Aktualno Haloze • Kmetje za sanacijo plazov nimajo ne volje in ne denarja O Stran 2 V i 1 i Štajerski Politika Videm • Občina pod drobnogledom kriminalistov O Stran 5 Ptuj, torek, 4. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 52 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Politika Ptuj • Preobrat: Voda za zdaj ostaja na čelu bolnišnice O Stran 2 Podravje Ptuj • Boj za sleherno parkirno mesto O Stran 5 Podravje Moškanjci • Gasilci z enim najsodobnejših vozil v državi O Stran 8 Ljudje in dogodki Destrnik • Park prostoživečih živali uradno odprt za javnost O Stran 11 Črna kronika Kidričevo • Rekorder skozi naselje s 105 kilometri na uro O Stran 24 v Šport Atletika • Odlična konkurenca, zmagovalec pa znova Čeh O Stran 13 Podlehnik, Podravje • Kolon od Ptuja do Hrvaške letos prvič ne bo Skozi Gruškovje tudi brez vinjete, a le po obvozni cesti Evropski milijoni v Haloze V Podlehniku in Majšperku nova domova za starostniki V središču • Učenci, ki se šolajo doma, bodo ocenjeni pri vseh predmetih ZDRAVJE »z NEOKRNJENE NARAVE Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno torek • 4. julija 2023 Podravje • Plazovi bodo zaraščanje Haloz in Slovenskih goric le še pospešili Kmetje za sanacijo plazov nimajo ne volje in ne denarja Podravske občine so v teh dneh zaključile s popisovanjem škode, nastale med neurji maja letos. Občinske ocenjevalne komisije so zabeležile več kot 700 plazov, vsaj štiri hiše so ocenjene kot popolnoma uničene. Ogromna je škoda na javni infrastrukturi, prav tako na kmetijskih površinah, poljščinah. A zdi se, da bodo tokrat kmetje vsaj pri cenitvi škode na poljščinah spregledani, preslišani, zavrnjeni s pojasnilom, da zavarovalnice omogočajo zavarovanje posevkov pred poplavami. »Ocenjujemo, da je bilo v porečju reke Pesnice s pritoki, Dravinje s pritoki in Drave s pritoki poplavljenih okrog 33.000 ha površin. Na žitih je škoda zaradi poplav evidentna. Opažamo, da se je na poplavljenih površinah ustavila rast žit, zrnje se ne polni, spodnji del rastlin je zamuljen. Prvi ogledi kažejo, da bo izpad pridelka ponekod stoodstoten. Vsaj petino koruznih posevkov je bilo treba na novo posejati, prav tako okrog 600 ha oljnih buč, saj so rastline propadle,« je obseg poplav predstavil Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Ptuj. Groba ocena finančne škode na kmetijskih površinah zaradi poplav in plazov presega deset milijonov evrov, pa je dodal direktor kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Direktor meni, da mora država pomagati kmetom, ki se soočajo z eno težjih pridelovalnih letin, zlasti žit. Proizvodni stroški so namreč ostali visoki, odkupne cene so padle, zaradi vseh vremenskih neprilik pa bo tudi pridelek pod- Fideršek: »Vsi smo Mi svobodni in plesali, danes pa iz tega ni nič« p*- Foto: Mojca Vtič Kmetje kljub drugačnim napovedim vlade še vedno niso dočakali izplačane pomoči po lanski suši Približno 22.000 kmetij in seveda kmetijskih podjetij po vsej državi naj bi skupaj prejelo okoli 25 milijonov evrov, kar je v povprečju 1.136 evrov na upravičenca. Pomoč naj bi bila na transakcijskih računih kmetov in podjetij nakazana do 17. julija. »Kje je denar za sušo, me kmetje sprašujejo vsak dan. Takrat je vlada obljubila, da bo denar takoj, in vsi smo bili svobodni in vsi smo plesali. Danes pa ni iz tega nič. Nič od nič. Ob tem danes nastajajo škode predvsem lokalno in težko je preseči državni prag za dosego interventnega zakona, kar pomeni, da so na slabšem državljani, davkoplačevalci,«je dejal Milan Fideršek. povprečen. Posevke je res mogoče zavarovati pred poplavami, vendar pa bi se tovrstnim škodam vsaj v določeni meri lahko izognili, če bi melioracijski sistemi opravili svojo nalogo. Mnogi so zamu- ljeni in zaraščeni, čeprav kmetje plačujejo za njihovo vzdrževanje, enako je z vodotoki. Milan Unuk pa je na seji območne enote KGZS Ptuj dejal: »Kmetje imamo zaradi poplav veliko škodo in noro je, da Naravne nesreče v kmetijstvu, ki so presegle sto milijonov evrov škode Foto: Občina M a ko le Na območju Podrauja se je sprožilo več kot 700 plazov, večina na kmetijskih zemljiščih. Na ptujskem kmetijskem zavodu se bojijo, da bodo visoki stroški sanacije predvsem haloške kmete odvrnili od kmetovanja. bi izpadli oz. da škode niti prijaviti ne moremo. Od 30 do 40 % koruze smo na novo posejali, pšenice bo od dve do tri tone na hektar, ker jo je voda dobesedno vzela. Kmetje 2022 2022 2017 2013 2003 Ocenjena škoda 148,5 mio € 89,9 mio € 116,1 mio € 106,2 mio € 130,6 mio € Odobrena državna pomoč 25 mio € 4,4 mio € 13,1 mio € 5,2 mio € 35,6 mio € Delež izplačane pomoči 16, 8 % 4,9 % 11,3 % 4,9 % 27, 3 % Vrsta nesreče suša suša - izpad krme čebele, pozeba, suša suša suša, neurja s točo, pozeba, hrušev ožig bomo imeli res manj dela, ne vem pa, kako bomo preživeli. Država za vsakega poskrbi z zajamčeno plačo - razen za kmeta.