Pelitični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf dospel je na svojem potovanji v Pulj. Pravijo, da ima potovanje velevažen pomen gledč na našo politiko v jutrovem. — V ministerstvih naših in vogerskih se uže pogovarjajo. kako colnino nemškim in francoskim fabriškim in industrijalnim izdelkom povzvišati. Vojni minister ukaže kmalu, da dobijo naši ulani in dragonar|i kožuhe, kakoršnjih imajo husarji. Brambovci se bodo zanaprej toženi pred vojaško sodnijo smeli tudi zagovarjati, kar do sedaj ni bilo dovoljeno. — Skofje zbrani na Dunaji so sklenoli pritrditi ministerstvu, ki zahteva naj nova postava o kongrui še le v treh letih popolnem obvelja; v šolskih zadevah tirjajo več upliva na šolstvo, župaik bi naj bil ravnatelj. — Naši alovenski poslanci bodo v državnem zboru glasovali za novo nagodbo vlade z družbo severne železnice, ta plača takoj 12 milijonov iu prepusti 1. 1940. železnico državi, liberalci nemški pa ho5ejo, naj država takoj kupi celo železnico, kar bi 120 ali cel6 260 milijonov stalo Teh denarjev nimamo, slovenski poslanci imajo tem bolje prav, ker je družba itak voljna tarifevznižati. Moravski poslanec Šrom nasvetuje Čehom v prid volilni red za državni zbor v skupini mest prenarediti. So li naši trgi se zglasili na Dunaji za podobne premembe ? Iz Ljubljane v Kamnik bodo železnico stavili. — Čelii so zmagali pri volitvab za kupčijske zbornice v Pragi, Plznu in Budejevicali in si tako 4 nove poslanske glase za državni zbor zagotovili. — Schulvereinu uže denarjev manjka ter je prisiljen menjše srebrnike za narodne Judeže kovati. Nemci se bodo še naveličali schulvereinskega šundra. — Vseučilišče v Crnovicali utegnejo zatreti in katoliško v Salcburgu odpreti. — Gorica dobi attilerijsko vojašnico za 160.000 fl. — Dne 4. p. m. utegne nesretiia ,.banka Slovenija" v Ljubljani pokopana biti. — Madjari so ubogiru Slovakom premoženje Matice, 10.000 fl., vzeli ter hočejo z denarjem knjižure tiskati dati na hvaio madjarskej kulturi. — V Dalmaciji bodo izjemni stan podaljšati morali do 1. 1886, ker je še loO vitašev ki niso hoteli vrnoti se v domovino. Vnanje države. Bismark ponuja Avstriji, naj Turkom vzame Sirijo ia sveto deželo. Tako dela, da bi nas v boj zaplel z Rusom, Turkom in Bog vedi še s kom. — Rusi zopet preganjajo katoliške škofe. Tako je škof Hrinecki moral svojo škofijo zapustiti in iti v Jaroslav v prognanstvo. Hotel je baje dva kanonika, vladi udaua, odpraviti, ker nista spodobno živela. V Aziji prodira ruska vojska nad Mešed v Herat, — Srbi nagibajo se zopet na rusko stran in popuščajo od dosedanje nam prijazne politike, mislijo s pomočjo Rusije pograbiti Macedonijo. — Italijani odpošljejo kraalu 3000 mož v Afriko na pomoč Angležem, ki so res v silnej nevarnosti. Mahdi je namreč v Kartumu zaplenil 12 Kruppovih kanonov, 9000 centov smodnika, 12000 pušek, zbira sedaj 50.000 vojakov okolo sebe in pritiska ua 7000 Angležev, ki se uže pomikajo pred njim nazaj proti Kortiju ob Nilu. Mogoče je, da bodo uničeni predeu jim dojde pomoči iz Evrope ali Indije. Iz Suakima v Bender delajo Angleži železnico. — Francozi so kitajsko brodovje napali, 2 ladji potopili s 30 kanoni in 700 Kitajci vred. — Sloviti potovalec afriški, Stanley, je imenovan za guvernerja nove Kongske države v osrednjej Afriki. — V nesrečnej Španiji zopet potresi strašijo ljudi.