilnici, v Mariboru; to je bila druga stavka v tej kaznil- nici, trajala je do novembra 1936.' Politični obso- jenci, komunisti, udeleženci v tej stavki, so bili vsi, razen enega, pripeljani 11. avgusta 1936 iz kaznilnice v Sremski Mitrovici," samo Ivo Ma- rinkovič, obsojen 9. avgusta 1935 pred okrožnim,. sodiščem v Bjelovaru na 7 mesecev strogega za- pora, na kazen, katero mu je 30. decembra 1935 povišal Stol sedmorice na 3 leta robije," je bil priveden v Maribor v kaznilnico 11. julija 1936 iz kaznilnice v Lepoglavi.'^ Konec 1936. leta je bilo v kaznilnici v Mariboru vsega 491 obsojen- cev," od tega 25 političnih. Tako neznatno šte- vilo političnih obsojencev se je ob velikem šte- vilu kriminalcev zelo težko uveljavljalo s svoji- mi zahtevami, kar je posebno prišlo do izraza v okoliščinah, v katerih je potekala gladovna stavka. Mnoga pričevanja političnih obsojencev, ki so se v stari Jugoslaviji znašli za kaznilnišldmi zi- dovi v Mariboru, govore o trdem in brezdušnem režimu v tej kaznilnici," zlasti o pedantnem in birokratskem ravnanju njenega ravnatelja Nika Vrabla, ki je to službo nastopil novembra 1924. leta. Tako je bilo tem večje tveganje peščice zapornikov, političnih obsojencev v mariborski kaznilnici, ko se je odločila za gladovno stavko." V mariborski kaznilnici je bilo med gladovno stavko 27 obsojencev, komunistov, ki so, po izja- vah nekaterih članov te skupine," vsi sodelovali v stavki, po podatkih kaznilniške uprave v Ma- riboru pa niso sodelovali trije obsojenci, ki so bili bolni." V kakšnih okoliščinah je potekala ta gladovna stavka in kdo so bili njeni akterji? Vsekakor je za boljše razumevanje te stavke potrebno poseči v njeno predzgodovino. Znano je, da je 1935. leto bilo prelomno v raz- voju KPJ, k čemur je zlasti pripomoglo dvoje, prvič, končana je bila obnova partije, ki je bila pod prvimi udarci diktature zdesetkana, in uve- ljavila se je njena programska preusmeritev, tako z izhodišč IV. državne konference, Id je po- tekala 24. in 25. decembra 1934 v Ljubljani, Split- skega plenuma, 9. in 10. junija 1935 v Splitu in VII. kongresa Komunistične internacionale, od 25. julija do 20. avgusta 1935 v Moskvi. Poudar- jena Ijudskofrontna usmerjenost KPJ je pripo- mogla k njenemu prvemu širšemu prodoru v tridesetih letih med množice, močno pa se je v tem času tudi povečalo število njenih članov. Zlasti se je KPJ organizacijsko okrepila, ko je po junijskem plenumu CK KPJ ustanovil tako imenovani državni biro partije »operativni organ biroja centralnega komiteja za neposredno vo- denje vsega dela partijskih organizacij v državi« s sedežem v Zagrebu, kratko imenovan ZEM- BILJ, s sekretarjem Djordjem Mitrovičem na če- lu.'8 ZEMBILJ je deloval v Zagrebu, kjer je ime- la svoj sedež tudi centralna partijska tehnika, skoraj 5 mesecev, bil je preko kurirskih zvez v stiku z vsemi pokrajinskimi komiteji KPJ, sprejemal je in obravnaval njihova poročila, do- ločal stališča in dajal direktive za njihovo delo- vanje. Mitrovič se je ob sodelovanju ostalih čla- nov ZEMBILJ (Drago Marušič, Srdja Priča) pred- , 210 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 stavil kot vztrajen organizator," tako da je središ- če KPJ v Zagrebu preko svojih zvez pomembno vplivalo na delovanje KPJ in SKO J v posamez- nih pokrajinah v državi, tja do oktobra 1935, ko je policija pričela z aretacijami komunistov V Sisku, v naslednjih mesecih pa tudi v Zagrebu in Beogradu. 14. novembra 1935 sta istočasno padla v Zagrebu policiji v roke Djordje Mitrovid in Franjo Kralj, član PK KPJ za Hrvatsko in Slavonijo. Na osnovi poročil o delovanju KPJ v državi, ki jih je policija našla pri Mitroviču in na osnovi delnih priznanj obeh aretiranih, ki sta bila med zasliševanjem na policiji izpostav- ljena najhujšim mukam, so se aretacije komu- nistov razširile skoraj na vso državo; policija je prijela večino članov pokrajinskih komitejev, razen v Vojvodini, člane aparata CK SKOJ, ne- kaj članov centralne tehnike ter okrožnih in mestnih vodstev KPJ in SKOJ. Do srede 1936 je bilo prijetih preko 2000 komunistov, postav- ljenih pred sodišče pa okoli 500.^« V Proleterju je v februarju 1936, v članku »Naj dejstva govo- re«2i bilo zapisano: »Od sredine novembra 1935 do danes je prijetih okrog 500 ljudi. Ti ljudje so v policijskih zaporih podvrženi takšnim mukam, ki presegajo vse to, kar je videla Jugoslavija v teh sedmih črnih letih. Starim srednjeveškim metodam prejšnjih šestojanuarskih vlad so se pridružiile nove »specialitete« duhovnika Koroš- ca ... Delavska funkcionarja Djordje Mitrovič, kovinar in Dragutin Kralja sta že tri mesece podvržena takšnim mukam, da sta ta dva mlada, krepka človeka še samo senca samega sebe.« V nadaljevanju članek opisuje torturo na poli- ciji, navedeno je, kako Ivanu Brijačku," češko- slovaškemu državljanu, ki ima za seboj že 5 let robi j e v Požarevcu, žgejo hrbet z razgretim li- kalnikom, kako je Ivan Sabolek,^* potem, ko so mu teptali rebra, ga obešali z glavo navzdol in ga tolkli po modih, poskušal napraviti samomor, kako so na podoben način mučili Pavleta Dur- sanoviča^^ itd. Med aprilom in julijem 1936 so se pred držav- nim sodiščem za zaščito države v Beogradu zvr- stili procesi, na katerih so bili med velikim šte- vilom obtožencev postavljeni pred sodni senat tudi poznejši udeleženci gladovne stavke v Ma- riboru, vsi, razen Iva Marinkoviča, za katerega smo že navedli, da je bil obsojen 9. avgusta 1935 pred okrožnim sodiščem v Bjelovarju,^« in Alek- sandra Radica, ki ga je obsodilo 30. aprila 1936 okrožno sodišče v Sremskl Mitrovici na leto dni strogega zapora.^' 4. aprila 1936 je bila na sodnem procesu, ki je zajel skupino 12 ljudi iz državnega vodstva SKOJ, izrečena sodba tudi trem članom CK SKOJ, ki so bih pozneje prestavljeni v Maribor, orga- nizacijskemu sekretarju CK SKOJ, Ivanu Sabo- leku, tri leta robije, Pavletu Dursanoviču, članu CK SKOJ in partijskemu inštruktorju, ki se je šolal na KUNMZ v Moskvi, 3 leta robije, ter Mirku Tomičiču, članu CK SKOJ, 2 leti strogega zapora.^' 4. junija 1936 je bila izrečena sodba 25 članom skupine organizatorjev partijske mreže, ki je bi- la neposredno vezana na ZEMBILJ dn osrednjo partijsko tehniko v Zagrebu; nosilec procesa je bil Djordje Mitrovič, sekretar ZEMBILJ,«« ki je bil obsojen na 5 let robije, vseh oseb, ki so bile obsojene na tem procesu in so morale pozneje v kaznilnico v Mariboru, je bilo — z Djordjem Mitrovičem — kar devet: Ivan Brijaček, 2 leti robije, Vladimir Brkič,* leto in šest mesecev strogega zapora, Zvonimir Brkič," leto strogega zapora, Milan Hofman,'* leto in 6 mesecev ro- bije, Viktor Ivičič,^ leto in 6 mesecev stro- gega zapora, Franjo Kralj, 3 leta robije, Sig- mund Kraus,'» 2 leti strogega zapora in Anton Suknaič,** leto strogega zapora. 13. junija 1936 je državno sodišče za zaščito države v Beogradu obsodilo šest članov KPJ, fci so v Zagrebu snovali partijske obrambne čete.'* Nosilec procesa je bil Zvonimir Svjetličič,'« glav- ni organizator obrambnih čet KPJ, prestavljen pozneje v Maribor. V tem procesu je bil obsojen na smrt Djuro Halabarec,'' ki je januarja 1936 med demonstracijami brezposelnih v Zagrebu ustrelil stražnika. Na istem procesu so bilii še obsojeni Miloš Zidanšek,'« 2 leti robije Mirko Vanič,'« 3 leta robije in Teodor Krivak,"« 3 leta robije; vsi trije so bili odpeljani v kaznilnico v Maribor. 9. julija 1936 je državno sodišče za zaščito dr- žave izreklo sodbe najštevilnejši skupini obto- žencev v procesih, vezanih na delovanje ZEM- BILJ; v procesu, katerega nosilec je bil Trajko Stamenkovlč, *i sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Srbijo, je bilo obsojenih vsega 37 ob- tožencev, med njimi 9, ki so pozneje bili prestav- ljeni v Maribor," poleg Trajka Stamenkoviča, ki je bil obsojen na 6 let robije: še ing. Lovro Sperac,*' leto dni robije, Mihajlo Bumbulovič,** inštruktor CKKPJ, ki se je šolal na KUMNZ v Moskvi, 6 let robije, Josip Bosak,*" 5 let robije, Jovan Jerkovič,*" 4 leta robije, Naftali Demaj- jo,*' pet in pol let robije, David Demajo,** 3 leta robije, Djevad Maglajldc," tri leta robije, Vla- dimir Stefanie, ™ 3 leta robije. Obsojenci z navedenih procesov so bili dan, najpozneje dva dni po izreku sodbe iz zaporov sodišča za zaščito države prepeljani v kaznilnica v Sremski Mitrovici in tukaj razporejeni po sa- motnih celicah, v katerih naj bi prebili tri me- sece, prvo stopnjo svoje kazni, tako da bi bili po treh mesecih premeščeni v skupne sobe. Med- tem je bU prestavljen iz Lepoglave za novega upravnika kaznilnice v Sremski Mitrovici Dušan Petrovič, znan po svojem brezobzirnem in ne- človeškem ravnanju s političnimi obsojenci, po- vzročitelj masakra 20. avgusta 1935 v Lepogla- vi."' Petrovič je takoj po svojem prihodu pričel zoževati političnim obsojencem njihove že pri- znane pravice, kar je izzvala nemire in proteste med političnimi obsojenci. Kot smo že navedli je nato uredba ministra za pravosodje dr. Dra- giše Cvetkoviča, s katero je bila preklicana »Miš- kulinova odredba«, '« 10. avgusta 1936 celo izzva- la v mitroviški kaznilnici najhujše proteste. Ko so se novodošH obsojenci iz prej navedenih sod- nih procesov takoj po svojem prihodu pridružili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 211 i nemirom in protestom v kaznilnici/^ jg miinistr- stvo za pravosodje naglo ukrepalo, odbralo je med novodošlimi 26 obsojencev, za katere je menilo, da so najbolj nevarni za red in mir v kaznilnici ter jih prestavilo v mariborsko kaznilnico; strogi režimj v tej kaznilrDici naj bi jih ukrotil. K izlo- čitvi 26 obsojencev iz množice novodošlih, ki so bili razporejeni po samotnih celicah v stari zgrad- bi mitroviške kaznilnice je pripomoglo dejstvo, da so neicaj dni pred to izločitvijo stopili v gla- dovno stavko, da bi izsilili prestavitev v mladin- sko zgradbo.** Upravnik kaznilnice v Sremski Mitrovici Du- šan Petrovič je z dopisom 10. avgusta 1936"* ka- zenskemu zavodu v Mariboru sporočil, da je pravosodno ministrstvo s svojim sklepom od 10. avgusta 1936, št. 80540 prestavilo v kazenski za- vod v Mariboru obsojence Ivan Sabolek, Trajka Stamenkovič, Pavle Dursanovič, Mirko Tomi- čič, Djordje Mitrovič, Franjo Kralj, Sigmund Kraus, Ivan Brijaček, Anton Suknaič, Viktor Ivičič, Zvonimir Svetličič, Mirko Vanič, Mihajlo Bumbulovič, Lovro Šperac, Josip Bosak, Dževad Maglajic, Aleksandar Radič, Jovan Jerkovič, Naf- tali Demajo, Vladimir Stefanoviič, Vladimir Br- kič, Zvonimir Brkič, Miloš Ziidanšek, Teodor Kri- vak in Muan Hofman. K navedenemu spisku je Dušan Petrovič dodal navodilo: »Ker je ministrstvo za pravosodje predpisalo za navedene obsojence poseben režim, se pripo- roča upravi, da od sprejetja tega sklepa v vsem uporablja najstrožji predpis, ki velja za vse osta- le obsojence kriminalce. Istočasno se priporoča upravi, da onemogoči zgoraj navedenim premeščenim obsojencem sle- herni stik z ostalimi obsojenci.« Ministrstvo za pravosodje je tudi^ samo pose- bej poslalo z datumom 10. avgust 1936*^ dopis upravi mariborske kaznunice s seznamom ob- sojencev, kil jih je prestavljalo tja iz Sremske Mitrovice, temu dopisu pa je v celoti dodalo svojo uredbo od 10. avgusta 1936 o strožjem re- žimu za politične obsojence v kaznilnicah. Skupina političnih obsojencev je potovala iz Sremske Mitrovice v Maribor dva dni,, od 10. na 11. avgust 1936, obsojenci so bili vklenjeni in še pripeti h klopem v vagonu. Potovali so v veliki vročini, sicer pa so bUi orožnilci, ki so jih sprem- ljali korektni in SvetMčiču se je celo posrečilo na eni od postaj med Celjem in Mariborom od- vreči skozi okno dopisnico, namenjeno doma- čim. " Proti večeru 11. avgusta 1936 so prispeli v Maribor; tu se je vlak ustavil preden je za- peljal na železnišloi most, vagon z obsojenci so železničarji odklopili od kompozicije in potisni- li pred bližnjo kaznilnico. Obsojence so orožniki odgnali v kaznilnico, kjer jih je pričakal na dvo- rišču ravnatelj Niko Vrabl. V krajšem nagovoru je novodošle opozoril, da v tej kaznilnici vlada strog red in da jih čakajo hude kazni, če se bodo pregrešili proti njemu.** Nato so morali novo- došH v klet, kjer so jih ostrigli, skopali in preo- blekli, po prebiti noči v kleti pa so jih razdelili po samotnih celicah, sleherni med njimi pa je. moral še posamično k ravnatelju Niku Vrablu v njegovo pisarno. V samotnih celicah so bili zaporniki strogo lo- čeni drug od drugega, kljub temu pa so pričeli vzpostavljati stike med seboj s trkanjem ob ste- no, sporazumevajoč se med seboj po sistemu za- porniške abecede.*" Kogar so pazniki zalotili pri tem trkanju, je prejel disciplinsko kazen in je moral v klet v temnico. Kletne celice so bile, po izjavi vseh obsojencev, vlažne, naoknice so paz- niki zaprli, da so bili zaporniki v popolni temi, če je obsojenec bil kaznovan s trdim ležiščem, je moral ležati na pogradu na golih deskah — po nekaterih izjavah tudi kar na tleh—. Podat- ki govore o tem, da so enim discipMnsko kazno- vanim zapornikom pri odhodu v »klet« vzeli ve- zalke iz čevljev, drugim naj bi bili sploh od- vzeli obuvalo. Hrana je bila pičla, droben košček) mesa enkrat na teden, sicer pa repa, zelje, krom- pir, fižol, vse zelo borno zabel j eno in vodeno, kaznjence je reševala pred lakoto možnost, da so si, če niso bili disciplinsko kaznovani, pod do- ločenimi pogoji lahko kupovaU priboljške, smeU pa so tudi sprejemati pakete — po Miškolinovi uredbi v večjem obsegu (do 20 kilogramov me- sečno), v obdobju, ko je bua ta uredba zožena pa do 10 kilogramov mesečno, in to samo od družinskih članov.^ Posebna odredba pravosod- nega ministrstva od 10. avgusta 1936«i je za obiske, ki so jih lahko sprejemali politični obso- jenci, vsebovala izredno določilo: »Obsojeni ko- munisti lahko sprejmejo obiske enkrat mesečno in to samo najožje družinske člane.« Obisk ne sme trajati več kot 20 minut. Ob sestanku obso- jenca z družino mora biti upravnik zavoda oseb- no navzoč. Razgovarjati se sme samo o strogo družinskih prilikah in o premoženjskih zadevah. Vse ostalo je strogo prepovedano, zlasti pogovor o političnem položaju v domovini ali na tujem. To odrejam zato, ker je dosedanji liberalni po- stopek bü namerno zlorabljen z namenom, da se obsojenci komunisti povežejo s svojo ilegalno organizacijo v zunanjem svetu.«'^ Disciplinske kazni so bUe pogoste, tako za kr- šenje strogega reda na skupnem sprehodu, ko so morali obsojenci z rokami na hrbtu, molče in v določeni oddaljenosti drug od drugega koraka- ti v krogu na dvorišču med dvema kriloma ka- znilnice, za ne dovolj disciplinirano vedenje ob- sojencev napram pazniku in zlasti za vzpostav- ljanje zvez med zapornild s trkanjem ob ste- no. Kazni je izrekal upravnik kaznilnice Niko Vrabl, v njegovi odsotnosti pa njegov namest- nik, učitelj Miško Cizelj na raportu, na katerega so pazniki pripeljali kaznjenca, ki je zagrešil kakšen prestopek. Tako je bil manj kot teden dni po prihodu v mariborsko kaznilnico že kaznovan Anton Suk- naič, ki je prejel 17. avgusta 1936 dva tedna za- pora v samotni celici v kleti s postom vsak drugi dan in 8 dni trdega ležišča, ker se je poskusil sporazumeti z obsojencem Viktorjem Ivdčičem v sosednji celici s trkanjem ob steno."^ 19. avgusta 1936 so bili kaznovani Djordje Mitrovič, Teodor 212 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Krivak in Zvonimir Brkič s tremi dnevi zapora v celici s trdim ležiščem in dvema postoma (kazen so prebili v kleti), ker so se s trkanjem sporazu- mevali z zapornikom v sosednji celici.'