« Poljščine so torej izključene iz ocenjevanja škode, prav tako škoda, ki je nastala zaradi odnesene rodovitne zemljine, komisije so ocenjevale zgolj škodo po plazovih. Toda škode po plazovih na kmetijskih površinah v sistem sporočanja škod ni bilo mogoče niti pravilno vnesti, je opozoril predsednik območne enote KGZS Ptuj Alojz Herga, kar še dodatno znižuje upanje kmetov, vinogradnikov in sadjarjev, da bodo deležni ustrezne pomoči države. »Kmetje, ki se intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom, bodo morda poškodovane površine še lahko sanirali, manjše kmetije pa si tovrstnih posegov ne bodo mogle privoščiti, saj ni ne volje in ne denarja. To pomeni, da bo zaraščanje v Halozah in tudi Slovenskih goricah še bolj intenzivno.« Mo/cfl Vtič Ptuj, Spodnje Podravje • Vlada Republike Slovenije Anice Užmah ni potrdila Voda za zdaj ostaja na čelu bolnišnice V petek, torej dan prej, preden bi vodenje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj morala prevzeti izbrana kandidatka Anica Užmah, je v javnost pricurljala informacija, da na direktorskem stolčku tudi v naslednjem obdobju - vsaj nekaj mesecev - ostaja Voda. Neobičajni manevri sveta zavoda Ker ministrstvo ni podalo soglasja k imenovanju Anice Užmah, je svet zavoda v četrtek za vršilca dolžnosti imenoval Vodo. To je nekoliko neobičajno; prav ta svet zavoda mu namreč na zadnjem razpisu ni dal podpore, pač pa je kot primernejšo izbiro potrdil njegovo protikandidatko. A karte so se zelo hitro premešale. Voda je seveda z razpletom zadovoljen: »Pogodba je podpisana, legitimno od 1. julija naprej do imenovanja novega direktorja nadaljujem mandat. Na vprašanja o tem, zakaj svet zavoda ni mene potrdil že na razpisu za prosto delovno mesto direktorja, težko odgovorim. Lahko pa sklepam, da so videli, da sem v enem letu pokazal napredek bolnišnice, in da je vseeno prevladalo mnenje, da se kontinuiteta dela nadaljuje.« Kako dolgo bo na čelu bolnišnice, ni znano, a skoraj zagotovo vsaj do jeseni. Novega direktorja s polnimi pooblastili bodo namreč izbirali šele po zamenjavi članov sveta zavoda. Še prej v bolnišnici spreminjajo statut. Zamenjava članov sveta je bila predvidena že decembra lani, pa se to do danes še ni zgodilo. »Trenutno poteka sprememba statuta bolnišnice. Ko bo ta zadeva zaključena, bo zamenjan tudi svet zavoda,« je pojasnil v. d. direktorja ptujske bolnišnice. Preobrat za preobratom Čeprav minister za zdravje Danijel Bešič Loredan lani Vode ni potrdil, zaradi česar je bil le vršilec dolžnosti, pomislekov, ali nadaljevati z delom v bolnišnici ali ne, ni imel. Odločitev, da svet zavoda za v. d. imenuje njega, je sprejel odprtih rok: »Po vseh letih dela v bolnišnici imam vizijo in ideje, sem entuziast, vem, kako bolnišnico peljati naprej. Dokazal sem se s projekti, ki sem jih v tem kratkem času izpeljal skupaj s svojo ekipo. Ne bi rad s prstom kazal na druge, a dejstvo je, da nekateri v štirih letih niso uspeli narediti, kar smo mi v enem. Dogovorili smo se za zelo pomembno nadgradnjo urgen-tnega centra, v letih 2024 in 2025 bomo črpali sredstva v višini 17,5 milijona evrov.« Kljub vsemu temu pa je nekoliko neobičajen razplet celotne zgodbe okrog imenovanja direktorja SB Ptuj. V oči gotovo bode dejstvo, da je svet zavoda, ki Vode pred mesecem dni ni potrdil kot najprimernejšega kandidata, zdaj prav njega imenoval za vršilca dolžnosti. Sam razloge za to, da maja ni bil izbran, vidi v osebnih interesih posameznih članov sveta: »Nisem jim prisluhnil, zato niso glasovali zame, a danes pokončno stojim. Imam svojo hrbtenico in ne bom počel, kar želijo drugi.« Ko bo nov razpis za prosto delovno mesto objavljen, je glede na vse povedano zelo verjetno, da bo med kandidati ponovno trenutni vršilec dolžnosti direktorja. Če ga bo nova sestava sveta zavoda imenovala, pričakuje tudi podporo ministrstva. Sodelovanje med njimi je bilo po njegovi oceni v zadnjem letu zelo dobro. Prepričan je, da je s poslovnimi rezultati dokazal, da zna voditi bolnišnico: »Od 26 bolnišnic nas je le šest doseglo in celo preseglo zastavljeni program. To pomeni, da dobro delamo. Znali smo motivirati ljudi. Nimamo niti enega kredita, vse obveznosti plačujemo v roku. Bolnišnice imajo skupaj 174 milijonov kumulativne izgube, ptujska posluje pozitivno. To so dejavniki, zaradi katerih je tudi minister zaznal, da ekipa, ki jo imamo, dela dobro in da je ni treba na vrat na nos zamenjati, ampak potrditi.« Govorice, da je podaljšanje vedejevstva dosegel na podlagi tesnega prijateljevanja z Alešem Šabedrom, nekdaj ministrom za zdravje, danes direktorjem Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, je Voda kategorično zavrnil. Dženana Kmetec Čeprav je svet zavoda ptujske bolnišnice na majski seji za direktorico izbral Anico Užmah, očitno ne uživa zaupanja ministrstva za zdravje oz. vlade, ki bi morala podati soglasje k imenovanju. Po zaslugi sveta zavoda seje v četrtek zgodil presenetljiv preobrat: vršilec dolžnosti še naprej ostaja Aleksander Voda. Foto: DK Aleksander Voda torek • 4. julija 2023 Aktualno Štajerski 3 Podlehnik, Podravje • Kolon od Ptuja do Gruškovja letos prvič ne bo Skozi Gruškovje tudi brez vinjete, a le po obvozni cesti Po treh desetletjih letos prvič ni pričakovati večkilometrskih zastojev pred mejnim prehodom Gruškovje. Zapornic ni več, prav tako ne kabin. Ob tem pa se je voznikom osebnih avtomobilov ponudila še možnost, da prečkajo mejo, ne da bi plačali cestnino. Vozniki lahko uberejo pot po lokalni cesti v Zgornjem Gruškovju (leva stran avtoceste) proti hrvaškemu naselju Cafuti, kjer je bil pred vstopom Hrvaške v schengensko območje omogočen prestop le za imetnike maloobmejne prepustnice. Vrsto let je bilo prečkanje hrvaške meje v Gruškovju omogočeno le preko osrednjega mejnega prehoda, po izgradnji avtoceste je bila obvezna še vinjeta. Mnogi so v izogib plačilu cestnine iskali druge poti. Ena izmed teh bi lahko bila pot po državni cesti na desni strani avtoceste, čez stekleni nadvoz, vendar pa je bila ta cesta na Hrvaško na slovenski strani zaprta z betonskimi preprekami. Do vstopa Hrvaške v schengensko območje sta bila razloga za takšno stanje organizacijski (manko kadra) ter varnostni. V januarju, ko so se zapornice na mejah dvignile, pa so s policije odgovorili: »Na navedenem mestu so trenutno še vedno postavljene začasne tehnične ovire, ki bodo odstranjene skladno z načrtom odstranitve.« A ovire tudi po pol leta ostajajo. Sedaj naj bi bila težava most čez potok Maceljčica, češ da ni primeren za promet. Do kdaj bo torej nadvoz čez avtocesto vodil v slepo ulico, namesto da bi potnike povezal s Hrvaško, še ni znano. Podlehniški župan Sebastian Toplak ocenjuje, da vsaj še nekaj let, glede na to, da je odprtje pogojeno z ureditvijo mostu. Namesto zakonsko zahtevane vzporedne ceste za zdaj (vsaj) lokalna Kljub temu pa se je z dvigom mejnih zapornic ponudila možnost za prečkanje meje v Gruškovju tudi Prečkanje meje v Gruškovju je možno te možnosti še ne dopušča. brez vinjete, in sicer po lokalni, za zdaj še makadamski cesti na levi strani avtoceste. »Na sestanku na Direkciji RS za infrastrukturo sem opozoril, da so po zakonodaji dolžni zagotavljati vzporedno Foto Googlo iraps Na nekaj deset metrov dolgi cesti, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško nekoliko stran od AAJVVP Gruškovje, je od 1. januarja zapornica dvignjena. Foto: Google maps tudi brez vinjete, a navigacija za zdaj cesto brez cestnine. Sedaj so se dogovorili z nami in bo v ta namen uporabljena lokalna cesta, ki jo bo direkcija dolžna sanirati. Prav tako bo spremenjen prometni režim, saj ne bo več prednostna cesta ta, ki vodi čez stekleni nadvoz, temveč lokalna. Pot proti Hrvaški bo tako smiselno označena, da ne bi prihajalo do prometnega kaosa, bo pa po lokalni cesti dovoljen le lokalni promet, torej ne tovorni, prav tako bo veljala prepoved vožnje za počitniške prikolice in avtodome.« Zapor avtocestnih priključkov letos ne bo Lani so na priključkih ZakI in Podlehnik v juliju in avgustu ob sobotah promet urejali policisti, medtem ko je bila na izvoznem priključ- Del kabin že odstranjen, del bo v letu 2024 Notranje ministrstvo je na mejnem prehodu Gruškovje že odstranilo del kabin, v katerih so delovali policisti in cariniki, ter tako uredilo po dva prometna pasova pod nadstreškom v vsako smer. Ostala infrastruktura za zdaj še ostaja. Kabine so odstranili tudi na mejnih prehodih Obrežje in Dragonja. »Da bi zagotovili boljšo pretočnost prometa, bomo v letu 2024 nadaljevali z odstranjevanjem kabin in ureditvijo cestne infrastrukture na nekdanjih mejnih prehodih s Hrvaško. V letu 2025 se bo izvedla evalvacija in ocena potreb za nadaljnjo uporabo ostale infrastrukture (objekti, nadstrešnica), kot je predvideno v Strategiji policije