^ 19. okto- bra 1936 je ing. Lovro Sperac prejel en dan za- pora v celici s trdim ležiščem in postom, češ da je bil predrzen napram pazniku." Navedli smo samo nekaj podatkov iz osebnih spisov, ki so od posameznih obsojencev ohranjeni v fondu moške kaznilnice v Mariboru v jugoslovanskih arhivih. Dejansko ni bilo obsojenca v tem času, da ne bi bil kaznovan. Kazen v kleti je bila zelo huda. Soglasna so pričevanja o vlažnih celicah," celo v poročilu Radomirja Pašiea, odposlanca ministrstva za pra- vosodje od 5. novembra 1936'« je povedano, da so celice v kleti »prilično vlažne«. Kot drugod po celicah se tudi tu pozimi ni kurilo. Kot smo že omenili je bilo vseh 26 obsojencev, ki so prispeli 11. avgusta 1936 v mariborsko ka- znilnico, razporejenih po samotnih celicah. S tem v zvezi je poročala kaznilniška uprava 13. avgusta 1936 ministrstvu za pravosodje v Beogra- du," da je 23 obsojencev, ki prestajajo 1. stopnjo kazni, razporejenih po celicah v samotnem zapo- ru, v skladu s § 20, 1. odstavek zakona o izvrše- vanju kazni odvzema svobode,'" ter da so trije obsojenci, ki prestajajo II. stopnjo kazni prav ta- ko razporejeni po samotnih celicah v skladu s § 20, odstavek 3, zakona o izdrževanju kazni od- vzema svobode. O položaju, v katerem so se znašli obsojenci v mariborski kaznilnici, ki so prišli 11. avgusta 1936 iz Sremske Mitrovice, značilno priča pismo, ki ga je 5. septembra 1936, dan po preteku treh mesecev prvostopenjske kazni napisal domačim Anton Suknaič (obsojen 4. junija 1936): »Kot ve- ste, smo prestavljeni iz Mitrovice v Maribor. Tri mesece sem že v samotni celici. Pisati smem en- krat v štirih tednih. Pošto smem sprejemati sa- mo od matere, bratov in sester. Pisati mi smete samo o družinskih zadevah. Zanima me, kako so ... (nečitljivo) v šoli, kako Katica, kako zdravje, kako s strankami (zadnje prečrtano). Pošljite mi knjige za politični izpit, zanje sem vas že ne- kajkrat prosil. O svojem življenju vam bom pri- povedoval, ko se vrnem domov. Mi smo kaznjen- ci. Prosiim Vas; da mi pošljete nekaj denarja, da si lahko preskrbim najpotrebnejše drobnarije. Tobaka mi ne pošiljajte. Potreboval bom zimsko perilo (perilo prečrtano), par debelih volnenih, liških nogavic (prečrtano). Se vedno smo v sa- motnih celicah. Vsekakor pišite čim več in čim pogosteje.«'* Pri prestajanju kazni »v kleti« so težje zboleli Anton Suknaič, Zvonko in Vladimir Brkič ter Trajko Stamenkovič (vnetje rebrne mrene, začet- ki tuberkuloze), tako da je posvetovalni odbor mariborske kaznilnice 30. septembra 1936 na svo- ji seji sklenU, da predlaga za Antona Suknaiča in Zvonimirja Brkiča zaradi bolezni pogojni od- pust, za Vladimirja Brkiča in Trajka Stamenko- viča pa pomilostitev, ki naj bi jima znižala ka- zen." Predlog posvetovalnega odbora maribor- ske kaznilnice pravosodno ministrstvo gotovo ni upoštevalo, saj so vsi štirje predlaganci odslužili svojo kazen do konca. Kljub hudi osamljenosti so politični obsojenci v mariborski kaznilnici v tem času v glavnem preko trkanja na stene vzpostavljali zveze med seboj, od časa do časa pa se je tudi posrečilo, tako v nedeljo pri obisku cerkve — znotraj ka- znilnice — predati drug drugemu kakšno pi- smeno sporočilo. Ze od vsega začetka je tako teklo dogovarjanje, da bi s skupnim nastopom takoj ko bi bilo mimo trimesečno obdobje izdr- žavanja prvostopenjske kazni, dosegli premesti- tev v skupne prostore." Ali so politični obsojenci v mariborski kaznil- nici v tem času imeli kakšno zvezo z zunanjjm svetom, morda s partijsko organizacijo v Mari- boru? Podatkov za obdobje do začetka gladovne stavke o tem sicer ni; morale pa so obstojati, saj je komaj verjetno, da bi se povsem slučajno za- čeli gladovni stavki 24. aktobra 1936 v Sremski Mitrovici in v Mariboru istočasno. 17. septembra 1936 je kaznilniška uprava v Mariboru odposlala upravi mesta Beograda, nje- nemu policijskemu oddelku šifriran listek, ki je bil zasežen pri Ivanu Vukeliču, obsojenem na 7 let robije zaradi razbojništva;, po mnenju kaznilniš- ke uprave je bil šifrirani list morda namenjen ob- sojencem komunistom. V Beogradu šifer niso mogM razrešiti.'* Medtem ko so politični obsojenci v mariborski kaznilnici, porazdeljeni po samotnih celicah, pri- čeli snovati akcijo, s katero naj bi izsilili sku- pen zapor, pa je vodstvo KPJ razpravljalo o nji- hovem obnašanju v preiskavi pred policijo in potem na sojenju pred sodiščem za zaščito drža- ve. V zvezi z glavnim »zemhiljskim« procesom, katerega nosilev je bil Djordje Mitrovič, je sicer Zvonko Brkič po vojni izjavil: »Na sojenju so se vsi dobro držali, nihče se ni obnašal kapitulantsko (...). Imel sem vtis, da naše priznavanje ali ne- priznavanje pred samim sodiščem ni igralo nobe- ne vloge pri oceni krivde, temveč so na koncu bile izrečene kazni v sorazmerju z vlogo posa- meznika v partiji.«" Ze 2. julija 1936 je CK KPJ poslal kolektivu političnih obsojencev, komunistov, v kaznilnici v Sremski Mitrovici sporočilo s smernicami za politično delovanje znotraj kolektiva, dotikala pa se je tudi problema novincev, ki so prihajali v tem času v kaznilnico, potem ko so bili obso- jeni na »zembiljskih« procesih." CK KPJ je spo- ročal: »Verjetno bodo kmalu pričeli prihajati k vam ljudje iz policijskih vdorov (provai) v no- vembru lani. Nujno je pohiteti s preiskavo o nji- hovem vedenju in nam čun prej poslati poročilo. Kakor sklepamo iz obtožnice in vrste informacij so se zelo slabo držali dn zaslužijo brezpogojno izključitev: Mitrovič, Zovko," Kralj, Kraus, iz skupine Mitrovič ter Dursanovič, Sabolek, Tomi- čie iz skupine mladincev.« Ali so udeleženci »zembiljskih« procesov in drugih procesov pred državnim sodiščem za za- ščito države v prvi polovici 1937. leta bili zasli- šani od partijskih komisij v kaznilnici v Sremski KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2131 Mitrovci? Odgovor je treba iskati v gradivu o kaznilnici v Sremski Mitrovici v arhivu CK ZKJ. Vsekakor je centralni komite pratije ukrepal. Proleter, glasilo KPJ je v svoji številki sep- tember 1936, številka 6, letnik 12, prinesel obve- stilo: »Izključeni iz partije«. »S sklepom Central- nega komiteja KPJ so iz vrst KPJ izključene sledeče osebe: Djordje Mitrovič, Franjo Kralj, Milan Hofman, Pavle Dursanovič, Josip Sabolek. S tem ko je kapitulirala pred policijo jei ta sku- pina bivših funkcionarjev izdala svoje tovariše, izdala je našo partijo in s tem je tudi izdala stvar osvoboditve delavskega razreda.« Obsodba je bila huda, komaj verjetno pa je, da je vest o njej tedaj dosegla politične obsojence v mariborslci kaznilnici. Ti so medtem nadalje- vali z dogovarjanjem o skupnem nastopu. »Mi smo med seboj zelo hitro vzpostavili kontakte,« je opisal Zvonko Brkič tedanji njihov položaj,'^ »med sprehodom, s trkanjem ob steno, končno tudi v cerkvi. Med mašo smo se lahko pogovar- jali in dogovorili smo se, da po treh mesecih v samotnih celicah stopimo v gladovno stavko in za- htevamo skupni zapor. Medtem je prišla zima, mi smo bili še vedno v letnih oblekah, v i celicah je bilo mrzlo, hrana je bila slaba. Zahtevali so, da naj pukamo perje in lepimo vrečke, čemur smo se uprli; nekateri so kar metali perje skozi okna. Nikakor nas niso hoteli pustiti v skupne so- be, ne dovoliti svobodnega sprejemanja paketov.« 13. oktobra 1936 je naposled kaznilniška upra- va vendar premestila 8 obsojencev s krajšimi kaznimi iz samotnih celic v skupno sobo, v ma- njšo skupno sobo pa še posebej tri obsojence, ki so bili že drugič na robiji." Istega dne je prišla na obisk k svojemu bratu Antonu Suknaiču sestra Katica. Obisk je bil zelo kratek. Kot je bilo že na- vedeno, je Suknaič pred tem bil 14 dni kazensko v kletni celici, kjer je zbolel. Ko ga je sestra na začetku obiska vprašala, kako to, da tako slabo izgleda in je začel govoriti o tem, da je bil 14 dni v vlažni podzemni celici, kjer je zbolel, so pazniki takoj prekinili pogovor in ga poskušali v naglici odpeljati iz Vrablove pisarne, kjer je obisk potekal. Suknaiču se je vendar še posreči- lo, da je sestro prosil, da naj kaj podvzame. Suk- naičeva sestra je nato po svoji vrnitvi v Zagreb odšla k dr. Rudolfu Bičaniču, znanemu ekono- mistu, prvaku SDS (Samostojne demokratske stranke), ki je bil vidna osebnost v KDK (Kme- čko-demokratski koaliciji) in Suknaičev zna- nec.*" Dr. Bičanič je nato seznanil s podatki, ki mu jih je posredovala Suknaičeva sestra o svo- jem bratu in sploh o položaju političnih obsojen- cev v mariborski kaznilnici, dr. Vladiroirja Ma- čka, voditelja Združene opozicije. Dr. Maček je bil medtem obveščen, da bodo 24. oktobra 1936 v protest proti nečloveškemu ravnanju Dušana Pe- troviča, ravnatelja kaznilnice v Sremski Mitro- vici, politični obsojenci v tej kaznilnici stopUi V stavko. Sestavil je letak z naslovom »Dr. Vladko Maček o nečloveškem ravnanju s političnimi obsojenci. Pismo poslano pravosodnemu mini- stru.« V tem letaku, z datumom 23. oktober 1936, je dr. Maček opisal položaj političnih obsojencev v kaznilnici v Sremski Mitrovici, posebej pa je navedel tudi slučaj obsojenca Antona Suknaida v maniborski kaznilnici, ki da je moral »kljub vi- soki stopnji tuberkuloze in z 38 stopinjami vro- čine, ležati 14 dni na deskah v kleti polnii vo- de«.si 20. oktobra 1936 je bil pripeljan v mariborska kaznilnico iz kaznilnice v Stani Gradiški Miško Sigečan, ki ga je okrožno sodišče v Osijeku 8. ju- lija 1936 obsodilo na 3 leta robije, ker je propa- giral samostojno hrvaško državo z dr. Mačkom na čelu.** 22. oktobra 1936 so bili politični obsojenci v mariborski kaznilnici, ki so bili prestavljeni v dve skupni sobi, obveščeni, da bodo morali od- slej delati; naslednjega dne, 23. oktobra 1936 sta jim dva obsojenca — kriminalca prinesla na no- silih papir za izdelovanje vrečic, vendar so delo zavrnili. Zaradi tega so morali 24. oktobra 1936 zjutraj na raport, na katerem jih je nadučitelj Miško Cizelj — ravnatelj Niko Vrabel je bil na dopustu — kaznoval s sedem dni zapora v disci- plinskih celicah, to je v kleti.*' Še istega dne, ko so nastopili kazen, to je 24. oktobra 1936, so od- bili hrano in pričeli z gladovno stavko.** Ko so ostali politični obsojenci, komunisti na dopoldanskem sprehodu 24. oktobra 1936 ugoto- vili, kaj se je zgodilo z njihovimi tovariši iz sku- pnega zapora, so prav tako stopili v gladovno stav- ko. Potek dogodkov s tem v zvezi je zelo nazorno opisal paznik Jože Murgelj, poveljnik samotnega oddelka na zaslišanju 31. oktobra 1936 v upravi mariborske kaznilnice:«*' »Obsojenci komunisti iz skupnega zapora so bili dne 24. oktobra disciplinirani radi tega, ker so odklonili delo. Obsojenci iz skupnega zapora so se od časa, ko so bili dodeljeni v skupni od- delek, sprehajali ločeno od ostalih obsojencev iz celic v drugem delu dvorišča. Ko so dne 24. oktobra predpoldne bili obso- jenai iz celic zopet na sprehodu so gotovo opazili, da ni ostalih obsojencev komunistov iz skupnega zapora na njihovem krogu na sprehodu. To je po mojem mnenju bil razlog, da je takrat, ka so šli iz sprehoda v naš trakt, stopil obsojenec Radič Aleksander iz vrste, vstran in je zaklical: »Dru- govi, naši drugovi su u podrumu, mi nastupamo štrajk, i tražimo šta je u Sremskoj Mitrovici« ! Vsi ostali so mu nato zaklicali »Hočemo, živio«!. Vse to se ni dalo preprečiti, ker se je zgodilo v veliki naglici. Iz tega soglašanja vseh za poče- tek štrajka bi se dalo sklepati, da so bili že na to poprej pripravljeni. Po mojem mnenju so se mogli obsojenci v ce- licah, ki drugače med seboj niso prihajali v doti- ko, dogovoriti med seboj na ta način, da so tr- kali na zid v celici. Radi tega jih je bilo precej izmed njih na raportu, nekateri po dvakrat, in so bili tudi disciplinirani. Gladovni štrajk so obsojenci izvedli na ta na- čin, da so odklanjali vsako hrano in da so tisto hrano, ki so jo dobili v paketih od doma oziroma pri nakupu priboljškov, deloma vrgli skozi okno na dvorišče, deloma pa pometali v nočne posode in tako uničili.« 214 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Tako se je v mariborski kaznilnici pričela gla- dovna stavka, kateri se je takoj pridružil tudi Ivo Marinkovič. čez dva dni pa se je stavkajočim političnim obsojencem pridružilo še šest krimi- nalnih obsojencev. Upravnik mariborske kaznil- nice, Niko Vrabl, je poročal 31. oktobra 1936 mini- strstvu za pravosodje:«« »Čast mi je poročati, da so dne 24. oktobra 1936 začeli z gladovnim štrajkom tukajšnji obso- jenci-komunisti: Marinkovič Ivan, M je bil z razpisom Ministr- stva pravde z dne 8. VII. 1936, št. 68175 dne 1. VII. 1936 premeščen v mariborsko kaznilnico iz Lepoglave, dn obsojenci Sabolek Ivan, Stamen- kovič Traiko. Dursanovič Pavle, Tomičič Mirko, Mitrovič Djordje, Kralj Franjo, Kraus Sigmund, Brijaček Anton, Ivičič Viktor. Svetličič Zvoni- mir, Vanič Mirko. Bumbulovdč Mihajlo. Snerac Lovro, Bosak Josip, Maglajlič Djevad, Radid Aleks- ander, Jerkovič Ivan, Demaio Naftali, Demajo David. Stefanovič Vladimir, Brkič Zvonimir, Zi- danšek Mihajlo, Krivak Teodor in Hofman Mi- lan, ki so bili z razpisom Ministrstva pravde z dne 10. VIII. 1936, št. 80540 premeščeni v mari- borsko kaznilnico iz Sremske Mitrovice. Skupaj je torej stopilo v gladovni štrajk 25 ko- munistov. Kot razlog navajajo, da so se jim odvzele razne beneficile, ki so jih imeli in kakoršne še baje sedai imajo v drugih zavodih obsojenci-komu- nisti kot ,politični' obsojenci, zlasti kakršne so imeli v Twsebnem oddelku za politične obsojence v Sremski Mitrovici. Vsi navedeni zahtevajo, da se jim te »benefi- cije«, ki so jim bile odvzete z razpisom Gospoda ministra pravde št. 80540 z dne 10. avgusta 1936, vrnejo in da se vsi premestijo nazaj v Srem. Mi- trovico oziroma v tisti zavod, v katerem obsojen- ci-komunisti take beneficije uživajo. Dne 26. oktobra je začelo z gladovno stavko še nadaljnjih 6 obsojencev, in sicer Pospišdl Adolf, Dasovič Ivan, Vukelič Ivan, Ostriš Dju- ro in Smojver Franjo, ki so bili na podlagi raz- pisa Ministrstva pravde št. 11544 z dne 19. fe- bruarja 1936 premeščeni v Maribor iz Srem. Mi- trovice ter Vujoševič Paun, ki je bil na podlagi razpisa Ministrstva pravde z dne 11. VII. 1935, št. 71630 premeščen in Niša v mariborsko kaznilni- co. Po odredbi kaznliniškega zdravnika so bili dne 28. oktobra in 30. oktobra vsi navedeni umetno hranjeni z izjemo obsojencev Krivaka Teodorja in Radica Aleksandra, ki sta dne 29. oktobra prostovoljno začela sprejemati hrano z uteme- ljitvijo, da sta bila od drugih h gladovni stavki zapeljana. Cast mi je prositi za morebitne nadaljnje od- redbe. V Mariboru, dne 31. oktobra 1936. Upravnik: Vrabl« O tem, kakšne so bile zveze obsojencev komu- nistov s kriminalnimi obsojenci, ni podatkov; iz razpoložljivih podatkov tudi ni razvidno, koliko časa so obsojenci kriminalci vztrajali v gladov- ni stavki. Ko je gladovna stavka pričela, je bil' ravnatelj mariborske kaznilnice Niko Vrabl na dopustu v Ljutomeru, zastopal pa ga je, kot je bilo že nave- deno, nadučitelj Miško Oizelj. Ta je po izbruhu stavke tudi drugo skupino stavkajočih kaznoval s 7 dni zapora v disciplinski celici." Niko Vrabl se je vrnil z dopusta 27. oktobra 1936, naslednjega dne pa so bili stavkajoči obsojenci po odredbi ih v prisotnosti kaznilničnega zdravnika dr. Jurečka prvič umetno hranjeni.^« Umetno hranjenje je potekalo pod najhujša prisilo in celo s cevčico, potisnjeno skozi nos, ko obsojenci niso hoteli odpreti ust; soglasni so po- datki o tem, da so obsojenci pri prisilnem hra- njenju pretrpeli hude muke.«' Kot je razvidno iz Vrablovega poročila od 31. oktobra 1936, sta Teodor Krivak in Aleksander Radič 29. oktobra 1936 prekinila gladovno stav- ko in začela sprejemati hrano; po podatkih za- pisnika, ki je bil sestavljen o stavki 4. novem- bra 1936 z Nikom Vrablom v prisotnosti odpo- slanca ministrstva za pravosodje, Radomirja Pa- Siea."" pa je podatek, da niso stopili v gladovna stavko Anton Suknaič ter brata Vladimir in Zvo- nimir Brkič, češ da niso stopili v gladovno stav- ko, ker so bili tuberkulozni — kar pa sta tako Anton Sukna'é kot Zvonko Brkič v povojni izja- vi zanikala." Sicer pa je upravnik mariborske kaznilnice, Niko Vrabl 1. novembra 1936 v dopi- su pravosodnemu ministrstvu vso trojico navedel med tistimi obsojenci, ki so tudi po smrti Djordja Mitroviča nadaljevali s stavko, "a Kot je bilo že omenjeno, so 24. oktobra 1936 pri- čeli z gladovno stavko tudi politični obsojenci v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Ti pa so končali z gladovno stavko že 28. oktobra 1936, ko jim je bila razglašena odredba pravosodnega ministr- stva, s katero je bila ukinjena odredba od 10. avgusta 1936 in ponovno uveljavljena odredba od 9. septembra 1935 (Miškulinova odredba).'