o njihovem delu po vstopu Hrvaške v schengensko območje,« so dejali na Ministrstvu za notranje zadeve. ku Lancova vas iz smeri Maribora v tem času vzpostavljena popolna zapora. Tovrstnih ukrepov letos ne načrtujejo. Bodo pa ob koncih tedna, ko policisti pričakujejo največje prometne obremenitve, poleg rednih patrulj na terenu tudi dodatne policijske ekipe, ki bodo nadzirale in urejale cestni promet na avtocestnem omrežju (na relaciji Šentilj- Gruškovje). »Prisotni bomo tudi na vzporednih cestah, kjer promet ni tako gost, a je več nesreč. Nadzore prometa bomo usmerili predvsem v neprilagojeno hitrost, psihofizično stanje voznikov in agresivno vožnjo, policisti pa bodo zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov dosledno ukrepali,« so še sporočili iz PU Maribor. Mojca Vtič Podravje, Slovenija • Med 30 projekti izbrana tudi Majšperk in Podlehnik Dva nova domova za starostnike do junija 2026 k ^ F m Občinama Majšperk in Podlehnik je uspelo! Komisija Ministrstva za solidarno prihodnost je njuna projekta gradnje manjših domov za starostnike uvrstila na seznam izbranih projektov za sofinanciranje. Foto: Občina Podlehnik Župan Sebastian Toplak je po večmesečnem trkanju na različna vrata domov upokojencev k sodelovanju pritegnil Dom Danice Vogrinec Maribor. Projekt je ocenjen na 3,5 milijona evrov. Številne občine so se letos podale v iskanje oz. kar na lov za domom upokojencev, ki bi bil pripravljen njihov projekt prijaviti na razpis Ministrstva za solidarno prihodnost za sofinanciranje gradnje manjših domov. Ptujski dom je podravske občine zavrnil, zato pa jim je v Majšperku k sodelovanju uspelo prepričati Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, v Podlehniku pa Dom Danice Vogrinec Maribor. Občini Cirkulane ni uspelo najti partnerskega doma. »Pogovarjali smo se z različnimi domovi upokojencev. Najprej s ptujskim, kjer smo bili zavrnjeni, prav tako tudi v Poljčanah, Šmarju pri Jelšah in Mariboru. Žal nismo bili uspešni, kar obžalujem, saj imamo dober projekt,« je takrat dejala županja Antonija Žumbar. Evropski milijoni vendarle tudi za Haložane Razpis ministrstva se je zaključil aprila letos. Vlogo je oddalo 30 prijaviteljev, izbranih je bilo 16 projektov v skupni vrednosti 65,7 milijona evrov. Občina Majšperk oz. Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki bo gradil v Majšperku dom z 48 posteljami, je pridobil 5,86 milijona evrov. Dom Danice Vogrinec Maribor je za izgradnjo doma v Podleh-niku, ki bo nudil 24 postelj, prejel 2,93 milijona evrov. Gradnja doma v Podlehniku je sicer ocenjena na 3,4 milijona evrov, tako da bo razliko morala primakniti občina. Župan Sebastian Toplak je dejal: »Gre za velik korak k cilju, da postanemo občina, ki ima posluh in zna poskrbeti za vse generacije, od najmlajše do najstarejše. Oskrba starejših ima v naši občini namreč tudi zelo čustveno komponento. Zdaj starejšim, ki bodo potrebovali domsko oskrbo, ne bo več treba zapustiti domačega kraja. Na stara leta zapustiti rodne Haloze je namreč za številne najtežje. Gre tudi za olajšanje, da nam bo vendarle uspelo tudi v Haloze 'pripeljati' kar nekaj milijonov evropskega denarja. Ob tem čestitam občini Majšperk, ki je prav tako uspela na razpisu, hkrati pa obžalujem, da zaradi nekoope-rativnosti nekaterih na razpisu ni mogla sodelovati še kakšna haloš-ka občina.« Dodal je, da občino in dom čaka še zahtevna pot, vendar verjame v uspeh. Tudi župan Sašo Kodrič je spomnil na začetno iskanje partnerjev oz. prijaviteljev, ki bi bili pripravljeni projekt prijaviti na razpis. »Že takoj na začetku mandata smo bili pred velikim izzivom, a smo se z vnemo lotili zadeve. Vzporedno pa so tekla pogajanja z vodstvom Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Prvi pomem- ben korak je bilo soglasje vodstva doma in njihovega sveta zavoda. Sledila je intenzivna priprava dokumentacije, projektiranje in oddaja vloge v roku. Dolgo pričakovana informacija nas je razveselila na zadnji junijski dan. Zdaj moramo do konca tega leta pridobiti gradbeno dovoljenje in nato se začenja investicija, s katero bo Majšperk pridobil pomemben objekt za bivanje in oskrbo 48 starostnikov. To prinaša tudi nova delovna mesta, predvidoma med 20 in 25 zaposlitev. Veselim se izzivov, ki so pred nami. To predstavlja v tem mandatu najverjetneje največjo investicijo, za katero pa so sredstva zagoto- vljena iz mehanizma za okrevanje in odpornost, torej ne bremenimo lastnega proračuna. Uspeh na razpisu iz srca privoščim tudi občini Podlehnik, saj bomo imeli v letu 2026 v Halozah skupaj 72 postelj!« Domova upokojencev oz. občini bosta z denarjem, pridobljenim na razpisu, financirali gradnjo, torej gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, zunanjo ureditev in opremo objektov, ki bodo grajeni kot manjše samostojne bivalne enote. Občina oz. izvajalci projektov morajo še do konca letošnjega leta pridobiti gradbeno dovoljenje, rok za pridobitev uporabnega dovoljenja pa se izteče junija 2026. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 4. julija 2023 Položili 28 kilometrov novih cevi Ormož • Zaključek ene najpomembnejših investicij - gradnje vodovoda Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so ob zaključku skupnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave, kije zajemal ormoško območje, v beli dvorani ormoške grajske pristave pripravile javno konferenco. Za posodobitev in gradnjo vsaj 40 let starega vodovoda na ormoškem območju so se omenjene tri občine zavzemale že vse od leta 2014 in se s projektom tudi uvrstile v nabor razvojnih programov v statistični regiji Podravje. Pavla Majcen: »Pomembno je, da smo združili moči in da je bil dostop do pitne vode ves čas gradnje nemoten.« V zadnjih dveh desetletjih so v vodovod vložili 25 milijonov evrov, samo v okviru kohezije v pravkar zaključenem projektu, ki območju prinaša izboljšanje javne storitve oskrbe s pitno vodo za uporabnike, ki so priključeni na vodovodni sistem Ormož, pa skoraj osem milijonov evrov. Izgube padle pod slovensko povprečje Roman Rozman, skrbnik projekta, je povedal, da se je gradnja začela v začetku junija pred dvema letoma s položitvijo prvih metrov cevi na Seniku, medtem ko sta Mateja Simonič, prejemnica bronastega znaka AVP, je aktivna članica Sveta za preventivo v cestnem prometu MO Ptuj za področje ptujskih osnovnih šol. Zaposlena je na OŠ Olge Meglič Ptuj, kjer je odgovorna za razvijanje preventivnega in vzgojnega dela na področju učenja in upoštevanja cestnoprometnih pravil ter vedenja v prometu. S pobudami in predlogi pa se trudi tudi za izboljšanje prometne varnosti v ČS Center in Panorama. Organizira in pripravlja učence in strokovne delavce za sodelovanje v različnih dejavnostih in tekmovanjih na področju varnosti v cestnem prometu, kjer so zelo uspešni. Vodi tudi skupino strokovnih delavcev, ki so vključeni v štiriletni pilotni projekt Uresničevanje traj-nostne mobilnosti in izobraževanje izvajalca Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj zadnje cevi položila decembra lani na Humu. Temu je sledilo tako imenovano reklamacijsko obdobje, uporabno dovoljenje pa je sistem dobil 7. junija. »V tem času smo položili 28 kilometrov novih vodovodnih cevi in preko poldrugi kilometer priključkov. Hkrati smo asfaltirali več kot 13 kilometrov cest, štiri pa sanirali. Ormoška vodohrana v Vičancih in na Humu smo obnovili -namestili smo novo strojno in ele-ktroopremo, uredili pa tudi fasado in okolico objektov. Oba sta dobila novi prečrpališči, ki prebivalcem omogočata višje tlake v ceveh, na za trajnostni razvoj v vzgojno-izo-braževalnih zavodih, katerega nosilec je Zavod za šolstvo. Mojca Rimele, dipl. vzgojiteljica, prejemnica srebrnega znaka AVP, je v Vrtcu Ptuj zaposlena že 20 let. Prizadeva si za prometno vzgojo otrok, ki jo v vrtcu predvsem usmerjajo na navajanje otrok za odgovorno vlogo v prometu. Pri svojem delu je prepoznala, da je otroke treba nenehno ozaveščati o varnosti vseh udeležencev v prometu. To jo je tudi vodilo pri ustvarjanju avtorske predstave Prometna vila, v kateri še z drugo vzgojiteljico otrokom na zabaven in poučen način prikaže posledice razigranosti in neprevidnosti udeležencev v prometu. Gre za interaktivno predstavo, pri kateri se gledalci iskreno in brez zadržkov odzivajo na vprašanja in Humu pa tudi novo hidroforsko postajo. Prečrpališče v Pušencih smo obnovili z novo opremo, prav tako vodohran na Hajndlu, tisti v Kostanju v občini Sveti Tomaž pa je novogradnja, saj je bil stari premajhen in dotrajan.« Ormoško območje se s pitno vodo napaja iz podtalnice, a s podporo dravske vode. Rozman ocenjuje, da se bodo z novimi cevmi izgube precej zmanjšale. »Leta 2010 smo na Ormoškem beležili 36-odstotno izgubo, letos naj bi se gibala med 23 in 25 odstotki, kar je velikanski napredek in nas uvršča pod slovensko povprečje, ki znaša 27 odstotkov.