« Ravnatelj mariborske kaznilnice, Niko Vrabl je šele 31. oktobra 1936 obvestil ministrstvo za pravosodje o gladovni stavki v kaznilnici. O tem je izjavil v zapisniku od 4. novembra:" »Ker je zdravnik odredil vse potrebno za hranjenje stav- kajočih, nisem smatral za potrebno, zlasti ker so podobne stavke povsem navadni občasni pojavi v kaznilnicah, da o tem obvestim ministrstvo. Na- meraval sem obvestiti ministrstvo po končani stavki, ki običajna traja okoU tri dni ali vsaj ne mnogo več, kot sem to storil ob sličnih dogodkih že v minulih letih.« Niko Vrabl je bil očitno prepričan, da bo zlahka opravil s stavkajočimi, dogodki v zvezi s stavko pa so se obrnili v nepričakovano smer. Stavkajo- či so bili trdovratnejši kot je pričakoval in mini- strstvo za pravosodje je s svojo odredbo od 28. X. 1936 s svojim popuščanjem ugodilo zahtevam stavkajočih političnih obsojencev v Sremski Mi- trovici, kar je posredno tudi vplivalo na položaj stavkajočih v mariborski kaznilnici. Niko Vrabl je v zgoraj navedenem zapisniku od 4. novembra KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2151 1936 izjavil, da je odredbo mnistrstva za pravo- sodje prejel šele 31. oktobra 1936 dopoldne, da je stavkajoče takoj obvestil o tej odredbi, ti pa da so izjavili, da bodo nadaljevali s stavko, de- loma zato, ker želijo biti premeščeni nazaj v Sremsko Mitrovico ali v kakšno drugo kaznilni- co, deloma pa tudi zaradi tega, ker v odredbi od 28. oktobra 1936 ni povedano, da jim ni potrebno delati, da lahko kadijo po svoji volji in da se jih ne sme siliti v cerkev. K temu je Vrabl v zapi- sniku navedel, da je sporočil stavkajočim, da tem njihovim zahtevam ne more ugoditi, dokler ne prejme drugačne odredbe od ministrstva za pra- vosodje in da vztraja pri predpisih ZJik" in dolo- čilih hišnega reda. Ob 17.55 je 31. avgusta 1936 na bol- niškem oddelku mariborske kaznilnice umrl Djordje Mitrovič, ki se je od prvega dne udele- žil gladovne stavke. Iz zapisnika o njegovi smrti, ki je bil sestavljen v mariborski kaznilnici 2. no- vembra 1936, povzemamo podatke o poteku do- godkov v zvezi z njegovo usodo." Paznik Matevž Plevnik, ki je v noči od 30. na 31. oktober 1936 imel službo nočnega stražnega poveljnika, je izjavil, da je četrt ure pred pol- nočjo zvonil iz centrale paznik Ivan Lešnik, ki je imel to noč od 21. do 24. ure nočno stražo v sa- motnem odelku in pni disciplinskih celicah. Leš- nik mu je povedal, da je Djordje Mitrovič začel kričati v svoji celici, da mu je zelo slabo. Matevž Plevnik je tekel po bolniškega paznika desetarja Ceha, ki je imel nočno službo v kaznilniški bol- nici ter mu naročil, da takoj odide k obsojencu Mitroviču v njegovo celico. Paznik Josip Murgelj, ki je bil poveljnik sa- motnega oddelka A, v katerem je bila celica Djordja Mitroviča, je izjavil, da je 30. oktobra 1936 zvečer postavil Mitroviču večerjo v celico, da je bil Mitrowé naslonjen na posteljo. Murgelj naj bi mu bil svetoval, da naj se javi k zdravni- ku, če se počuti slabega, Mitrovič pa da mu je samo odgovoril: »Od vas ne trebam nista.« V soboto 31. oktobra zjutraj je Murgelj, ki po- noči ni bil v službi, videl, da je prišel zjutraj k Mitroviču v celico kaznilniški zdravnik dr. Ju- rečko, ki je odredil, da se Mitroviča takoj pre- mesti v kaznilniške bolnico, kar se je tudi zgodi- lo. Po Murgljevi izjavi je bil Djordje Mitrovič pri prihodu v mariborsko kaznilnico izmed vseh komunistov najbolj slab in mršav ter se je dr- žal sključeno. Zaslišan je bil tudi Franjo Ceh, bolniški paz- nik, ki je izpovedal podrobnosti o Mitrovičevi smrti: »V noči od 30. na 31. oktober sem kot bol- niški paznik imel nočno službo. Ravno opolnoči me je poklical desetar Plevnik Matevž ter mi povedal, da je obsojencu Mitroviču v celici slabo. Sel sem takoj k obsojencu v njegovo celico ter ga vprašal, kaj mu je. Rekel mi je, da ga zebe in da ga žeja. Zmeril sem mu temperaturo, ki je znašala 37,5». Sel sem takoj v bolnico ter mu skuhal čaj (lipov) in ga nesel v celico. Mitrovič pa je čaj samo poskusil ter ga nato odklonil, re- koč, naj čaj jaz pijem sam in je zahteval vodo. Zahteval je kozarec vode in ga je tudi dobil. Ko je odklonil čaj, mi je rekel, naj mu prinesem strihnina, ker noče več živeti. Na moje vprašanje, ali naj pokličem zdrav- nika ali želi morda kaka zdravila, mi je odgovo- ril: »Ja nišam tražio ne vas, ne lekara i toliko manje lekove. Lekove hočemo dati našim mini- strima zato, što nas drže u zatvoru.« Ker je, kakor je videti, Mitrovič vse nadaljnje odklonil, sem ga pustil in zjutraj takoj ta slučaj javil kaznilniškemu zdravniku. Zdravnik je takoj obiskal Mitroviča v celici ter je odredil prenos v kaznilniško bolnico. Na zdrav- nikovo vprašanje, ali ga kaj boli, je rekel, da de- sna rama. Mitrovič je tudi v bolnici odklanjal vsako hra- no in zdravila, umetno hrano pa je izbruhal s silo. Samo popoldne je na veliko prigovarjanje vzel salico čaja s konjakom in po zdravnikovi ordinaciji 15 kapljic tincture digitalis. Umrl je ob 17 h 55'. Ko smo dne 31. oktobra prenesli obsojenca Mi- troviča v bolnico, mi je na moje vprašanje po- vedal, da ni bil na prostosti nikoli resno bolan, nač pa je začel bolehati, odkar je bil aretiran. Rekel je, da od tistega časa čuti bolečine v pliučih, pri srcu in v križu. Rekel je tudi, da je čutil bolečine od takrat, odkar je bil pretepen pri policiji.« Zvonko Brkič je bil med gladovno stavko v celici poleg Mitrovičeve. V iziavi 1972. leta" je povedal, da je videval Diordja Mitroviča vsak dan na sprehodu in da je Mitrovič zelo slabo iz- gledal. Po Brkičevem mnenju je bil on voditelj stavke, pri njem so se zbirale vesti, on je posa- meznike obveščal naprej in on je tudi njega ob- vestil o začetku stavke; sicer pa naj bi bila še v vodstvu stavke Mihajlo Bumbulovič in Trajko Stamenkovič. »Djordje Mitrovič je umrl osmi dan stavke,« je navedel Zvonko Brkič, »bil je v ce- lici zraven mene, vso noč pred smrtjo je vzdi- hoval, šele zjutraj, ko so normalno odpirali ce- lice, so ga odpeljali v bolnico, kjer je umrl še istega dne.« Dan po Mitrovičevi smrti je Vrabl sklical na hodniku vse stavkajoče, jim sporočil, da je Mi- trovič mrtev in da bo še kdo umrl med stavko, če ne bodo prenehali." 1. novembra 1936 je ravnatelj kaznilnice v Ma- riboru Niko Vrabl z dopisom obvestil ministr- stvo za pravosodje,'^ da 24 političnih obsojencev nadaljuje s stavko in da obstaja nevarnost, da bo še kdo od njih umrl. Predlagal je, da naj bi obso- jence komuniste dz mariborske kaznilnice pre- mestili v kakšen drug zavod, med razlogi za nji- hovo premestitev pa je naštel vrsto dejstev; ta- ko je opozoril, da zaradi tega, ker je mariborska kaznilnica zidana tako, da se vsi trakti stekajo, ni mogoče obsojencev komunistov popolnoma od- dvajati od drugih obsojencev, da obstaja nevar- nost, da bodo obsojenci kriminalci tudi pričeli stavkati, ko bodo videli, kaj so dosegli s svojim nastopom obsojenci komunisti, da sama lega ka- znilnice ob bližnji železniški progi in v soseščini banovinske bolnice omogoča možnost sporazu- mevanja političnih obsojencev z zunanjim sve- 216 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tom in da je Maribor obmejno mesto in obstaja nevarnost komunistične akcije iz inozemstva. 1. novembra 1936 je uprava mariborske kaznil- nice brzojavno obvestUa Mitrovičevo družino v Tuzli, da bo Mitrovič pokopan v torek 3. no- vembra 1936 ob 8. uri."» Na prošnjo kaznilniške uprave je Mestno po- glavarstvo v Mariboru odredilo za 2. november 1936 obdukcijo Mitrovičevega trupla. Obdukcijo sta opravila dr. Alfonz WankmüUer kot zastop- nik mestnega poglavarstva in honorarni kaznil- niški zdravnik dr. Ivan Jurečko.™ 2. novembra 1936 je prišla v Maribor na kaznil- niško upravo iz Tuzle brzojavka Mitrovičevih so- rodnikov, da pridejo na pogreb. 2. novembra 1936 je bil z brzojavko obveščen o pogrebu tudi odvetnik Bora Prodanovič v Beogradu.*** 3. novembra 1936 je ob 11.25. prispela iz Zagreba v kaznilnico brzojavka »Počakajte s po- kopom, prideva danes, mati in brat.«*"« Medtem je bil pogreb v torek 3. novembra 1936 že ob osmih zjutraj, pogrebni obred je opra- vil pravoslavni vojni kurat prota Ivoševič.*«« Djordja Mitrovida so pokopali na pokopališču na Pobrežju v Mariboru na bolniškem oddelku, po- lje IV, številka 400.*«» V torek 3. novembra 1936 popoldne je prišla v kaznilnico v spremstvu dr. Vekoslava Kukovca kot pravnega zastopnika mati Djordja Mitroviča Jovanka Mitrovič, ki se je, kot je poročal uprav- nik kaznilnice Niko Vrabl 16. decembra 1936 v okrožnem sodišču v Mariboru,'"' pozanimala pri Djuru Sudžukovidu, poveljniku paznikov, o smrti svojega sina ter prevzela sinovo zapuščino. Z gladovno stavko so politični obsojenci v ma- riborski kaznilnici prenehali 2. novembra 1936 razen Jovana Jerkoviča, ki je prekinil gladovno stavko šele 3. novembra 1936; s stavko je končal na prigovarjanje Radomirja Pašiča, odposlanca ministra za pravosodje, ki je 3. novembra 1936 prispel iz Beograda v zavod.*«« Radomir Pašid se je 3. novembra 1936 popoldne in naslednjega dne dopoldne mudil v mariborski kaznilnici, kjer je raziskal položaj v zvezi z gla- dovno stavko političnih obsojencev; o svojih ugotovitvah je 5. novembra 1936 predložil v Beo- gradu ministru za pravosodje obširno poročilo.*"' Njegova osnovna ugotovitev o tem, zakaj so poli- tični obsojenci stopili v gladovno stavko, se je glasila: »Vse do 22. oktobra tega leta so bili obsojenci v glavnem mirni in poslušni, toda tega dne so bili obveščeni, da bodo v svojih sobah, kjer so tudi spali, morali delati. Ker so bili mnenja, da jim kot političnim obsojencem ni potrebno de- lati, saj jih tudi v Sremski Mitrovici nihče ni si- lil k delu, so 23. oktobra delo zavrnili in 24. okto- bra bili zato odpeljani na kazenski raport, na katerem so prejeli po sedem dni celičnega za- pora. To je povzročilo, da so takoj stopili v stav- ko, o kateri pa so sicer že prej razmišljali, saj se je z njimi prestrogo ravnalo, ko so za neposluš- nost morali v ta celični zapor, ki so ga izdrževali v hladnih kletnih prostorih, katere sem pregle- dal in se prepričal, da so dokaj vlažni.« V nadaljevanju poročila je Pašič izrekel ugo- dno oceno o ravnanju kaznilnične uprave z za- porniki med njihovo stavko, pohvalil je red, ki vlada v zavodu. Podprl je predlog, da bi preme- stili politične obsojence iz mariborske kaznilnice v nek drug zavod in navedel, da je treba uprav- nika opozoriti, kar je že tudi sam storil, da mora, dokler ta prestavitev ne bo uresničena, upošteva- ti določila iz avgusta 1935,*«« ter obsojencev ne siliti k delu. Na koncu svojega poročila je Pašič še navedel, da se je študent prava, Aleksander Radič, v nje- govi prisotnosti odrekel komunizmu in bi bilo na mestu, da se ga takoj pogojno odpusti iz kaznil- nice.*«" Takoj po končani stavki je kaznilniška uprava 3. novembra 1936 politične obsojence prestavila v. dve sobi skupnega zapora. Po podatkih Zvon- ka Brkiča so bili razporejeni v eno sobo Anton Suknaič (prišel iz bolnice šele 11. 11. 1936), Zvon- ko Brkič, Viktor Ivičič, Vlado Brkič, Mirko To- mičič, Sigmund Kraus. V drugi sobi so bili Ivan Sabolek, Trajko Stamenkovič, Pavle Dursanovid, Franjo Kralj, Ivan Brijaček, Zvonimir Svjetličič, Mirko Vanid, Mihajlo Bumbulovič, Lovro Sperac, Josip Bosak, Dževad Maglajlič, Aleksander Ra- dič (odpuščen 7. novembra 1936), Jovan Jerkovid, Naftali Demajo, David Demajo, Vladimir Stefa- novič, Miloš Zidanšek, Milan Hofman. Zvonko Brkič je tudi navedel, da so v skupnih sobah ta- koj organizirali študij.'*" Anton Suknaič je v po- vojni izjavi opisal življenje v skupni sobi kot najlepši čas, kar ga je kdaj doživel, zlasti zaradi tovarištva, ki je vladalo med zaporniki.'" 4. novembra 1936 so bili v prisotnosti Rado- mirja Pašiča, odposlanca ministrstva za pravo- sodje, zaslišani o vzrokih stavke Mihajlo Bumbu- lovič, Trajko Stamenkovič in Franjo Kralj. Vsi , trije so kot glavni vzrok za izbruh gladovne stavke navedli prestrog režim, zahtevo po skup- nem zaporu in protest proti temu, da se jih je si- lilo k delu."« 4. novembra dopoldne se je pred glavnimi vho- dnimi vrati V kaznilnico zbrala skupina žensk iz Zagreba, svojcev komunističnih obsojencev, ki so prišle na obisk k posameznim zapornikom. Ko se jim je sporočilo, da so obiski prepovedani vse do 20. novembra in da lahko hrano ali denar, vsa kar so prinesle s seboj, predajo v pisarni povelj- nika paznikov, kar je mati obsojenca Mirka To- mičiča tudi storila, so ostale žene pričele pred kaznilniškim vhodom glasno protestirati in so se razšle šele, ko so se pojavili mestni stražniki, ka- tere je poklicala kaznilniška uprava.'" Nato je skupina svojcev obsojencev komunistov v mari- borski kciznilnici 5. novembra 1936 sestavila pro- testno pismo, naslovljeno na ministrstvo za pra- vosodje, to pismo pa so podpisale Hela Hofman, Nada Kraus, Anka Tomičič, Leonora Svjetlieid, Elizabeta Turkovid in Nada Hofman. Pritožile so se nad surovostjo, s katero so bile odpravljene, ko so hotele videti svojce, zlasti so obtoževale poveljnika paznikov Djura Sudžukoviča. Zahte- vale so, da naj privatni zdravnik, ki bi ga izbral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2171 njihov pravni zastopnili v Mariboru, dr. VelioslaV Kukovec, pregleda bolne obsojence."'' Gladovni stavki političnih obsojencev v Srem- ski Mitrovici od 24. do 28. oktobra 1936 in v ma- riborski kaznilnici od 24. oktobra do 3. novembra 1936 sta potekali v času, ko so sd v jugoslovan- ski javnosti napredne in demokratične sile vse bolj odločno zavzemale za politične obsojence po kaznilnicah in zaporih. V brošuri »Apel pošteni in demokratski javnosti«, katero je podpisal kot odgovorni izdajatelj književnik Stevan Galoga- ža iz Zagreba, so bile v obšiirnem članku, z da- tumom konec oktobra 1936 in s podpisom »druži- ne in sorodniki političnih obsojencev«, opisane razmere, ki so v tem času vladale v kaznilnicah v Sremski Mitrovici in v Mariboru. Članek je med drugim ugotavljal: »Zakon o dzdrževanju kazni odreja, da mora biti kazen humana in da ne sme onesposobiti kaznjenca za življenje po njegovem prihodu iz kaznilnice. Medtem ima ravnanje, ki sta ga uvedla Petrovič in Vrabl v mitroviški in mariborski kaznilnici, namen poli- tične obsojence polagoma ubijati, ter jih telesno in duševno pohabiti. Pod takšnimi pogoji kazen ni več kazen, temveč — zločin.« Ilegalno glasilo političnih obsojencev, komuni- stov v kaznilnici v Sremski Mitrovici, ZB je v številki 7, novembra 1936 II. letnik v članku »Najnovejše žrtve fašistične reakcije« prineslo! poročilo o življenjski poti in o smrti Djordja Mi- troviča. V članku je dana celovita ocena njego- vega delovanja, med drugim je zapisano: »Mlad v gibanju, še premalo izkušen in prekaljen, po- stavljen na odgovorno mesto, kateremu ni bil dorastel — je Mitrovič na žalost omagal pod strahovito policijsko torturo. Toda razen v tem trenutku slabosti, je tovariš Mitrovič prej in pozneje dal vse, kar more proletarec dati za stvar svojega razreda in delovnega ljudstva nasploh, saj je končno v boju žrtvoval svoje mlado,živ- ljenje.