« pobude prometne vile. Že več let pa sodeluje tudi v projektu Pasav-ček, kjer otroci spoznavajo pomen in pravilno uporabo otroških sedežev in varnostnega pasu. Ptujska televizija PeTV s svojimi prispevki in oddajami širšo javnost ozavešča o prometni varnosti. Že od leta 2010 v okviru Ptujske kronike prikazujejo tudi dogodke s področja prometne varnosti in prometne preventive. Dobro sodelujejo z MO Ptuj, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Stalno spremljajo delo SPV, sodelujejo v preventivnih akcijah, ki jih le-ta izvaja na terenu, snemajo izobraževanje predšolskih otrok na področju prometne preventive (lutkovne igrice, poligon Kolesarček), učencev (priprave na opravljanje kolesarskega izpita, tekmovanje Kaj Čakajo na nove razpise Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, je naštela številne težave, s katerimi so se soočali med gradnjo, a so jih zahvaljujoč dejstvu, da so prav vsi deležniki združili moči, vse uspešno rešili. Poudarila je, da je bil dostop do pitne vode ves čas gradnje nemoten, zdaj pa je oskrba še bistveno bolj kakovostna. Tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak se je dotaknil izzivov, ki so spremljali izvedbo projekta. »Pridobivanje vse potrebne dokumentacije in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja, pogajanja za 4,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, zagotovitev lastnih deležev - vse to nam je povzročilo nemalo sivih las, a nam je z enotnostjo vseh treh občin, izvajalca in ne nazadnje potrpežljivostjo občanov slednjič uspelo.« S projektom, ki je bil del prejšnje veš o prometu, Varno na kolesu, poligon Jumicar) in dijakov (učne delavnice, tekmovanja) ter starejših udeležencev v cestnem prometu (predavanja, vožnje z vozili itd.). Ekipe PeTV sodelujejo tudi na vseh finančne perspektive, se na Ormoškem obnova vodovodnega sistema ne zaključuje. »Veliko dela nas še čaka. Zavzemali se bomo, da si v novi perspektivi izborimo denar za nadaljevanje. Čaka nas še dobrih 46 kilometrov vodovoda ter rekonstrukcij in novogradenj enajstih objektov za distribucijo vode, ki so ocenjeni na 19 milijonov evrov. Projekt je pripravljen, gradbeno dovoljenje imamo, čakamo na razpis, čeprav se zavedamo, da je vodovodu v Spodnjem Podravju namenjenih precej manj sredstev kot doslej.« Poldrugi milijon dražja • a • •• investicija Župan Svetega Tomaža Mirko Cvetko je gradnjo vodovoda opisal kot izjemno dodano vrednost. »Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da smo imeli pri izbiri izvajalca veliko srečo. Povsem drugače je namreč, če je izvajalec domače podjetje, ki pozna teren in ljudi; če ne bi bilo tako, dvomim, da bi tako gladko prireditvah, ki jih organizira SPV z zunanjimi sodelavci, kot je Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, Varno s kolesom, zaključne prireditve Pasavček itd. Na sprejemu za prejemnike priznanj Javne rešili vse ovire, ki so se postavljale na pot.« Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica pa upa, da bodo izgube vode res bistveno manjše kot doslej; zlasti si želi, da si bodo občine zagotovile sredstva za nadaljevanje projekta. Zaradi dodatnih del na trasah in povišanja stroškov se je gradnja, sofinancirana iz evropskega kohezijskega sklada in državnega proračuna, s prvotnih 6,35 milijona evrov brez DDV podražila na končnih 7,8 milijona evrov. V občini Ormož je bilo opravljenega največ dela, zato je njen delež tudi največji, in to 75,6-odstotni, kar pomeni, da so morali iz proračuna zagotoviti skoraj 5,9 milijona evrov. Delež občine Sveti Tomaž je skoraj 16-odstotni, v denarju pa to predstavlja prispevek v višini 1,24 milijona evrov. Z nekaj manj kot 8,5 odstotka je delež najmanjši v občini Središče ob Dravi, ki je za gradnjo vodovoda na Ormoškem iz svojega proračuna plačala dobrih 660.000 evrov. Senka Dreu agencije RS za varnost prometa je ob spremljavi prof. Toma Hajška na saksofon zaigrala Vanesa Vidovič iz GŠ Karola Pahorja Ptuj, njen mentor je prof. Gregor Kožar. MG Župani z Ormoškega Toni Jelovica, Mirko Cvetko in Danijel Vrbnjak tudi v novi finančni perspektivi računajo na evropske milijone za gradnjo vodovoda. Ptuj • Podelitev priznanj AVP za izjemne prispevke na področju preventive Nagrade vzgojiteljici, učiteljici in PeTV Na svečanem sprejemu v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so nedavno podelili priznanja za izjemen prispevek na področju preventivnega dela in večje varnosti v prometu Javne agencije RS za varnost prometa. Prejeli so jih Mateja Simonič (bronasti znak AVP), Miha Masten za PeTV (svečana listina AVP) in Mojca Rimele (srebrni znak AVP). Ob tej priložnosti jim je ptujska županja Nuška Gajšek čestitala in se zahvalila za njihov izjemni prispevek Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj Javne agencije