«"« Iz v bistvu skopih podatkov, ki samo fragmen- tarno osvetljujejo predzgodovino in potek gla- dovne stavke političnih obsojencev v mariborski kaznilnici 1936. leta, si je seveda težko ustvariti sliko o človeških razsežnostih tega pogumnega in nepopustljivega boja zaprtih komunistov za kaz- nilnišldmi zidovi v Mariboru, o ponižanju, ki so ga morali pretrpeti, o razčlovečenju, ki so mu bi- li podvrženi. Čeprav z nobenimi bistveno novimi podatki, toda z ogorčenostjo in neposrednostjo, s katero je napisana, nam lahko pripomore k razumeva- nju takratnih razmer in okoliščin, v katerih je potekala gladovna stavka v Mariboru, prijava, ki so vložili junija 1937 pri Državnem tožilstvu okrožnega sodišča v Mariboru politični obsojenci, udeleženci gladovne stavke, pozneje prestavljeni v kaznilnico v Sremski Mitrovici. Prijavo so poslali Ivo Marinkovič, David De- majo, Viktor Ivičič, Sigmund Kraus, Mirko Vanič, Naftali Demajo, Ivan Sabolek, Vladimir Stefanič, Miloš Zidanšek, Mirko Tomičič, Pavle Dursano- vič, Zvonimir Svetljičič, Vladimir Brkič in Dže- vad Maglajlič. "• Naj za konec navedemo značilen odstavek iz prijave narodnega heroja Iva Marinkoviča, v ka- terem opisuje svoj prihod v mariborsko kaznil- nico: »Ob sprejemu me je v mariborski kaznilnici pričakal poveljnik paznikov Sudžukovič z naj- hujšimi psovkami in grožnjami, češ da bom pre- jel toliko udarcev, da se bom zgrbil, da ne bom prišel živ iz kaznilnice, temveč bom pustil svoja kosti v Mariboru, da bom moral ozdraveli od ko- munizma ali pa bom umrl v kaznilnici. Takoj so me brez opravičljivega razloga vrgli v vlažno klet, bosega in v raztrganem oblačilu, v kleti pa so me držali tri dni, ne da bi me odpeljali na raport, ali da bi mi razložili, zakaj sem kazno- van. Ves ta čas nisem bil izveden na sprehod, to- da že na začetku so mi vzeli vso moje privatno perilo, zobno ščetko in druge higienske potreb- ščine. V tej kleti se mi je načelo zdravje, pa sem zaradi tega in poznejšega hudega ravnanja z me- noj dobil tuberkulozo, od katere še zdaj bolu- jem.« Gladovna stavka političnih obsojencev v mari- borski kaznilnici poleti 1936 je bila upor proti takšnemu ravnanju z obsojenci, uspešen konec stavke, čeprav za ceno človeškega življenja pa je pripomogel k vsaj začasnemu zboljšanju po- ložaja političnih obsojencev nasploh v kaznilni- cah stare Jugoslavije. OPOMBE 1. Glej France Filipič: Poglavja iz revolucio- narnega boja jugoslovanskih komunistov 1919— 1939, Ljubljana, 1981 (odslej Poglavja), stran 29. — 2. Enako. — 3. Objavljen v Službenih novinah 26. februarja 1929, št. 47 (XXI). — 4. Ministrstvo za pravosodje, št. 90954, 9. september 1935, Sep- tembrska uredba, podpisal minister za pravosodje dr. M. Miškulin, Arhiv Jugoslavije (odslej AJ) (izločeno gradivo), — 5. Ministrstvo za pravoso- dje, št. 80540, odredba od 10. avgusta 1936. AJ, — 6. Kazenska prijava Ivana Marinkoviča proti Jurečku, N. Sudžukoviču, Murglu, Pihlerju in Lisenku državnemu tožilcu v Mariboru, brez da- tuma; 2. julij 1937, poročilo uprave kazenskega zavoda v Sremski Mitrovici, pov. 81, poslano mi- nistrstvu za pravosodje. AJ, izločeno. — 7. Po- ročilo kaznilniške uprave v Sremski Mitrovici v zvezi z odredbo ministrstva za pravosodje od 10. avgusta 1936, nepopolno. Arhiv Centralnega ko- miteja ZKJ (A CK ZKJ), fond Sremska Mitro- viča. — 8. dopis ministrstva za pravosodje, pov. br. 1489 od 17. novembra 1936 upravi kazenskega zavoda v Požarevcu, ki navaja odredbo ministr- stva za pravosodje od 28. oktobra 1936, pov. št 1489. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izloče- no. — 9. Poročilo Radomirja Pašiča, odposlanca ministrstva za pravosodje o gladovni stavki V Moški kaznilnici v Mariboru, 5. novembra 1936, pov. št. 1554 naslovljeno na ministra za pravo- sodje. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradivo. — 10. Dopis uprave Moške kaznil- nice v Mariboru, 11. avgusta 1936, št. 5251/36 218 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 upravi liazensicega zavoda v Sremski Mitrovici. Arhiv CK ZKS (A CK ZKS), fond Moška kaz- nilnica v Mariboru. — 11. Duro Zatezalo, Tomi- slav Majetič: Ivo Marinkovič, monografija o re- volucionarju. Karlovac, 1975, stran 46 in 47. — 12. Dopis uprave Moške kaznilnice v Mariboru, št. 4532/36, 13. julija 1936 ministrstvu za pravo- sodje. A J, fond ministrstva za pravosodje, izloče- no gradivo. — 13. Seznam osebja Moške kaznil- nice v Mariboru po stanju dne 1. januarja 1937. Arhiv Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru (A MNOlVl), fond Moška kaznilnica, Maribor. — 14. Glej France Filipič: Poglavja, sestavek Poli- tični obsojenci v mariborski kaznilnici do 1941. leta. — 15. Enako kot točka 13. — 16. Izjave Milana Hofmana, Zvonka Brkiča in Antona Suk- naiča, pri avtorju. — 17. »Zapisnik, sestavljen v upravi kazenskega zavoda v Mariboru v navzoč- nosti odposlanca, ministrstva za pravosodje go- spoda Radomirja Pašiča dne 4. novembra 1936«. A J, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gra- divo. — 18. Pregled zgodovine ZKJ, Ljubljana 1963, stran 176 in 177. — 19. Osnutek zgodovine KPJ — ZKJ, rokopis, stran 157. — 20. Enako, stran 163 in 164. — 21. Proleter, februar 1936, št. 1, stran 5, leto 12, članek »Neka činjenice govo- re«. — 22. Pravilno Franjo Kralj. Rojen 1901, Babinci, 1941 ga ubili ustaši. — 23. Rojen 1907 v Zbijegu pri Slavonskem Brodu, 1937. leta pa- del v Španiji. — 24. Rojen 1912 v Cakovcu, živi v Zagrebu. — 25. Rojen 1910 v Martincih, padel 1945 na Sremski fronti. — 26. Narodni heroj, ro- jen 1905 v Sutivanu na Braču, ubit 1943 od us- tašev. — 27. Rojen 1913 v Adaševoih, padel v NOB. — 28. Rojen 1911, Pakrac, 1944 padel v NOB. D. S. 51/35, A CK ZKJ. — 29. D. S. 3/36, A CK ZKJ. Djordje Mitrovič se je rodil 23. apri- la 1905 v Tuzli, kjer se je izučil knjigoveške obr- ti. Do leta 1928 je delal v grafični industriji v Somboru, nato v Subotici do 15. avgusta 1931; v Subotici je bil sekretar okrožnega komiteja KPJ. V avgustu 1931 se je umaknil pred policij- skim zasledovanjem najprej na Dunaj, odtod je šel v SZ na šolanje na KUNMZ v Moskvi. De- cembra 1934 se je vrnil v domovino, deloval naj- prej kot član PK KPJ v Beogradu, nato kot se- kretar ZEMBILJ v Zagrebu. — 30. Rojen 1915 v Gornji Vrbi, padel 4. aprila 1938 pri Barceloni na terruelski fronti v Španiji. — 31. Rojen 1912 v Gornji Vrbi, umrl 1975 (?) v Zagrebu. — 32. Rojen 1901 v Zagrebu, živi v Zagrebu. — 33. Rojen 1909 v Sarajevu, ustreljen od ustašev 1941. leta v Zagrebu, skupaj z Božidarjem Adžijo, Ognjenom Pričo in drugimi. — 34. Rojen 1909 v Brinju, živi v Zagrebu. — 35. D. S. 9/36, A CK ZKJ. — 36. Rojen 1901 v Juršičih, ustreljen 1941. leta od ustašev v Lepoglavi. — 37. Rojen v Ivan- cu pri Koprivnici, usmrčen 1936. leta. — 38. Ro- jen 1909 v Dramljah, padel februarja 1942 na Hribarjevem na Notranjskem. — 39. Rojen 1908 v Sisku, umrl 1975 (?) v Zagrebu. — 40. Rojen 1900 v Budimpešti, živi v Zagrebu. — 41. Rojen 1909 v Leskovcu, padel kot partizanski koman- dant 1941 v Srbiji. — 42. D. S. 6/36, A CK ZKJ. — 43. Rojen 1906 v Omišu, padel v NOB v Dalma- ciji. — 44. Rojen 1902 v Brčkem, padel v NOB 1941. leta. — 45. Rojen 1906 v Slavonskem Brodu, živi v Slavonskem Brodu. — 46. Rojen 1903 v Baji, padel 1941 v partizanih v Srbiji — 47. Ro- jen 1906 v Beogradu, padel v NOB. — 48. Rojen 1908 v Beogradu, padel v NOB. — 49. Rojen 1911 v Bela Luki, padel v NOB. — 50. Rojen 1912 v Slavonskem Brodu, usoda neznana. — 51. Glej Savo Kržavac: Robija, Beograd 1979, 330 do 338. — 52. Glej opombo št. 5. — 53. Izjave Zvonka Brkiča, Mirka Vaniča in Teodorja Krivaka, pri avtorju. — 54. Enako. — 55. Dopis uprave ka- zenskega zavoda v Sremski Mitrovici št. 9619 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega zavoda v Mariboru. A MNOM, fond mariborska kaznilni- ca. — 56. Dopis ministrstva za pravosodje št. 80540 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega za- voda Maribor. AJ, fond ministrstva za pravosod- je, izločeno gradivo. — 57. Izjave Teodor Krivak, Milan Hofman, Zvonko Brkič, Mirko Vanič, pri avtorju. — 58. Enako. — 59. Enako. — 60. Ena- ko. Glej tudi pismene prijave Iva Marinkoviča, Miloša Zidanška itd. AJ, ministrstvo za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 61. Enako kot opom- ba št. 57. Dopis ministrstva za pravosodje št. 80540 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega za- voda v Mariboru. AJ, fond ministrstva za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 62. Dopis ministrstva za pravosodje, kot zgoraj. — 63. Enako. — 64. Osebni spis Anton Sukanič. ZA CK ZKS. — 65. Podatki iz osebnih spisov Djordja Mitroviča, Zvonimira Brkiča in Teodorja Krivaka, ZA CK ZKS. — 66. Osebni spis Lovra Speraka. ZA CK ZKS. — 67. Glej opombo št. 57. — 68. Ministr- stvo za pravosodje, pov. br. 1554, 5. november 1936. AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 69. Dopis št. 5269. AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 70. Kazen I. stopnje, prve tri mesece po nastopu kazni v kaznilnici je moral vsak kaznjenec prebiti v sa- motni celici, šele potem je bil lahko premeščen (po tako imenovanem irskem sistemu prestaja- nja kazni) v skupni zapor. — 71. Preslikava pis- ma, pri avtorju. — 72. 35. seja posvetovalnega odbora, 30. septembra 1936, zapisnik št. 6322/36 AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 73. Enako kot opomba št. 57. — 74. Dopis upra- ve Moške kaznilnice v Mariboru št. 6041/36 in odgovor uprave mesta Beograda od 20. septem- bra 1936, št. 16849. ZA CK ZKS, fond maribor- ska kaznilnica. V Politiki, 28. marca 1964 je ob- java profesorja psihologije iz Titovega Užica Caslava Gavriloviča, ki je besedilo dešifriral; med drugim naj bi sporočilo na listku vsebovalo vest, da se je v Španiji začela državljanska vojna, da je bil na kralja izvršen poskus atentata in zato ne bo amnestije itd. — 75. Izjava 11. marca 1972, pri avtorju. — 76. »Pismo robijašem«. Kraljev- ska bančna uprava je pismo, ki je prišlo policiji v roke, razposlala 23. novembra 1936 raznim upravnim in policijskim ustanovam v banovini. Pov. II/2, No 4786/2 »Komunistična akcija v zapo- rih«. AMNOM, fond mariborski kaznilnica. — 77. Marko Zovko, rojen 1894 v Širokem Brijegu, po osvoboditvi živel v Zagrebu, obsojen na 2 leti ro- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 219 i bije (ni bil prestavljen v Maribor). — 78. Izjava, pri avtorju. — 79. Zapisniic sestavljen v Icaznil- nici v Mariboru 4. novembra 1936. AJ, fond mi- nistrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 80. Dr. Bičanič je v tem času izdal knjigo »Ekonom- ska osnova hrvaškega vprašanja«, ki je tudi v levičarskih krogih bila ugodno ocenjena. — 81. Original letaka hrani Anton Suknaič, preslikava pri avtorju. — 82. Okrožno sodišče v Osijeku, Kzp 755/36, priloženo kaznilniškemu osebnemu spisu v AMNOM. — 83. Glej opombo št. 79. — 84. Enako. — 85. Številka 6985. AJ, fond mini- strstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 86. Dopis št. 6899, AJ, ministrstvo za pravosodje, iz- ločeno gradivo. — 87. Glej opombo št. 79. — 88. Enako. — 89. Izjave Zvonka Brkdča, Milana Hofmana, Teodorja Krivaka, Antona Sukna- iča, Mirka Vaniča, ustni vir in izjave pri avtor- ju. — 90. Glej opombo št. 79. — 91. Izjavi pri avtorju. Anton Suknaič je bil med gladovno stavko v kaznilniški bolnišnici. — 91 a. Pov. št. 30/36, AJ., Fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradvo. — 92. Dopis upravnika kaznilnice v Sremski Mitrovici, Dušana Petroviča 24. no- vembra 1936 ministrstvu za pravosodje, pov. št. 232. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 93. Glej opomba št. 79. — 94. Zäk — Zakon o izvrševanju kazni z odvzemom svobo- de. — 95. St. 6984/36, AJ, ministrstvo za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 96. Pri avtorju. — 97. Izjava Zvonko Brkič, pri avtorju. — 98. Glej opombo št. 91 a. — 99. Poročilo uprave Moške kaznilnice v Mariboru, okrožnemu sodišču v Ma- riboru, oddelek XI, številka 7828/36, 16. decem- bra 1936. ZA CK ZKS, fond mariborska kaznil- nica. — 100. Enako. Vrabl je poročal, da se je komisijska ugotovilo, da je Djordje Mitrovič bo- lehal na kronični pljučni tuberkulozi, na razšir- jenju in degeneraoiji srčnih mišic, na vnetju srč- nih zaklopnic ter na degenerativnih spremembah notranjih organov. Vzrok smrti naj bi bilo sploš- no oslabljenje in vnetje desnega pljučnega vr- šička, neposredni vzrok smrti oslabljenje že od prej degeneriranega srca. — 101. AJ. ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. Brzojavka je bi- la odgovor na Prodanovičevo brzojavko, ki je prispela istega dne z vprašanjem, kdaj bo po- greb. — 102. Enako. — 103. Glej opombo št. 99. 104. Grobna knjiga M/I 1934—1940, 3529. — :05. Stev. 7828/36, glej opombo št. 99. — 106. Poročilo odposlanca ministrstva za pravosodje, Radomirja Pašiča, predloženo ministru za pravosodje, z da- tumom 5. november 1936, pov. št. 1554. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 107. Kot zgoraj. — 108. Mišljena je septembrska »Miškolinova uredba«. — 109. Radič je bil že 7. novembra 1936 pogojno odpuščen iz mariborske kaznilnice. Podatek iz osebnega spisa v ZA CK ZKS. — 110. Izjava, pri avtorju. — 111. Izjava 24. 11. 1973, pri avtorju. — 112. AJ. fond ministr- stva za pravosodje, izločeno gradivo. — 113. Po- ročilo uprave Moške kaznilnice v Mariboru št 7227/36, 16. novembra 1936 IX. odseku ministrstva za pravosodje v Beogradu. A J, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 114. A J, fond mi- nistrstva za pravosodje, izločeno gradivo. De- jansko je zdravnik dr. Vilko Marin iz Maribora 4. decembra 1936 v navzočnosti inšpektorja mini- strstva za pravosodje, Todoroviča, pregledal Traj- ka Stamenkoviča, Zvonimirja Brkiča, Vladimirja Brkiča, Iva Marinkoviča, Mihajla Bumbuloviča, Naftalija Demaja in Viktorja Ivičiča. Poročilo uprave Mc«ke kaznilnice v Mariboru št. 7734/36 IX. odseku ministrstva za pravosodje v Beogra- du, 9. decembra 1936. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 115. A CK ZKJ, fond Sremska Mitroviča. — 116. Poročilo uprave kazenskega zavoda Sremska Mitroviča, Pov. Br. 81 od 2. julija 1937 ministrstvu za pravosodje. 14 prilog. AJ. fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradivo. 220 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 SABOTAZNE AKCIJE V MARIBORU OD KONCA APRILA DO ZACETKA AVGUSTA 1941 MILAN ZEVART ßabotazne akcije so bile le del obsežne uporniške dejavnosti v času priprav za obo- roženo vstajo in v prvih mesecih narodnoos- vobodilnega gibanja v Mariboru. K uporni- ški dejavnosti v širšem smislu sodijo števil- ni uporniški sestanki, vzpostavljanje posto- jank in zvez in širjenje narodnoosvobodil- nega gibanja ter še zlasti ustanavljanje odbo- rov Osvobodilne fronte slovenskega naroda, zbiranje orožja in drugega materiala in pri- prave za ustanovitev partizanske enote na Pohorju. Navedeno je bilo povezano z in- tenzivno politično in propagandno dejav- nostjo. V okviru te so bile številne trosilne in napisne akcije, ki pa jih v prispevku o sa- botažah ne bomo upoštevali.* Pri nekaterih od sabotažnih akcij v obravnavanem obdob- ju gre vsekakor za take, ki sodijo med naj- pomembnejše sabotažne akcije v času okupa- cije in narodnoosvobodilnega gibanja v Ma- riboru. Dan prve sabotažne akcije, 29. april, je bil 1971. leta določen za praznik občine Maribor. Po razdelitvi območja velike mari- borske občine na šest mariborskih občin, ki je sledila referendumu 1980. leta, je bil 29. april določen za praznik mesta Maribor in združenih mariborskih občin.^ Dne 21. maja 1961 je bila na kraju prve sabotažne akcije odkrita spominska plošča, ki jo je aprila 1975 zamenjal lep spomenik.^ Prva sabotažna akcija v Mariboru je bila torej 29. aprila 1941. Za razumevanje njene- ga pomena je treba navesti vsaj tole. Oku- pacijo slovenske Štajerske in še posebej Ma- ribora so nacisti temeljito pripravili. Ze pred zasedbo so imeli pripravljene načrte za uvedbo okupacijske civilne uprave in za ponemčevanje. Takoj po zasedbi so lahko za- čeli izvajati ukrepe, ki naj bi v kratkem ča- su omogočili priključitev okupacijskega ob- močja Spodnja Štajerska nemškemu rajhu. Še zlasti v Mariboru je bila hitra vzpostavi- tev opukatorjevega aparata tudi posledica delovanja gospodarsko močne, nacistično us- merjene nemške manjšine. 