RS za varnost prometa za leto 2021: Mateja Simonič, Miha Masten za PeTV in Mojca Rimele. Priznanja sta jim podelila ptujska županja Nuška Gajšek in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel. torek • 4. julija 2023 Politika Štajerski 5 Svetniki so sprejeli rebalans proračuna, v katerem je največja sprememba obseg denarja za ceste. Videm fOtrinajstih ovadbah, dobitnikih priznanj inMatiju Gubcu i ' uprava pod drobnogledom kriminalist« _________ Zupan Brane Kolednik je na občinski slovesnosti poudaril pomen povezovanja, sodebrnim ter-dejal, da so največji potencial občine ljudje. Vendar bi na Vidm '-dejal, da so največji potencial občine ljudje. Vendar bi na morali nekdteri pomen teh besed poiskati v sh 'arju, kajti nedavno je občina na svoj rfMov ¡prejela obvestilo o začetku več kot desetih predkazenskih postop, gre res za dobronamerno opozarjanje na morebitne nepravilnosti, zdi pa se, da gre zgolj in izključno za metanje polen pod noge. Foto: Mojca Vtič Prijave namreč vključujejo nekatera sodelovanja s podizvajalci, zaposlitev ene izmed oseb ter sodelovanje z društvi. Kot je pojasnil župan, se zaradi tovrstnih prijav srečujejo s strahom društvenikov in drugih, kajti nihče si ne želi kriminalistov na lastnem dvorišču. Tovrstne poteze hromijo občino, društveno in družbeno življenje, vendar pa Kolednik pravi, da občine vse te preiskave ne bodo omajale. Ob predkazenskih postopkih je občinska uprava še pod drobnogledom drugih inšpekcij in pro-tikorupcijske komisije; razlog seveda izvira v prijavah. Posledično so se povišali tudi stroški odvetniških storitev, na kar je opozoril svetnik Matjaž Klasinc. Ti so se zvišali s 14.000 evrov na 24.000 evrov. »Proti nam je sproženih 13 predka-zenskih postopkov in občino bodo v teh primerih zastopali odvetniki, saj smo na občini premalo vešči. Če storitev ne bomo potrebovali, pa bodo sredstva ostala,« je pojasnil župan. Prihranek na račun kakovosti? V okviru rebalansa proračuna, ki obsega visokih 11,9 milijona evrov odhodkov, so svetniki na zadnji seji pred poletnim predahom debatirali tudi o cestah. Za modernizacijo cest bodo letos namenili skoraj milijon evrov, od tega več kot po- lovico na račun odškodnine Elesa. »Naredili bomo osem kilometrov asfalta in lotevamo se cest, ki se jim je občina v zadnjih desetletjih v velikem krogu izogibala, čeprav so ponekod ljudje že večkrat zbirali denar za ureditev ceste. Pokazalo se je tudi, da je prava pot za izbiro izvajalca modernizacije cest javni razpis, kar se v preteklosti ni izvajalo, kajti dosegli smo nižjo ceno.« Matjaža Klasinca in Zvonka Kor-piča je ob tem zanimala kakovost del, slednji je opozoril tudi na določene odseke, ki so že uničeni. Direktor Gorazd Ladinek je odgovoril, da so dvomi v kakovost neutemeljeno natolcevanje in da nadzor je, poškodovana cestišča pa so plod preteklih let. Župan Brane Kolednik je dodal: »Ceste so narejene za povprečne obremenitve, in če sami ne bomo pazili na svoje ceste, potem tudi drugi ne bodo. Z določenimi izvajalci bomo morali doseči dogovor, že večkrat je bila izpostavljena potreba po manjših vozilih Čistega mesta.« Svetniki so se dotaknili tudi podelitve občinskih priznanj na slavnostni prireditvi. Skupno število nagrajencev se je ustavilo malce pod številko 30, pri tej temi pa je svetnik Friderik Likavec izpostavil nespoštovanje odloka o podeljevanju priznanj. »Utrujen sem že od opozarjanja na (ne)skladnost predpisov s statutom občine ali poslovnikom. Svetniki smo, da delamo pošteno, v prid vsem. Tako kot se moramo v prometu držati pravil, se jih moramo tudi tukaj. Da se ne spotikamo na točkah, kjer ni potrebe.« Klasinc pa je dodal: »Če se ne bomo držali pravil, kako naj od občanov pričakujemo, da se jih bodo?« Kolednik je odvrnil, da je pravilnik potreben prenove, enako kot številni drugi. »V pol leta žal ne moremo pregledati vseh.« Že stokrat slišano, a še vedno premalo Andrej Rožman je na junijski seji občino ponovno pozval k boju proti hmelju v samem središču Vidma. »Vse lepo in prav, da bomo sprejeli vse vrtčevske otroke, vendar če ne bomo začeli reševati problematike hmelja na Vidmu, bodo Videmčani svoje otroke raje odpeljali v druge vrtce. To sem že stokrat ponovil in še bom. Ali moramo pripeljati Matija Gubca, da bo začel upor?