14. aprila je pri- šel v Maribor štajerski gauleiter nacistične stranke in državni namestnik dr. Sigfried Uiberreither in kot šef civilne uprave prev- zel oblast na Spodnjem Štajerskem. Istega dne je začel v Mariboru delovati politični ko- misar za mesto Maribor SA Standartenführer Fritz Knaus. Ze pred tem je bilo določeno osebje mestne uprave. Dne 14. aprila je v Mariboru prevzel svoje posle tudi pooblaščenec šefa varnostne policije in varnostne službe pri šefu civilne uprave SS Standartenführer Otto Lurker, ki je kmalu dobil naziv komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Dne 16. aprila je šef civilne up- rave imenoval ukinitvenega komisarja za društva, organizacije in združenja na Spod- njem Štajerskem, ki je imel sedež v Maribo- ru. 18'. aprila je Heinrich Himmler, ki je bil tudi državni komisar za utrjevanje nemštva izdal »smernice za izselitev tujerodnih elemen- tov iz območja Spodnje Štajerske«. To so bUe predvsem smernice za izganjanje Slovencev. V Mariboru je bil organiziran preseljevalni štab, ki ga je vodil komandant varnostne policije in varnostne službe. Ze pred tem v prvih dneh po zasedbi in med drugim v noči na 11. april so izvedli prve aretacije Sloven- cev. 15. aprila je okupator izvedel večjo are- tacijsko akcijo. Tedaj so zaprli okrog tristo ljudi. Tem aretacijam so sledile nove in no- ve. V drugi polovici 1941 (okrog 17. aprila) je pristojni urad prešel j ovalnega štaba uredil sprejemno taborišče za aretirane Slovence v meljski vojašnici v Mariboru. 22. aprila je šef civilne uprave kot pooblaščenec državne- ga komisarja za utrjevanje nemštva Himm- ler j a izdal uredbo o ustanovitvi urada po- oblaščenca državnega komisarja za utrjeva- nje nemštva za Spodnjo Štajersko v Mari- boru, ki je med drugim upravljal zaplenjeno premoženje aretirani in izgnanih Slovencev. Dne 26. aprila je prišel v Maribor, kjer je bilo središče okupatorjevega aparata za Spod- njo Štajersko, Adolf Hitler.* April 1941 je bü v Mariboru čas velikega zmagoslavja nacističnih okupatorjev in se- veda tudi mariborskih kulturbundovcev in nemčurjev in čas velikega pritiska na Slo- vence. V takem času je skupina mladih ma- riborskih komunistov in skojevcev priprav- ljala prvo akcijo v Mariboru, ki so jo izvedli tri dni po Hitlerjevem obisku Maribora. To akcijo je v svojem poročilu nemškemu notranjemu ministrstvu z dne 30. maja 1941 omenil višji vladni svetnik dr. MüUer-Schol- tes, zvezni uradnik notranjega ministra oz. njegovega osrednjega urada za zasedena ju- govzhodna območja pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem.' MüUer-Scholtes ni omenü kraja in datuma akcije, zapisal pa je, da so varnostni policijski ukrepi na Spod- njem Štajerskem preprečili nasprotnikovo de- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 221! Prihod nemšlie konjeniške enote v Maribor v začetku aprila 1941 (Posnetek na današnji Partizanski cesti) javnost in da je prišlo le do ene omembe vredne teroristične akcije, v kateri sta bila zažgana dva avtomobila. Scholtesu tedaj niso bile znane priprave KPS na vstajo in dejavnost s tem v zvezi. Scholtesovo poro- čilo je bilo po osvoboditvi prvi znani doku- ment o sabotažni akciji v Mariboru in na tem poročilu so temeljile prve omembe te akcije v literaturi.* Glede datuma akcije je bilo to- rej znano le to, da je bila pred 30. majem. Le nekateri so v svojih izjavah trdili, da je bila akcija konec aprila ali v začetku maja 1941. Celo udeleženec akcije Albin Vernik je v svoji izjavi leta 1958 trdil, da je bila akcija proti koncu maja. Ko so bili odkriti še trije okupatorjevi dokumenti o akciji, so le-ti. po- trdili, da so imeli prav tisti, ki so pričeva- li, da je bila prva sabotažna akcija v Ma- riboru že prej.' Naj najprej navedemo osnovne podatke o prvi sabotažni akciji v Mariboru. Dne 28'. aprila okoili osme ure zvečer je inž. Sepp Treiber parkiral osebni avto, ki je bil last firme Treiber iz Gradca v Volkmerjevem prehodu pri hotelu Zamorc. Uro kasneje je tam pustil osebni avtomobil tudi voznik de- želnega kmečkega vodje Seppa Heinzla, ki je bili last deželne kmečke zveze Südmark. Oba voznika sta svoja avtomobila malo pred pol- nočjo pregledala in ugotovlUa, da je vse v redu. 29. aprila zjutraj pa sta bila avtomobila za- radi požara povsem uničena. Zaradi vročine so popadala na tla tudi bližnja okenska ste- kla. Po ugotovitvah policije sta bila avtomo- bila zažgana med pol peto in šesto uro oz. dvajset minut po peti uri zjutraj. K temu je treba dodati, da je izpostava mariborske kri- minalne policije v svojem poročilu tudi ome- nila, da so bui mariborski gasilci o požaru obveščeni ob peti uri. Policija je po prvih preiskavah ugotovila, da požar ni nastal za- radi neprevidnega ravnanja oz. da sta bila avtomobila zažgana in je zato takoj začela iskati storilce. V poročilu mariborske izposta- ve mariborske kriminalne policije z dne 29. aprila 1941 je zapisano, da še ni bilo mogoče ugotoviti osumljencev. Policijski direktor v Mariboru je istega dne v poročilu politične- mu komisarju mesta Maribor tudi zapisal, da storilcev še ni bilo mogoče ugotoviti, a za krivca je že označil slovensko mladino. Na koncu kratkega poročila je namreč zapisal: »Slovenska mladina med 16. in 22. letom zopet dviga glavo. Pomagala nam bo le ener- gična policijska akcija, ki jo pripravljamo.«' Akcijo, ki jo je napovedal policijski direk- tor, je okupator zelo hitro pripravil in jo izvedel 29. aprila. Zbral je znatne sile in v središču mesta in s tem tudi v bližini Volk- merjevega prehoda blokiral ulice in izvedel 222 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 racije. Najobsežnejša je bila popoldne. Are- tirali BO več deset slovenskih mladincev. Ve- čino prijetih so zbrali v bifeju na vogalu Tyrseve in Slovenske ulice. Nekaj aretiranih so po prvih zaslišanjih in legitimiranju iz- pustili, druge pa so s policijskimi avtomobili odpeljali v meljsko vojašnico, kjer so jih za- prli v kletne prostore. Pri selekciji prijetih so sodelovali mariborski sodelavci okupatorja oz. gestapa. Policija je aretirala tudi solast- nico omenjenega bifeja Heleno Štor, ker se je v tem bifeju rada zbirala slovenska mladina. Storovi so zaplenili tudi blagajno. Zaprli so še nekaj slovenskih meščanov in jih nasled- njega dne, ko so plačali visoko odškodnino za požgana avtomobila (200000 dinarjev), izpu- stili. Müller-Scholtes je v že omenjenem poro- čilu navedel, da je bilo v akciji proti sloven- ski mladini aretiranih šestdeset oseb. Ker je pisal o akciji proti slovenski mladini, lahko sklepamo, da v navedeno število ni prištel starejših meščanov, ki so jih zaprli zaradi plačila odškodnine. V pričevanjih aretiranih so navedeni različni podatki o številu areti- rancev. Tako je prof. Vladimir Potočnik 1981 trdil, da so Nemci odpeljali v meljsko vojaš- nico 69 mladincev, Mirko Šoštarič pa nava- ja število 64 ali 65. Če sta navedeni trditvi točni, je okupator po akciji v Volkmerjevem prehodu, če upoštevamo še starejše meščane, ki so bili prijeti, in Franca Brodnika iz ho- tela Zamorec, aretirali skoraj 80 oseb. Veliko število imen aretiranih je bilo pri poizve- dovanjih 1981 ugotovljenih. Müller-Scholtes je zapisal, da so bili mladinci zaprti nekaj dni. V pričevanjih aretiranih so najbolj po- goste trditve, da so bili zaprti 6—^8 dni. V, pričevanjih je tudi navedeno, da so jih ne- kaj časa zadržali v meljski vojašnici zato, da niso bile preveč vidne posledice pretepanja. Izpustili niso cele skupine naenkrat, ampak posameznike v krajših presledkih. Pred iz- pustitvijo so jih opozorili, da ne smejo govo- riti o postopanju z njimi. To opozorilo so morali tudi podpisati. V kletnih prostorih meljske vojašnice so zaprte mladince silovito pretepali, zastraše- vali in zasramovali ter jih mučili še na druge načine. Nekatere so pretepali že med vožnjo v meljsko vojašnico. Od zaprtih so predvsem skušali izvedeti, kdo je zažgal avtomobila. Zvedeli niso ničesar. Dne 4. maja je mari- borska izpostava kriminalne policije poroča- la, da so bila dotedanja poizvedovanja neus- pešna in da bodo z njimi intenzivno nadalje- vali. V doslej znanih okupatorjevih doku- mentih iz kasnejšega obdobja ni najti podatkov o tistih, ki so izvedli akcijo v Volkmerjevem prehodu. Za imena udeležen- cev nekaterih drugih sabotažnih akcij so Nemci kasneje zaradi izdaje izvedeli. Sklepa- mo lahko torej, da okupatorju preiskava o udeležencih prve uporniške akcije ni uspela.' Posledica sabotažne akcije v Vokmer- jevem prehodu je bila tudi uvedba policij- ske ure v Mariboru, ki jo je odredil politični komisar mesta Maribor. Le-ta je ukazal, da ne sme biti nobena civilna oseba v času od pol ene do pete ure zjutraj v javnih prosto- rih, na cestah, ulicah in poteh ter da morajo biti lokali ob 24. uri zaprti. Izjeme iz nujnih razlogov (predvsem zaradi poklicnih dolžno- sti) so bile možne le s posebno dovolilnico policijske direkcije.*" Okupatorjev posnetek za- žganega avtomobila v Volk- merjevem prehodu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 223 ( Zaradi neuspeha okupatorjeve preiskave iz njegovih dokumentov ničesar ne izvemo o udeležencih akcije v Volkmerjevem preho- du. Kar vemo o teh, temelji na skopih priče- vanjih tistih, ki so bili tako ali drugače z ak- cijo povezani in so preživeli vojno, in tistih, ki so bili po akciji o njej obveščeni. Akcija je bi- la izvedena po pravilih stoge konspiracije. Tudi izdajalec Alojz Zor ko po svoji aretaciji o akciji v Volkmerjevem prehodu gestapu ni ničesar povedal. Verjetno o njej ni tudi ni- česar izvedel." O konspiraciji bomo navedli nekaj podatkov iz pričevanj Albina Vernika. Kot bomo videli, so organizatorji akcije v ča- su NOB dali življenje za svobodo. Težava je še v tem, da so med posameznimi pričevanji razlike. Navedeno onemogoča natančnejšo rekonstrukcijo pobud za akcijo, priprav zanjo, poteka akcije in imen vseh udeležen- cev. Pomembno pa je to, da iz pričevanj le izvemo, da je sabotažno akcijo v središču Maribora pripravljal in izvedel ožji krog mladih mariborskih komunistov in skojev- cev, ki so k pripravam za načrtovano akcijo pritegnili še nekaj mladincev. Okupatorjeva policija je torej v glavnem pravilno usmerila preiskavo, ko je iskala storilce med slovensko mladino, ni pa se dovolj omejila na komu- nistično mladino, kar je bila tudi posledica zgodnjega datuma akcije. Po spominskih virih je mogoče trditi, da so najpomembnejšo vlogo pri pripravi in izved- bi akcije imeli komunisti in skojevski funkcio- narji Avgust Greif, Ljubo Tarkuš in Bojan Ilich. Med tistimi, ki naj bi izvajalca ali iz- vajalce akcije opozorili na nevarnost sta bila skojevca Albin Vernik in Franjo Zorko.'- Avgust Greif-Blisk je padel 4. novembra 1941 pri prehodu Štajerskega partizanskega bataljona prek ceste Planina — Jurklošter.'* Bojana Ilicha so Nemci ustrelili 23. septembra 1941 v Mariboru. Ljuba Tarkuša, ki je bil po ustanovitvi sabotažnih skupin vodja take skupine na levem bregu Drave, so Nemci ustrelili 6. januarja 1942 v Mariboru.'* Eno prvih in tudi najpomembnejših pri- čevanj, Id je osvetlilo akcijo v Volkmerjevem prehodu, je pričevanje Albina Vernika iz leta 1958. Vernik je bil skojevec od 1938. leta. Iz njegovih izjav naj navedemo nekaj podatkov. K akciji ga je pritegnil Avgust Greif in mu pri tem dejal, da mora o dejanju, ki ga bodo opravili, molčati, ker bo sicer lahko iz- gubil glavo. Ni pa Greif Verniku povedal nobene podrobnosti o nameravani akciji. Greif in Vernik sta bUa z desnega brega Drave in sta morala zgodaj zjutraj prek lese- nega mostu čez Dravo, ki je bil zastražen. Tedanji glavni most je namreč bil porušen. V delovni obleki in z orodjem sta straži po- vedala, da gresta na delo. Na Glavnem trgu sta se sestala s Tarkušem. Vernik je videl še nekatere, a za njihova imena ni vedel. Greif je z nekom odšel proti Volkmerjevemu pre- hodu, njemu pa je naročil, naj ostane na stra- ži na vogalu Gosposke ulice in Ulice 10. ok- tobra. Sele kasneje je Vernik izvedel, kaj se je zgodilo v Volkmerjevem prehodu. Pri- pomniti moramo, da o akciji niso vedeli nič tudi drugi stražarji na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, Jurčičeve in Gosposke ulice in na koncu Volkmerjevega prehoda. Leta 1981 je Vernik povedal, da mu je Greif na- ročil, naj na nevarnost opozori s požvižga- vanjem melodije pesmi Nabrusimo kose in da bo to tudi znak za umik. Leta 1981 je Vernik omenil le srečanje s Tarkušem." Glede neposredne pobude za akcijo je Drago Vresnik v svojem prispevku k razpra- vi o datumu praznika občine Maribor posta- vil akcijo v Volkmerjevem prehodu v okvir spontanega mladinskega upora v drugi polo- vici aprila 1941 in zapisal: »Možnost za spon- tano organiziranje mladine, zlasti dijakov, v tistih aprilskih dneh je dala okupatorjeva šolska oblast, ki je klicala šolsko mladino na ponovni vpis v šole. »K temu je treba pri- pomniti, da je mestni šolski urad šele 30. aprila otaj^vi^ puyiv .'a vpis otiok nemških staršev in nemških državljanov v osnovne in meščanske šole.'' Torej je bil prvi poziv za vpis otrok v šole objavljen po akciji v Volk- merjevem prehodu, in še ta je veljal le za nemške otroke. Dne 22. maja 1941 pa je pooblaščenec za višje šole pri šefu civilne uprave Manfred Straka obvestil gimnazijce in realce, da bo vpisovanje v Mariboru 26. in 27. maja 1941.'« Akcije v Volkmerjevem prehodu torej le ni mogoče povezovati z od- porom proti vpisu v nemške šole. Pobuda za akcijo je izhajala iz protifašistične in osvo- bodilne usmeritve ter borbenega razpolože- nja skojevcev in komunistov oziroma iz splošne usmeritve komunistične partije, ki je že pripravljala boj proti okupatorju. Ven- dar je treba poudariti, da organizatorji ak- cije seveda še niso mogli vedeti za ustano- vitev Protiimperialistične oz. Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani. Akci- jo so začeli pripravljati že pred 28. aprilom, saj vseh priprav za akcijo ni bilo mogoče opraviti v noči na 29. april oz. v urah od parkiranja avtomobilov do požiga le-teh. V teh urah so lahko izvedli le zadnje priprave 224 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in alccijo izvedli. Pobudniki akcije so torej že pred 29. aprilom pripravljali sabotažne akcije v središču Maribora in so si med dru- gim že prej preskrbeli bencin. Pomembno je tudi vprašanje, če je o akciji pred njeno izvedbo razpravljal kakšen partijski forum. Martin Greif-Rudi je izjavil da se organi- zatorji sabotažne akcije v Volkmerjevem prehodu niso poprej posvetovali z okrožnim komitejem KPS Maribor in ga o nameravani akciji tudi niso obvestili.*' Po tej izjavi so- deč je bila prva uporniška akcija proti oku- patorju v Mariboru rezultat pobude skupine komunistov in skojevcev. To potrjuje dejstvo, da je bila v neposredni bližini kraja akcije v stanovanju Dolharjevih pomembna partij- ska postojanka, kjer so tedaj skrivali nekega avstrijskega ali nemškega komunista, s ka- terim so bili v stiku člani pokrajinskega ko- miteja KPS za severno Slovenijo oz. Miloš Zidanšek.2" Zaradi akcije se je pojavila skrb, da bi Nemci postojanko odkrili. Vsekakor pa so mariborski komunisti o akciji razpravljali po njeni izvedbi. Sonja Cernezel navaja v svoji izjavi, da sta na sestanku njene par- tijske celice poročala Ljubo Tarkuš in Djuro Sabolek o akciji.^* V maju in juniju so v okviru priprav za oboroženo vstajo v Mariboru in njegovi oko- lici potekali številni uporniški sestanki. Za načrtovanje in tudi izvajanje sabotažnih ak- cij sta bila pomembna zlasti sestanek v stu- denškem gozdu, ki je sledil širšemu posve- tovanju KPS v Ljubljani 1. junija 1941 in kjer so določili člane vojaškega komiteja za mariborsko območje ter širši sestanek 22. ju- nija na dravskem otoku Grisu v Zrkovcih. Na tem sestanku na Grisu so med drugim razpravljali o organizaciji sabotažnih skupin in sabotažnih akcij. Vojaški komite je postal operativni štab, ki je takoj po sestanku na Grisu pričel organizirati sabotažne skupine in usmerjati njihovo delovanje. Martin Greif, ki je imel pomembno vlogo pri organiziranju sabotažnih skupin, navaja v svojih spomi- nih, da je bilo na Grisu dogovorjeno v zvezi s sabotažami tole: Sabotažne skupine naj štejejo tri do pet članov. V te skupine se morajo vključiti člani KP in SKOJ, vanje je treba pritegniti tudi druge. Greif tudi nava- ja, da So bili v sabotažnih skupinah pred- vsem mladinci.^2 Po sestanku na Grisu in po ustanovitvi sabotažnih skupin na desnem in levem bregu Drave so člani teh skupin izvedli v Mari- boru vrsto sabotažnih akcij, in to največ v juliju. Za številne in predvsem manjše sabo- taže so podatki le v spominskem gradivu. Bruno Gobec Za akcije, ki So omenjene le v pričevanjih, ni mogoče navesti datuma in drugih podrob- nih podatkov. Na osnovi virov, ki so na vo- ljo, tudi ni mogoče navesti natančnejših po- I datkov o sabotažah v tovarnah in železniškem i prometu. V številnih primerih okupator ni j mogel ugotoviti, da gre za sabotaže, še zlasti : ne pri sabotažnih dejanjih v podjetjih. Med manjšimi akcijami, ki se omenjajo v ¦ spominskem gradivu in na njhovi osnovi tudi v literaturi, lahko na splošno navedemo, da so člani sabotažnih skupin in še drugi na- stavljali žeblje na cestah, ki naj bi predrli ] gume motornih vozil, rezali so gume vozil, I obračali in podirali smerokaze (taka akcija se omenja za Pobrežje), prekinjali telefon- ; ske zveze, podirali pa naj bi tudi telegrafske drogove. Med akcijami, ki jih ne moremo i podrobneje opisati, so povzročile vsekakor j največjo škodo sabotaže v železniških de- ' lavnicah in v kurilnici, na studeniški želez- \ niški postaji ter na vozlišču med koroško progo in progo proti Celju, kjer je vedno stalo dosti vagonov. Člani sabotažne skupine iz železničarske kolonije ter komunisti in skojevci v železniških delavnicah, kjer je bila razmeroma močna partijska organiza- cija, So kvarili stroje, predvsem pa sipali pesek v ležaje lokomotiv in vagonov oz. kva- rili njihove osi. Martin Greif je navedel, da so pogosto poročali o takih akcij ah.^^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2251 Omenili smo, da v okupatorjevih doku- mentih, ki So na voljo, skoraj ni podatkov o manjših sabotažnih akcijah. Eno od takih pa je poleg drugih večjih le omenil v svo- jem poročilu z dne 24. oktobra 1941 šef var- nostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich, ki ga je poslal nemškemu zuna- njemu ministru Joachimu von Ribbentropu.*'' Pri 16. juliju 1941 je navedel, da so pri Po- brežju kot past za avtomobile položili desko z žeblji. V omenjenem poročilu je Heydrich pri 16. juliju navedel še tri sabotažne akcije v Mariboru in dodal, da je gestapo uvedel preiskavo. Za dve od teh akcij imamo na voljo še druga okupatorjeva poročila in lahko navedemo, da so bUe izvedene malo kasneje, kot je navedel Heydrich. Ni pa na voljo dru- gega okupatorjevega dokumenta o poskusu zrušitve oz. razstrelitve transformatorja pri železniških delavnicah, ki so jo vsekakor pri- pravili komunisti iz železniških delavnic in člani sabotažne skupine iz železničarske ko- lonije. Akcija, ki so jo poskušali izvesti na dan, ki ga navaja Heydrich, ali blizu tega datuma, ni uspela. Heydrich je pri 16. juliju navedel, da so na Teznem presekali telefonsko zvezo. Orožni- ška postaja Tezno pa je 18. julija 1941 poro- čala, da So neznani storilci v noči na 18. julij na Tržaški ulici blizu Bohove s kleščami prerezali šest daljnovodnui in štiri odjemalne žice, povzročili za 100 RM škode in za tri ure prekinili delovanje daljnovoda.^* Domne- vamo lahko, da gre za isto akcijo, ki jo ome- nja Heydrich. Gestapo je kasneje ugotovil, da je sabotažno akcijo na telegrafskem dalj- novodu izvedel Bruno Gobec, slaščičar iz Studencev. O tem je obvestil orožniško po- stajo Tezno 19. februarja 1942. Domnevamo lahko, da Gobec akcije ni opravil sam, am- pak še z drugimi člani sabotažnih skupin z desnega brega Drave. Bruna Gobca, ki je bil komunist že pred napadom na Jugoslavijo in pri katerem je bila na Obrežni cesti pomem- . bna postojanka NOG, so Nemci aretirali že 4. septembra in ga nato 23. septembra 1941 ustrelili v Mariboru.^* Verjetno je, da je bil Gobec ustreljen zaradi svoje dejavnosti v osvobodilnem gibanju in da je gestapo za njegovo vlogo pri omenjeni sabotažni akciji izvedel šele po njegovi smrti, prej ko je ob- vestil o tem tezensko orožniško postajo. Vse- kakor je šlo pri akciji v noči na 18. julij 1941 za uspešno sabotažno dejanje, ki se v spo- minskem gradivu in tudi v literaturi več- krat označuje kot prerez mednarodnega te- lefonskega kabla Dunaj-Trst pri Bohovi.^' V noči na 18. julij 1941 je bila v Mariboru izvedena še ena zelo uspešna sabotažna ak- cija, in to na železniški postaji Teno. 17. ju- lija ob petih popoldne je na to postajo pri- peljal vojaški transportni vlak s petnajstimi vagoni. Na dvanajstih vagonih so bili nalo- ženi deli za letala, na treh pa železova ruda. Zaradi tehničnih razlogov se je transportni vlak, ki je pripeljal iz južne smeri, ustavil na Teznem. Na vlaku je bilo vojaško sprem- stvo. Ob 23. uri in 13 minut je v enem od vagonov izbruhnil požar, M se je zaradi vetra naglo razširil. Na vagonu sta bili dve letali, ki sta bili verjetno razstavljeni. Gasilci so požar omejili, a od vagona in obeh letal so ostala le ožgana ogrodja. Vagon so izločili iz transporta in ga postavUi na slepi tir tezen- ske postaje. Po preiskavah o vzroku požara je bilo ugo- tovljeno, da so ga verjetno povzročile iskre iz lokomotive sanitetnega vlaka, ki je pred Okupatorjeva fotografija zažganega vagona in uniče- nih letal oziroma razstav- ljenih delov za letali 226 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 izbruhom požara peljal prek tezenske postaje. Okupator je po prvih preiskavah domneval, da bi sabotaža komaj prišla v poštev. Takega mnenja je bila policija še 11. avgusta 1941.^* Sef varnostne policije in varnostne službe Heydrich pa je v že omenjenem poročilu z dne 24. oktobra 1941 navedel, da je šlo za sabotažne akcijo slovenskih komunistov.*' Vemo, da je gestapo dobil podatke o izva- jalcu akcije od izdajalca Alojza Zorka. O akciji na tezenski postaji je Zorko povedal, da je sekretar partijske celice na Teznem in član rajonskega komiteja KPS na desnem bregu Drave Kodrič zažgal dva vagona z letalskimi deli. V zbirnem zapisniku Zorkovih izjav gestapu iz začetka januarja 1942 je navedeno, da je Kodrič to storil pred pri- bližno šestimi meseci. Primerjava datuma zapisnika in akcije na Teznem pokaže, da je bila Zorkova navedba v glavnem točna. To pa ne pomeni, da Zorko o Kodriču gestapu ni pripovedoval že prej. Zanimivo je, da je Zorko govoril o dveh vagonih in da je o dveh vagonih poročal tudi Heydrich. Okupatorje- vi dokumenti, ki so bili napisani takoj po akciji, navajajo le en vagon in dve letali. Na rajonskem komiteju KPS na desnem bregu Drave so po Zorkovi navedbi akcijo na te- zenskem kolodvoru nadrobno obravnavali in tu je bil Kodrič imenovan kot storilec. Imena Kodriča ni v zapisniku Zorkovega zaslišanja."" Gre za Dominika Kodriča, ki so ga Nemci aretirali že 22. avgusta 1941, ga iz Maribora za nekaj časa poslali v zapore na Borlu in ga 21. maja 1942 ustrelili v Mariboru.** Kodriča, ki je bil zelo dejaven v osvobodilnem giba- nju, je gestapo lahko aretiral, ne da bi tedaj že vedel za njegovo vlogo pri akciji na Teznem. Upravičeno lahko menimo, da Kodrič ni sam izvedel akcije, ki je zahtevala natančno in hitro pripravo ter izvedbo in seveda obve- stilo o prihodu vojaškega transportnega vla- ka. V zvezi s požigom na tezenski postaji je vsekakor povezana še dejavnost drugih že- lezničarjev komimistov. Hazim HadžihaUlo- vič, ki je bil prometnik na postaji v Hočah in sekretar partijske organizacije v tem kra- ju, je sestavljal sezname s prihodi in odhodi vojaških vlakov s strelivom, in to tudi za- radi morebitnega partizanskega napada na take vlake. Povzročal je tudi zamude vojaških vlakov s poročili, da je proga zasedena. Imel je sodelavce na postajah od Maribora do Brežic in tudi zvezo z Julijem Hiničem, pro- metnikom iz Slovenskih Konjic, ki so ga Nem- ci ustrelili 27. decembra 1941. Hadžihaluoviča So Nemci ustreliM 30. oktobra 1941 v Ma- riboru. Na tezenski želeaniški postaji sta bUa telegrafista komunista Anton Mohar in Alojz Tomec. Tomec je opravil številne sabotaže v telegrafskem prometu in povzročal zamude vlakov. Sodeloval je pri trosilnih in drugih akcijah. Mohar je sodeloval s Tomcem in vzdrževal zveze z železničarji, ki so sodelo- vali v NOG.** Mohar j a in Tomca so Nemci ustrelili 15. novembra 1941 v Mariboru.'" Končno je bil Kodrič povezan z nekim orož- nikom, ki je bil po začetku okupacije odpu- ščen iz orožniške službe in je bU nekaj časa zaposlen pri železnici na Teznem. Po Zorkovi izjavi je bil komunist in je za partizane dal puško in pištolo."* Iz navedenega je raz- vidno, da so bili železničarji zelo aktivni in so opravili številne sabotažne dejavnosti in sodelovali pri izpolnjevanju drugih nalog v NOG. Možno je, da so ti železničarji bui krivi za tehnični razlog, ki je povzročil postanek vojaškega transportnega vlaka na Teznem. V zvezi s sabotažnim delovanjem železničarjev je treba omeniti, da je v letu 1941 nekaj časa le-to usmerjal »Zelezničarski komite«, ki pa je za svoje območje ustanovil Pokrajinski ko- mite KPS za severno Slovenijo kot partijski organ »Za obveščanje in organiziranje sabo- taže v prometu.« V času okrog 18. julija so člani sabotažne skupine z desnega brega Dra- ve, v kateri sta bila tudi Martin Greif in udeleženec prve akcije Albin Vernik, zažgali valjar na Tržaški cesti.*' Zadnjo pomembno sabotažne akcijo v ob- ravnavanem obdobju je izvedel Martin Greif ob svojem odhodu v Pohorsko partizansko četo. Za Greifa je bilo delovanje v Mariboru vedno težje in tudi razmere v pohorski parti- zanski enoti so zahtevale okrepitve. Dobil je navodilo, naj gre na Pohorje. Ob odhodu iz Maribora v partizane je 8. avgusta zvečer zažgal gospodarsko poslopje betnavskega gradu v Radvanju, ki je bil last mariborske škofije in so ga Nemci zaplenili. Po nemškem poročilu je požar izbruhnil približno pol ure pred polnočjo. Zgorela sta senik in strojna lopa. Požar je uničil še 10.000 kg sena, ki je bilo v seniku, tri pluge, tri njivske brane, dva osipalnika, dva okopalnika, izruvač krompirja in še nekaj drugega orodja. Zgorelo je tudi deset sežnjev drv, nekaj škode pa je požar povzročil na svinjskem hlevu, ki je bil prizidan strojni lopi. V celoti je požar pov- zročil znatno škodo — 7330 RM. Po prvih preiskavah so Nemci ugotovUi, da je ogenj izbruhnil na več mestih hkrati, da požar ni nastal zaradi neprevidnosti in da ni izklju- čena komunistična akcija. Dognali so tudi, da so storilci poskušali vdreti še v drug se- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 227 « Okupatorjeva fotografija zažganega vagona in uniče- nih letal oziroma razstav- ljenih delov za letali nik, ki je bil okoli sto metrov oddaljen od pogorišča, a so jim močna vrata to prepre- čila.3' Sabotažo pri betnavskem gradu je ome- nil tudi Slovenski poročevalec št. 18 z dne 20. septembra 1941. Na kratko je akcijo v svojem že omenjenem poročilu omenil tudi Heydrich. Po tej akciji oz. po 9. avgustu 1941 v Heydrichovih poročilih, ki za območje ti- stega dela Slovenije, ki ga je aprila 1941 do- bila Nemčija, obsegajo čas od 16. julija do 17. decembra 1941, ni več podatkov o sabo- tažnih akcijah v Mariboru." Po akciji pri betnavskem gradu tudi v dru- gih virih ni več podatkov o večjih sabotažnih akcijah v Mariboru. Le malo zatem, ko so prenehale sabotažne akcije v Mariboru, je za- čela izvajati uspešne in odmevne akcije Po- horska partizanska četa.*« Po začetku avgusta 1941 ni bilo v Mariboru vidnejših sabotažnih akcij predvsem zato, ker je okupator prav v začetku avgusta začel zadajati hude udarce organizaciji osvobodil- nega gibanja v Mariboru in jo do konca 1941. v glavnem razbil, seveda le začasno" Na prenehanje sabotažnih akcij je vplivalo tudi to, da so odšli nekateri zelo aktivni izvajalci sabotaž v partizane. Sabotažne akcije, ki smo jih navedli, sov- padajo s časom, ko je imel Maribor v času NOB in revolucije najpomembnejšo vlogo pri organiziranju in širjenju narodnoosvobodil- nega gibanja v severovzhodni Sloveniji. Ce bi hoteli še na kratko orisati pomen navede- nih sabotažnih akcij v Mariboru, bi rekli tole. Pri akciji v Volkmerjevem prehodu je po- memben predvsem zgodnji datum akcije. To je bila prva uporniška akcija te vrste v Slo- veniji. Izvedena je bila v središču mesta, v katerem je imel okupator najmočnejše sile v okupirani slovenski Štajerski in kjer je bilo središče okupatorjevega aparata za okupa- cijsko območje Spodnja Štajerska. Akcija je bila izraz borbene pripravljenosti komunistov in skojevcev v Mariboru, kjer sta bila oku- patorjev pritisk in nasilje še posebno močna. Akcija je med prebivalstvom, ki je tri dni prej ob Hitlerjevem obisku opazovalo naci- stično zmagoslavje, močno odmevala. Glede materialne škode, ki so jih povzročile posa- mezne sabotažne akcije, je bla vsekakor največja škoda pri akciji na tezenskem ko- lodvoru v noči na 18. julij. Znatno škodo so okupatorju povzročile tudi druge akcije v železniškem prometu in v železniških delav- nicah. Omenjene sabotažne akcije so bue tudi eden od izrazov velike dejavnosti razmeroma močne organizacije KPS in SKO J v Mariboru in uspešnega širjenja narodnoosvobodilnega gibanja v tem mestu od začetka avgusta 1941. OPOMBE 1. O pripravah na vstajo in prvem obdobju NOG v Mariboru glej predvsem: Milica Ostrov- ška. Kljub vsemu odpor, 2. izpopolnjena izdaja, 1. knjiga, Maribor 1981 (odslej Ostrovška; Kljub vsemu odpor); Zdenka Rogl in Marjan Znidarič, Maribor 1941—1945, Maribor 1975 (odslej Rogl— Znidarič, Maribor 1941—1945); France Filipič, Prvi pohorski partizani, Maribor 1965 (odslej Fi- lipič, Prvi pohorski partizani); Milan Zevart, Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v maribor- skem okraju, Maribor 1962 (odslej Zevart, Po sledovih NOV)- — 2. Prazniki slovenskih občin, Ljubljana 1975, str. 109—110 in 193; Medobčinski uradni vestnik mesta Maribor, mariborskih ob- čin ter občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Rav- ne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica, XVIII, Maribor 10. 6. 1982; Občina Ma- ribor — Ruše ima v spomin na pomembno zrna- 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 go Pohorske partizanske čete na Klopnem vrhu 17. septembra 1941 tudi svoj občanski praznik. — 3. Zevart, Po sledovih NOV, str. 173, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978, str. 527. — 4. Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter Steiermark, št. 1 z dne 15. aprila 1941 in št. 5 z dne 24. aprila 1941; poročilo zveznega uradnika notranjega ministra dr. Müller-Scholtesa pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 30. maja 1941 not- ranjemu ministru {Odslej poročilo Müller-Schol- tesa), overovljen prepis v arhivu Muzeja narod- ne osvoboditve Maribor (Odslej AMNOM); Tone Perenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945, Maribor 1968, str. 62 — 210; Tone Ferenc in Milan Zevart, Nekatere značilnosti in posebnosti fašistične okupacije ter narodnoosvobodilnega boja in revolucije na slo- venskem Štajerskem, Časopis za zgodovino in narodopisje (Odslej CZN), 1979, št. 1—2; Ostrov- ška, Kljub vsemu odpor, str. 20—51; Marjan Znidarič, Uvedba nemške civilne uprave v Ma- riboru leta 1941, CZN 1982, št. 2, str. 1—14, isti. Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi v Mariboru 1941, CZN 1977, št. 1—2, str. 274—321. — 5. Poro- čilo Müller — Scholtesa. — 6. Glej med dru^m: Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvo- bodilne borbe v Sloveniji, I. knjiga, Ljubljana 1960, str. 164. — 7. Spominsko gradivo o akciji v Volkmerjevem prehodu v AMNOM. — 8. Po- ročilo mariborske izpostave kriminalne policije z dne 29. aprila 1941, AMNOM; poročilo policij- skega direktorja v Mariboru z dne 29. aprila 1941 političnemu komisarju mesta Maribor, AMNOM (Navedem poročili je objavil Tone Fe- renc, Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem le- ta 1941, Prispevki za zgodovino delavskega gi- banja (Odslej Prispevki) 1961, št. 1/2, str. 242— 243; Zapis magnetofonskega posnetka pričevanj o delovanju SKOJ in mladine v Mariboru v le- tu 1941 z dne 15. novembra 1958, AMNOM; ma- gnetofonski zapis izjav aretirancev po akciji v Volkmerjevem prehodu in Albina Vernika iz le- ta 1981, AMNOM; izjave Martina Greifa, Mirka Soštariča, Helene Stor in drugih o aretacijah 29. aprila 1941, AMNOM; poročilo Müller — Scholtesa; Milan Zevart, Prva uporniška akcija v Mariboru, Borec 1961, št. 4, str. 205—206; isti, Prva uporniška akcija. Večer, 26. aprila 1976; isti: Uporniška akcija v Mariboru, 29. aprila 1941, Večer, 29. in 30. aprila 1971; isti: 29. aprü 1941 — prva uporniška akcija. Prazniki sloven- skih občin, str. 109—110; Ostrovška, Kljub vse- mu odpor, str. 65—68. — 9. Poročilo Müller — Scholtesa; poročilo mariborske izpostave krimi- nalne policije z dne 4. maja 1941, AMNOM (po- ročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki 1961, št. 1—2, str. 244); magnetofonski zapis aretiran- cev po akciji v Volkmerjevem prehodu in ude- leženca akcije Albina Vernika ter pismena pri- čevanja aretirancev (pričevanja Mirka Birse, Bojana Cokla, Mirana Brenceta, Draga Kocmu- ta, Otmarja Kolmaniča, Borisa Monjaca, Alojza Novaka, Ivana Osterca, Zdenka Salde, Mirka Soštariča, Milana Jerota, Junija Jana in drugih, AMNOM. V zvezi z aretiranci glej članke Mirka Fajdiga: Iščemo imena zaprtih. Večer, 16. marca 1981; Iščemo imena zaprtih — uspešna poizved- ba. Večer, 30. marca 1981, Iščemo imena zaprtih — nova imena in podatki. Večer, 6. aprila 1981; Iščemo imena zaprtih — sklenitev poizvedb. Večer, 13. aprila 1981. Odlomki izjav aretirancev po akciji v Volkmer- jevem prehodu so objavljeni v članku: Asja Matjaž, Ponosni, ker niso klonili. Večer, 29. ju- nija 1981. — 10. Marburger Zeitung z dne 2. ma- ja 1941. — 11. Zapisnik zaslišanja Alojza Zorka z dne 2. januarja 1942 (odslej: Zapisnik Zorka), ARSNZ. Gre za zbirni zapisnik Zorkovdh izjav gestapu. Alojz Zorko je bil od maja 1941 naprej skojevski funkcionar in od začetka junija 1941 do 27. septembra 1941, ko je bil aretiran, sekre- tar okrožnega komiteja KPS Maribor. Kmalu po zapisu sklepnega zapisnika je Zorka gestapo na skrivaj likvidiral pri Limbušu. Njegovo trup- lo so našli 20. januarja 1942. — 12. Glej opombi št. 7 in 8. Greif Martin je v eni svojih izjav (AMNOM) trdil, da je pri akciji v Volkmerje- vem prehodu sodeloval Dušan Finžgar, ki je bil sekretar okrožnega komiteja SKOJ celjskega ok- rožja. Po začetku okupacije so ga poslali med organizatorje vstaje na ptujsko območje. Na poti v Ptuj se je nekaj čas^ zadrževal v Mariboru in je torej možno, da je sodeloval pri akciji. Iz Ptuja je krenil v partizane na Pohorje in, ko je bil na sestanku v Mariboru pri Albinu Verniku, ga je gestapo aretiral. Sestanek pri Verniku je bil namreč izdan. Ustrelili so ga 10. oktobra v Šoštanju (O Finžgarju glej: Filipič, Prvi pohor- ski partizani, imensko kazalo na str. 347; Poslo- vilna pisma žrtev za svobodo, 3. razširjena in dopolnjena izdaja, Mardbor 1978, str. 57—61 (odslej Poslovilna pisma žrtev za svobodo). Po izjavi Zenke Sagadin (zapis izjave je v AMNOM) je bil med stražarji tudi skojevec Ciril Strnad. Po podatku Franceta Filipiča je sodeloval tu- di mladinec Ivan Maroh. V spominskem gradi- vu se navajajo še nekatera imena, a gre pred- vsem za tiste, ki so bdli po akciji aretirani. Ost- rovška (Kljub vsemu odpor, str. 65) navaja na osnovi izjave Draga Vresnika, da je Vresnik mo- ral pred akcijo prinesti pet litrov bencina, bi so ga skrili v Vetrinjski ulici. — 13. Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 337. — 14. Poslovilna pis- ma žrtev za svobodo, str. 53 dn 102. — 15. Zapis magnetofonskega posnetka pričevanj o delova- nju SKOJ in mladine v Mariboru v letu 1941 in izjave Albina Vernika. — 16. Drago Vres- nik, Bo Maribor dobil svoj praznik, Delo z dne 24. in 26. februarja 1971. — 37. Marburger Zeitimg z dne 30. aprila in 1. maja 1941. — 18. Marburger Zeitung z dne 22. maja 1941. — 19. Izjava je v AMNOM. — 20. Izjava Simona Lorgerja v za- pisu magnetofonskega posnetka z dne 15. no- vembra 1958. — 21. Izjava je v AMNOM. — 22. Ostrovška, Kljub vsemu odpor; Filipič, Prvi po- horski partizani; izjave Martina Greifa in dru- go spominsko gradivo v AMNOM. — 23. Spomin- sko gradivo o NOG v Mariboru 1941. leta in še KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 229 i posebej izjave Martina Greifa in Albina Verni- ka, AMNOM; Ostrovška, Kljub vsemu odpor, predvsem str. 122—125; Rogl — Znidarlč, Mari- bor 1941—1945, str. 10—14; Filipič: Prvi pohor- ski partizani. Po Zorkovi izjavi je bil sekretar partijske organizacije v železniških delavnicah Vladimir Vidav. Vidav je pred vojno deloval v Jugoslovanski strokovni zvezi. BU je član -pokra- jinskega odbora OF za Štajersko. Nemci so ga ustrelili 15. novembra 1941 v Mariboru (Poslovil- na pisma žrtev za svobodo, str. 77, 85, 86). V že- lezniških delavnicah je bil pri sabotažnih akcif- jah pred odhodom v Pohorsko partizansko četo zelo aktiven narodni heroj Angel Besednjak, ki je padel 1. novembra 1941. — 24. Tone Ferenc, Štiri Heydrichova poročila o sabotažnih, diver- zantskih in partizanskih akcijah v letu 1941, CZN 1965, nova vrsta, 1. letnik, str. 189—208. — 25. Poročilo orožniške postaje Tezno z dne 18. julija 1941 komandantu varnostne policije in varnost- ne službe na Spodnjem Štajerskem, AMNOM, poročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki 1961, št 1/2, str. 248. — 26. Doplis komandanta var- nostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem z dne 19. februarja 1942 orožniški po- staji Tezno, AMNOM. Orožniška postaja Tezno je 23. februarja 1942 o Gobcu kot storilcu akcije poročala izpostavi kriminalne policije v Mariboru. AMNOM; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 53. — 27. Glej med drugim: Filipič, Prvi pohor- ski partizani, str. 58. — 28. Poročili mariborske izpostave kriminalne policije z dne 18. julija in 11. avgusta 1941 s prilogami, AMNOM (poročilo z dne 18. julija 1941 je objavila Zdenka Rogl, Oku- patorski dokumenti iz arhiva muzeja narodne osvoboditve. CZN 1969, str. 543. —29. Glej. op. 24. — 30. Zapisnik zaslišanja Zorka. — 31. Vpis- na knjiga mariborskih sodnih zaporov, AMNOM; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 156. — 32. Zapisnik zaslišanja Zorka; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 64 in 87. — 33. Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 77. — 34- Glej op. 30. — 34 a. Zbornik dokumentov in podatkov o naro- dnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI/1, dok. št. 34. — 35. Izjave Martina Greifa in Albina Vernika in drugo spominsko gradivo v AMNOM. — 36. Poročilo orožniške postaje Studenci z dne 9. avgusta 1941 komandantu varnostne policije in varnostne slu- žbe na Spodnjem Štajerskem, AMNOM (Poročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki št. 1/2, str. 249 do 250); Ostrovška, Kljub vsemu odpor, str. 166; Fi- lipič, Prvi pohorski partizani, str. 144. Zanimivo je, da Martin Greif v več svojih izjavah, v ka- terih omenja sabotažne akcije, požiga pri bet- navskem gradu ne omenja. — 37. Glej opombo 24. — 38. O akcijah Pohorske partizanske čete glej med drugim: Zevart, Po sledovih NOV; Fili- pič, Prvi pohorski partizani; Lojze Penič, Par- tizansko Pohorje, Maribor 1977; Ivan Ferlež, Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941 — 1942, Ljubljana 1972, str. 81—93; Narodnoosvo- bodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljub- ljana 1977, str. 112—113 in 138—139. — 39. O iz- gubah NOG v Mariboru v drugi polovici 1941 glej predvsem: Ostrovška, Kljub vsemu odpor; Rogl-Znidarič, Maribor 1941—1945; Filipič, Prvi pohorski partizani; Zevart, Po sledovih NOV. Med dokumenti izgube osvobodilnega gibanja v Mariboru zelo ilustrirajo: vpisna knjiga maribor- skih sodnih zaporov, okupatorjevi razglasi o stre- ljanjih sodelavcev in organizatorjev NOG iz le- ta 1941, AMNOM, in tudi zapisnik zaslišanja Zor- ka. RAZVOJ UJPRAVNE UREDITVE V MARIBORU* VLADIMIR BRACIC Splošni družbeni in politični razvoj v Ev- ropi, ki je terjal ukinitev preživelih fevdalnih ustanov, je prisilil cesarsko oblast na Dunaju, da je izvedla korenitejše reforme, ki so dobile globlji izrsiz v splošni kmečki odvezi in or- ganizacijji novih državnih, upravno-političnih in sodnih organov. Tako je na osnovi provi- zoričnega zakona o občinah z dne 7. marca 1849 cesarski notranji minister z »visokim odlokom« z dne 4. februarja 1850 izdal odlok o imenih novih občin »sosesk«. Na osnovi tega odloka je cesarsko namestništvo v Grad- cu s posebnim odlokom z dne 20. septembra 1850 razglasilo nove občine (soseske) z njiho- i vimi deli. Soseske so bile določene po prin- i cipu, naj krajani v okviru soseske sami re- šujejo svoje osnovne probleme. Prave držav- ne organe so predstavljale posebne upravno- poMtične enote, imenovane okrajna glavar- stva. Na njihovem območju je poslovalo eno ali več okrajnih sodišč. Višja stopnja uprav- nopolitične oblasti je bilo okrožje. Maribor je postal sedež okrožja, ki je ob- segalo s Slovenci naseljen del Vojvodine Štajerske. Zimaj njegovega območja so ostali slovenski kraji severno od Kozjaka, ki jih! tudi Slomšku ni uspelo vključiti v maribor-i sko škofijo, in v radgonskem kotu. Nekaj slovenjegoriških vasi južno od Mure je pri- padalo okrajnemu glavarstvu v Radgoni in 230! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tem v okvir graškega okrožja. Te vasi so spadale deloma pod okrajno sodišče v Cmu- reku (Mureck), deloma pod Radgono (Rad- kersburg). Maribor je bil tudi sedež okrajnega glavar- stva, v okviru katerega so bila tri okrajna sodišča — Lenart v Slov. goricah, Maribor in Slovenska Bistrica. Jurisdikcija maribor- skega okrajnega sodišča je obsegala skoraj povsem enako območje, kot ga obsega da- našnjih 6 mariborskih občin. Na tem območju je bilo leta 1850 160 katastrskih občin in or- ganiziranih 95 sosesk ter mesto Maribor. 54 sosesk ali 57,4 "/o je obsegalo samo po eno katastrsko občino, 33 ali 35,1 "/o po dve, 7 ali 7,6 «/o po tri in 1 ali 1,2 Vo 5 katastrskih ob- čin (Košaki). Povprečna soseska je torej ob- segala 1,3 katastrske občine. Večina sosesk je bUa površinsko majhna. Najmanjša — Ka- niža je obsegala komaj 115 ha, največja — Kumen pa 4096 ha; sicer pa jih je 45 ali 51 "/o merilo med 287 in 575 ha, 26 in 30 »/o med 576 in 1150 ha in 9 ali 10 »/o nad 1150 ha. Podatki govorijo, da je bilo načelo bližine in neposrednega interesa zelo dosledno izvedeno. Mesto Maribor je leta 1850 obsegalo 5 ka- tastrskih občin: Mestna Dobrava, Mestna vrata, Koroška vrata. Mesto in sv. Magda- lena; prve 4 so na levem bregu Drave, zadnja na desnem bregu. Mestno območje je merilo 703 ha in je bilo razdeljeno na 5 »Bezirkov«, ki so obsegali v glavnem območja prej na- štetih katastrskih občin. Do leta 1900 je bilo opravljenih nekaj te- ritorialnih sprememb — združitev sosesk, na- stala je ena nova, tako je bilo na obravna- vanem območju leta 1900 84 sosesk in mesto Maribor. Najmanj prebivalstva sta imeli soseski Kaniža (127) in Bohova (199), največ pa soseski sv. Jakob v Slov. goricah (2758) in Studenci (2430). Po 1. svetovni vojni so bue sodnemu okra- ju Maribor priključene soseske Dražen vrh. Sladki vrh. Trate in Velka, ki so prej spa- dale v sodni okraj Cmurek. Iz prejšnjih so- sesk So se izločile in osamosvojile 4. Tako je bilo leta 1921 na obravnavanem območju 92 občin in mesto Maribor. Z oktroirano ustavo in uvedbo monarho- fašistične diktature leta 1929 se je začel pro- ces jugoslovenjenja in centralizma. Ta poli- tika se je izrazila tudi v reorganizaciji upravnopolitične ureditve. Tako je bila v le- tih 1933—1934 opravljena komasacija manj- ših občin v večje teritorialne enote s stal- nimi občinskimi uslužbenci. Na območju ve- like občine Maribor je bUo poleg mesta Ma- ribor, ki je obdržalo enak obseg, kot ga je imelo leta 1900, organiziranih 26 komasiranih občin. Območje večine teh občin se je povsem ali skoraj povsem pokrivalo z območjem žup- nij. Nekatere od njih so prevzele tudi ime župnije. Na levem bregu Drave je bilo 11 in desnem bregu 15 komasiranih občin. Nacistične okupacijske sile so upravljale pokrajino le nekaj dni, saj je že 14. aprila prevzel oblast šef civilne uprave dr. Sigfried Uiberredter, ki je isti dan razpustil občinske odbore in odstavil slovenske župane, poli- tični komisarji pa so začeli postavljati nove župane predvsem iz vrst domačih Volksdeut- scher j ev in kulturbundovcev. Maribor je po- stal močan vojaški in policijski center ter sedež civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Tudi na območju Maribora je okupator v za- četku prevzel upravno-politično organizacijo stare Jugoslavije. Pri kasnejši reorganizaciji je bUo opravljenih nekaj sprememb. Najpo- membnejša med njimi je bila reorganizacija mestne občine Maribor, ki je dobila funkcijo okrožja. K staremu mestnemu jedru so pri- ključili deloma zmanjšane predvojne samo- stojne komasirane občine Kamnica, Košaki, Duplek, Korena, Hoče, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Limbuš. Območje mestne občine je sedaj obsegalo 11.511 ha in je bilo razde- ljeno na 15 »Ortsgrup«. Vse bivše komasira- ne občine na podeželju so ostale v glavnem nespremenjene. Narodnoosvobodilno gibanje — Osvobodil- na fronta slovenskega naroda — je ustanav- ljalo svoje revolucionarne organe; vaške oz. krajevne, rajonske, okrajne in okrožne od- bore OF, ki so v krajih, kjer ni bilo mogoče opraviti svobodnih volitev narodnoosvobodil- nih odborov, opravljali njihovo funkcijo vse do osvoboditve. V odloku Slovenskega na- rodnoosvobodilnega sveta je zapisano »Narod- noosvobodilni odbori so osnova narodne in državne oblasti in s tem hkrati čuvarji resnič- ne samoupravne in državne celote«. Maribor- sko okrožje OF jeimelo po podatkih okrožnega odbora OF z dne 6. maja 1945 v okrajnem odboru OF Maribor — desni breg 31, Mari- bor — levi breg 18 in Maribor mesto 27 kra- jevnih odborov OF, skupaj torej 76. Maribor- sko okrožje OF je obsegalo približno ozemlje velike mariborske občine. Volitve v narodnoosvobodilne odbore so bi- le na mariborskem območju opravljene že ju- nija in julija 1945. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je izdalo 6. sep- tembra 1945 zakon o upravni razdelitvi fe- deralne Slovenije. Z njim je bilo na preuče- vanem območju ustanovljenih 76 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO) in me- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 231 i KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI 1945 sto Maribor. Nove upravno-politične organi- zacije so torej bile zasnovane na med narod- noosvobodilno borbo organiziranih revoluci- onarnih organih OF. Ce primerjamo število KNOO s številom sosesk leta 1850 in števi- lom občin leta 1900 in 1921, dobimo nasled- njo številčno primerjavo: 95 — 84 — 92 — 76. Mnogi KNOO so se povsem ujemali s sose- skami iz leta 1850. Na območju velike občine Maribor je bilo stanje krajevnih narodnoosvobodilnih odbo- rov leta 1945 naslednje: okraj Maribor — le- vi breg (kraji so našteti od zahoda proti vzhodu;: 1. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 2. Sel- nica ob Dravi, 3. Slemen, 4. Bresternica, 5. Sv. Križ nad Mariborom, 6. Kamnica, 7. Kozjak, 8. Pesnica, 9. Svečina, 10. Zg. Kun- gota, 11. Cirknica, 12. Šentilj, 13. Ceršak, 14. Selnica ob Muri, 15. Sladki vrh, 16. Velka, 17. Trate, 18. Plodršnica, 19. Sp. Jakobski dol, 20. Zg. Jakobski dol, 21. Jarenina, 22. Gačnik, 23. Pesnica, 24. Sp. Kungota, 25. Košaki, 26. Sv. Marjeta ob Pesnici, 27. Sv. Peter pri Ma- riboru, 28. Zg. Duplek, 29. Zimica, 30. Jab- lance, 31. Zikarce, 32. Korena, 33. Sp. Dup- lek, 34. Sv. Martin pri Vurberku. V okraju Maribor — desni breg: 1. Sv. Lovrenc na Pohorju, 2. Kumen, 3. Puščava, 4. Smolnik, 5. Ruše, 6. Lobnica, 7. Bistrica, 8. Bezena, 9. Vrhov dol, 10. Limbuš, 11. Pekre, 12. Zg. Radvanje, 13. Sp. Radvanje, 14. Reka-Pohor- je, 15. Zg. Hoče, 16. Sp. Hoče, 17. Razvanje, 18. Bohova, 19. Brezje, 20. Zrkovci, 21. Do- goše, 22. Sv. Miklavž na Dravskem polju, 23. Rogoza, 24. Skoke, 25. Slivnica, 26. Planica, 27. Loka-Gradišče, 28. Kopivnik, 29. Morje 30. Fram, 31. Orehova vas, 32. Hotinja vas, 33. Dobrovce, 34. Sv. Janž na Dravskem po- lju, 35. Ješenca, 36. Race, 37. Sv. Marjeta na Dravskem polju, 38. Podova, 39. Gorica, 40. Brunšvik, 41. Prepelje in 42. Zlatoličje. Območje mesta je doživelo spremembo. K staremu mestnemu jedru 5 katastrskih ob- čin so priključili katastrsko občino Krčevina na levem bregu in katastrske občine Pobrež- je, Studenci in Tezno na desnem bregu Dra- ve. Studenci so že bili izrazito delavsko pred- mestje, Pobrežje in Tezno sta se razvijala v to smer. Območje mesta se je povečalo od 703 na 3100 ha. Maribor je postal sedež dveh okrajev — Maribor desni breg in Maribor levi breg — in mariborskega okrožja, ki je obsegalo 9 okrajev: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, ptuj, Ma- ribor levi breg, Maribor desni breg in Dravo- grad. 43 KNOO ali 58 «/o je obsegalo samo po eno katastrsko občino; 14 KNOO ali 18 »/o po dve katastrski občini; 8 ali 11 »/o po tri katastr- ske občine; 2KNOO sta obsegala po 7 in dva po 8 katastrskih občin — Sv. Peter in Šmar- jeta ter Svečina in Jakobski dol. Vsi KNOO, 232 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ki So obsegali več kot 5 katastrskih občin, so bili v Slov. goricah. Med najmanjše KNOO štejemo Brunšvik, Skoke in Zg. Hoče. Seveda na velikost KNOO ni vplivalo samo število katastrskih občin, ki jih je obsegal, temveč drugi elementi, kot so pohorski gozdovi (Ku- men in Smolnik). Različno je bilo tudi število prebivalcev v KNOO, na splošno pa jih je bilo malo. Dinamičen povojni razvoj in njegove po- sebnosti, ki so zadirale v bistvo družbno-eko- nomskih odnosov, je vplival tudi na spremi- njanje upravne ureditve. Tako je skupščina LR Slovenije že aprila 1946 sprejela nov za- kon o upravni razdelitvi. Z njim so bili uki- njeni krajevni narodnoosvobodilni odbori in vzpostavljeni krajevni ljudski odbori (KLO) in ljudske skupščine. Zakon je predvidel za območje velike občine Maribor 6 mestnih četrti in 34 KLO, kar pomeni v primerjavi s KNOO zmanjšanje za 42 ali 55 "/o. V zakonu je bila jasno izražena težnja po združevanju manjših upravnih enot v večje. Ta korak pa je bil politično ocenjen za prenagljenega in izvajanje zakona je bilo junija ustavljeno. Toda že septembra istega leta je izšel nov zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije, ki je prinesel nekaj sprememb v prej nakazani smeri, vendar je bil bistveno manj rigoro- zen. Po določilih tega zakona so bile za ob- močje preučevanega ozemlja opravljene nas- lednje spremembe: Mesto Maribor je postalo samostojna up- ravna enota na ravni okrajnega ljudskega od- bora. Teritorij mesta je bil razširjen tako, da je obsegal po novem naslednje katastrske ob- čine: Bohova (del), Brestmica (del), Dogoše (del). Grajska vrata. Grajski Marof, Kamni- ca (del — samo Mariborski otok). Koroška vrata, Košaki, Krčevina, Limbuš (del), Mari- bor mesto, Orešje, Pekel, Pekre (del), Poče- hova, Pobrežje, Razvanje (del), Sp. Radva- nje, Studenci, Sv. Magdalena, Tezno, Zg. Radvanje in Zrkovci. S tem se je ozemlje mesta povečalo od prejšnjih 3100 ha na 5600 ha. Ukinjena sta bila okraja Maribor desni breg in Maribor levi breg in formiran je bil okraj Maribor okolica. Južni del bivšega okraja Maribor desni breg je bU vključen v na novo nastali okraj Slovenska Bistrica. V 15 primerih je prišlo do združitve prejš- njih KNOO, in sicer: Lobnica je bila priklju- čena Rušam, Bezena Bistrici pri Limbušu, Vrhov dol Limbušu, Loka-Gradišče Kopivni- ku, Bohova in Rogoza (del) Spodnjim Ho- čam, Zg. Hoče Reki-Pohorju, Skoke Dobrov- cam, Prepolje in Trniče Sv. Marjeti na Drav- skem polju, Zlatoličje Šentjanžu na Drav- skem polju, Žikarce Koreni, Jablance Zimi- KRAJEVNI LJUDSKI ODBORI 1946 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 233) ci, Gačnik Jarenini, Kozjak Zg. Kungoti in Zg. Jakobski dol Sp. Jakobskemu dolu; novi KLO pa je dobil ime Jakobski dol. Iz bivše- ga KNOO Sv. Marjeta ob Pesnici se je izlo- čila katastrska občina Vukovje in postala sa- mostojen krajevni ljudski odbor Vukovje. S povečanjem ozemlja mesta Maribora z naštetimi združitvami in eno osamostvojitvijo se je število upravnih enot zmanjšalo od prejšnjih 76 KNOO na 56 KLO. Zmanjšalo se je predvsem število KLO, ki so obsegali le po eno katastrsko občino, in sicer od prej- šnjih 43 ali 58 »/o na 16 ali 29 »/o. 9 ali 16 "/a KLO je obsegalo po dve katastrski občini, 12 KLO ali 22 «/« je obsegalo po 3 katastrske občine, 2 KLO sta zajemala po 7 katastrskih občin, 3 KLO pa so povezovali celo po 8 katastrskih občin (Jakobski dol, Jarenina in Svečina). Tudi sedaj so bui vsi veliki KLO v Slovenskih goricah in so se skoraj v celoti pokrivali s predvojnimi komasiranimi občina- mi. Po stanju leta 1946 je bilo na preučevanem območju 56 KLO, od tega jih je spadalo 40 v okraj Maribor okolica, 12 v okraj Sloven- ska Bistrica, po 2 pa v okraj ptuj in Radgo- na. Delovali so naslednji KLO: 1. Duh na Ostrem vrhu, 2. Selnica ob Dravi, 3. Slemen, 4. Sv. Križ nad Mariborom, 5. Brestrnica, 6. Kamnica, 7. Sp. Kungota, 8. Zg. Kungota, 9. Sv. Jurij ob Pesnici, 10. Svečina, 11. Cirkni- ca, 12. Šentilj v Slovenskih goricah, 13. Cer- šak, 14. Selnica ob Muri, 15. Sladki vrh, 16. Velka, 17. Trate, 18. Ploderšnica, 19. Jakob- ski dol, 20. Jarenina, 21. Pesnica, 22. Vukov- je, 23. Sv. Marjeta ob Pesnici, 24. Sv. Peter pri Mariboru, 25. Zimica, 26. Zg. Duplek, 27. Sp. Duplek, 28. Korena, 29. Sv. Martin, 30. Sv. Janž na Dravskem polju, 31. Sv. Marjeta na Dravskem polju, 32. Brunšvik, 33. Gori- ca, 34. Podova, 35. Ješenca, 36. Race, 37. Ho- tinja vas, 38'. Orehova vas, 39. Fram, 40. Mor- je, 41. Kopivnik, 42. Slivnica, 43. Dobrovce, 44. Sv. Miklavž na Dravskem polju, 45. Do- goše, 46. Sp. Hoče, 47. Reka-Pohorje, 48. Raz- vanje, 49. Pekre, 50. Limbuš, 51. Bistrica, 52. Ruše, 53. Smolnik, 54. Puščava, 55. Kumen in 56. Sv. Lovrenc na Pohorju. Februarja 1949 je skupščina LR Slovenije sprejela nov zakon o spremembah upravne razdelitve. Med spremembami je tudi dolo- čilo, da se okraj Maribor mesto razdeli na 3 rajone in 1 kraj, ki obsegajo naslednje ka- tastrske občine: I. rajon: Brestrnica (del). Grajska vrata. Grajski Marof, Kamnica (del). Koroška vra- ta, Košaki, Krčevina, Maribor mesto, Oreš- je, Pekel in Počehova; II. rajon: Limbuš (del), Pekre (del), Sp. Radvanje, Studenci, Sv. Magdalena in Zg. Radvanje; III. rajon: Bohova (del), Dogoše (del), Po- brežje, Razvanje (del), Tezno in Zrkovci; kraj Kamnica: Rošpoh, Kamnica (del) in Brestrnica (del). Območje mesta je sedaj merilo okrog 7200 ha. Se istega leta meseca oktobra je bil KLO Brestrnica priključen h KLO Srednje, KLO Kumenh, KLO Sv. Lovrenc na Pohorju, KLO Morje h KLO Fram in KLO Smolnik h KLO Ruše. KLO Kamnica je bil ukinjen in pri- ključen mestnemu rajonu I. Tako je bilo število KLO zmanjšano na 49. Z istim zakonom je bila ustanovljena ma- riborska oblast s sedežem v Mariboru. Mari- borska oblast je obsegala okraje: Dravograd, Lendava, Ljutomer, Maribor okolica. Murska Sobota, Polj cane, Ptuj in Radgona. Okraj Ma- ribor mesto je bil odpravljen, mesto Mari- bor je postalo samostojna, iz okrajev izloče- na upravnopolitična enota. V začetku leta 1951 so bile ukinjene obla- sti in Maribor je s tem izgubil pomembno re- gionalno funkcijo. Bistvene vsebinske in s tem povezane pro- storske spremembe v upravni razdelitvi je prinesel zakon aprila 1952. Ukinjeni so bili krajevni ljudski odbori in ustanovljene ob- čine. Maribor je bil poleg Ljubljane in Ce- lja razglašen za samostojno mesto. Mestno območje je bilo ponovno povečano s priklju- čitvijo bivšega KLO Korena, večjega dela KLO Razvanje in katastrske občine Bohova. Ukinjen je bil okraj Polj cane in večina nje- govega ozemlja priključena okraju Maribor okolica s sedežem v Mariboru. Na ozemlju velike občine Maribor je bilo formiranih 19 občin, in sicer: 1. Lovrenc na Pohorju, 2. Ru- še, 3. Limbuš, 4. Hoče, 5. Fram, 6. Race, 7. Starše, 8. Duplek, 9. Korena, 10. Malečnik, U. Smarjeta pri Pesnici, 12. Jakobski dol, 13. Sladki vrh, 14. Šentilj v Slovenskih go- ricah, 15. Jarenina, 16. Pesnica, 17. Zg. Kun- gota, 18. Brestrnica in 19. Selnica ob Dravi. Občina Starše in katastrska občina Vumpah v okviru občine Grajena sta takrat še pripa- dali okraju Ptuj, Gradišče na Kozjaku ter del katastrske občine Vurmat pa okraju Slovenj Gradec. Kmalu za tem je bil ukinjen okraj Slovenj Gradec in njegovo območje priklju- čeno okraju Maribor. Po številu katastrskih občin je bUa na ob- močju velike občine Maribor največja Zg. Kimgota, ki je imela 20 katastrskih občin, sledijo ji Hoče zli katastrskimi občinami. Po 234 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 OBČINE 1952 površini je bUa največja občina Lovrenc na \ Pohorju, ki je merila 8500 ha. Najmanjša je \ bUa občina Pesnica z blizu 1500 ha. Nove ob- i čine so bile v glavnem naravno geografsko zaokrožene enote, ki so v stoletnem razvoju izoblikovale središčna naselja z določenimi i krajevnimi funkcijami — šola, pošta, občin- i ska uprava, župnija, trgovina, gostilna in obrt. i Nove bistvene spremembe v upravni raz- \ delitvi je prinesel zakon o območjih okrajev ' in občin v SR Sloveniji v aprilu leta 1955. j DobUi smo občine-komune. V našem primeru : je namesto prejšnjega samostojnega mesta \ Maribora in 19 občin bilo z zakonom formi- ranih samo 7 občin-komun. Območje mesta je bilo razdeljeno na 4 občine: Maribor-Center, Maribor-Košaki, Maribor-Tabor in Maribor ' Tezno; vsaki od njih je bilo priključenih ne- j kaj okoliških krajev. Tako je občina Mari- bor-Center obsegala stari del mestnega jedra na levem bregu Drave z Meljem in bivšo ob- čino Malečnik ter kraje med Dravo in jugo- ; slovanSko-avstrijsko mejo. Občina Maribor- KošaM je dobila od mesta le Košaško pred- mestje, sicer pa celotno Pesniško dolino do državne meje na zahodu. Občina Maribor-Ta- bor je zajemala mestna predela Studenci in Tabor na desnem bregu Drave in podpohor- ske vasi. Občina Maribor-Tezno je obsegala i mestna predela Pobrežje in Tezno, k temu j pa še večji del Mariborskega Pohorja, sever- ni del Dravskega polja in še del Slovenskih goric. Zaradi urejanja skupnih mestnih zadev je bil osnovan mestni svet. Ves zahodni del preučevanega ozemlja je bil organiziran v občino Ruše. Kraje severovzhodnega dela preučevanega ozemlja je povezovala občina Šentilj. Južni predel preučevanega ozemlja pa je obsegala občina Race. Julija 1957 je bü odpravljen okraj Ptuj; reorganizirane občine-jkomune na njegovem območju — Ptuj, Gorišnica in Lešje — pa so bile priključene okraju Maribor. Septembra 1958 je bila z zakonom ukinje- na občina Šentilj v Slovenskih goricah in v celoti priključena občini Maribor-Košaki. Z istim zakonom so bile iz občine Maribor-Cen- ter izločene in pripojene občini Ruše katastr- ske občine Jelovec, Srednje, Sv. Križ z nase- ljem Gaj, Sober in Zg. Slemen. Katastrsiki občini Grušova in Ruperče sta bili pripojeni občini Maribor-Košaki. Občina Maribor-Cen- ter je bUa tako po površini bistveno zmanjša- na in skoraj povsem omejena na pravo me- stno območje. Toda že 2 leti kasneje, marca 1960, je pri- šlo do novih večjih sprememb. Odpravljena je bila občina Maribor-Košaki in v celoti priključena občini Maribor-Center. Odprav- ljena je bila tudi občina Ruše, kraji na levem bregu Drave so bUi priključeni občini Ma- ribor-Center, kraji na desnem bregu pa ob- čini Maribor-Tabor. Občina Race je bila pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 235 ključena občini Maribor-Tezno. Za ožje me- stno območje je še naprej usklajeval politiko mestni svet Maribor. Decembra 1962 sta bila s posebnim zako- nom združena okraja Maribor in Murska So- bota in tako je okraj Maribor obsegal ce- lotno Podravje in Pomurje od Črne do Len- dave. Leta 1964 so bila na novo določena ob- močja mest. Mestu Mariboru je bila pripo- jena Brestmica, priključen pa mu je bil tudi ves vzhodni del Pohorja z njegovimi domo- vi in smučarskimi tereni. Mesto naj skrbi za rekreacijo svojih prebivalcev! Mestno območ- je se je ponovno povečalo in merilo nekaj nad 10.000 ha. Marca 1965 so bili odpravljeni zadnji štirje okraji, med njimi tudi okraj Maribor. S tem je Maribor ponovno izgubil regionalno funk- cijo, ki jo je v različnih vlogah opravljal vse od leta 1945. 3 mariborske občine — Maribor-Center, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno — so kljub usklajevalnim prizadevanjem mestnega sve- ta vedno bolj vodile samostojno politiko, ki. je bila včasih v škodo enotnemu razvoju me- sta. Po daljših razpravah je prevladalo mne- nje, da bi bilo za nadaljnji razvoj mesta ko- ristno, če bi se 3 mestne občine združile. Predlog je dobiü večinsko podporo v mestnem svetu in skupščini SR Slovenije, ki je spre- jela zakon o združitvi mariborskih občin de- cembra 1966. leta. 3 mariborske občine so prenehale, nova velika občina Maribor pa je začela delovati s 1. januarjem 1967. S tem dnem je prenehal z delom tudi mestni svet. Začasna skupščina velike občine Maribor je sprejela 11. 1. 1967 odlok o organih začasne skupščine in njenih svetov ter komisij. Tako je nastala velika občina Maribor, ki je meri- la 73.800 ha in štela 175.000 prebivalcev, od tega na območju mesta okrog 100.000. Po po- vršini je bila nova občina Maribor v SR Slo- veniji na četrtem mestu, po številu prebival- stva pa na prvem mestu. Imela je šestkrat več prebivalstva, kot je znašalo povprečje vseh slovenskih občin ali blizu eno desetino vsega prebivalstva SR Slovenije. S formiranjem velike občine Maribor je bilo končano 20-letno obdobje stalnih uprav- no-političnih sprememb, ki so s postopnim združevanjem manjših upravno-političnih enot od KNOO prek KLO, občin, občin-ko- mun privedle do občine giganta. Domače razprave in pripombe iz republi- ških forumov so prispevale k odločitvi, da je skupščina občine Maribor februarja 1978 na predlog predsedstva OK SZDL imenovala po- seben odbor z nalogo, »da preuči razvoj sa- moupravljanja in političnega sistema v obči- ni Maribor ter pripravi ugotovitve, ocene in smernice glede nadaljnjega razvoja. To je skupščina občine naredila na osnovi ugato- OBČINE-KOMUNE 1955 236.. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 vitve, da so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odno- sov nastale bistvene spremembe v družbeno- ekonomskih in družbeno-političnih odnosih tudi v občini Maribor, ki terjajo preoblikova- nje občine tako, da bo mogoče neposredneje uresničevati samoupravne pravice in dol- žnosti«. Odbor je pripravil posebno študijo, ki je bila kot gradivo za javno razpravo ob- javljena novembra 1970 v posebni številki De- legata. Iz tega gradiva, navajamo nekaj po- datkov, s katerimi predlagatelji utemeljujejo potrebo po preoblikovanju občine. »V občini Maribor so nastale po posamez- nih področjih naslednje spremembe: '