« Kolednik je dejal, da mora občina najprej pridobiti strokovne podlage, ki bodo temelj za nadaljnje ukrepe. Matjaž Klasinc pa je občino pozval k bolj agresivni drži oz. stopnjevanju pritiskov na pristojna ministrstva, da čim prej začnejo dokončno urejati zadrževalnik Medvedce, ki bo omogočil gradnjo na Selih in v Lancovi vasi. Mojca Vtič Slovenija, EU • Evropsko računsko sodišče opozarja »Bencinarji in dizli« tudi po letu 2035 Evropska unija pri proizvodnji baterij zaostaja za svetovnimi tekmicami, predvsem Kitajsko, je v nedavno objavljenem poročilu zapisalo Evropsko računsko sodišče. Ob tem revizorji opozarjajo, da bo morala morda celo preložiti uvedbo prepovedi prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, trenutno predvideno za leto 2035. Ptuj • Boj za sleherno parkirno mesto Kje naj parkirajo obiskovalci knjižnice? Številni javni zavodi imajo težave z zagotavljanjem parkirišč za svoje uporabnike, predvsem tisti, ki so v središču mesta. Med temi je tudi ptujska knjižnica. Prav zato je eden izmed svetnikov predlagal da se za njihove potrebe nameni del parkirišča pri Dominikanskem samostanu. To parkirišče je praviloma na voljo vsem, zaenkrat je še brezplačno. Pobudo, ki jo je Alen lljevec podal že pred časom, je zaradi nezadovoljstva z odgovorom pristojnih ponovil. Prepričan je, da bi bilo smiselno dovoliti parkiranje pri Dominikanskem samostanu tudi za obiskovalce Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Iz podjetja Javne službe Ptuj so mu sicer že prvič odgovorili, da je omenjeno parkirišče dostopno vsem, Iljevec pa vztraja, da to ne drži: »Ob podaji pobude je bil dan odgovor, da je parkirišče ob Dominikanskem samostanu prosto dostopno in na voljo vsem, tako zaposlenim na območju starega mestnega jedra kot ostalim obiskovalcem, ter da se z zapornico omeji dostop do parkirišča samo v času dogodkov in prireditev v Dominikanskem samostanu, ko je parkirišče namenjeno le obiskovalcem. Navedena obrazložitev ne ustreza dejanskemu stanju, saj je parkirišče velikokrat zaprto z zapornico, čeprav v Dominikanskem samostanu ni nobenega dogodka (npr. 17. 5. že zjutraj pred 7. uro ter enako tudi ob 13. uri). Glede na pomanjkanje parkirnih mest v samem središču Ptuja in na praznih ulicah si takega odnosa vsekakor ne moremo privoščiti.« Tudi ko je podal konkretne datume in ure, v podjetju, ki na Ptuju upravlja parkirišča, vztrajajo, da z zapornico omejijo dostop na parkirišče le izjemoma, v času dogodkov in prireditev v Domi- nikanskem samostanu. Le takrat naj bi ta parkirna mesta namenili samo obiskovalcem samostana: »Sicer pa je parkirišče prosto dostopno in na voljo vsem, tako zaposlenim na območju starega mestnega jedra kot drugim obiskovalcem.« Obiskovalci Knjižnice Ivana Potrča Ptuj imajo na voljo tudi štiri parkirna mesta v Cafovi ulici, kjer pa ne gre za rezervirane površine, pač pa za javno parkirišče, ki ga lahko uporabljajo vsi. Ker je teh nekaj parkirnih mest tik ob osnovni šoli, je to seveda veliko premalo za vse potrebe. Težave s parkiranjem v tem delu mesta so velike, tako kot še marsikje drugje. Dženana Kmetec Kot so sporočili z Evropskega računskega sodišča, naj bi bilo do leta 2030 na evropskih cestah približno 30 milijonov vozil brez izpustov. Skoraj vsa nova vozila, registrirana od leta 2035 naprej, pa naj bi imela le akumulatorski pogon. Vendar pa v trenutni strategiji EU ni ocenjena zmogljivost njene industrije baterij za zadovoljitev tega povpraševanja. Prav tako Unija ni količinsko in časovno določila ciljnih vrednosti za proizvodnjo baterij, opozarjajo revizorji EU. Zmogljivosti EU za proizvodnjo baterij se sicer razvijajo zelo hitro. Med letoma 2020 in 2030 bi se lahko povečala s 44 gigavatnih ur na 1200 gigavatnih ur. Vendar pa bi se ta rast lahko upočasnila zaradi geopolitičnih in gospodarskih dejavnikov. Med drugim bi lahko proizvajalci baterij proizvodnjo zaradi ugodnejših pogojev in subvencij preselili iz EU v druge regije, predvsem ZDA, opozarjajo. Odvisni od Južne Afrike, Konga ... Poleg tega je EU močno odvisna od uvoza surovin, predvsem iz nekaj držav, s katerimi nima trgovinskih sporazumov. 87 odstotkov surovega litija uvozi iz Avstralije, 80 odstotkov mangana iz Južne Afrike in Gabona, 68 odstotkov surovega kobalta iz DR Kongo in 40 odstotkov surovega naravnega grafita s Kitajske. Evropa ima sicer več rezerv rud, vendar od njihovega odkritja do začetka izkopavanja traja vsaj od 12 do 16 let, zaradi česar se ni mogoče hitro odzvati na povečanje povpraševanja. Dva črna scenarija Revizorji opozarjajo na dva možna črna scenarija, če EU ne bi dosegla načrtovane proizvodnje baterij. Prvi je, da bi bila prisiljena odložiti prepoved prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki jo sedaj načrtuje za leto 2035, in tako ne bi izpolnila ciljev glede ogljične nevtralnosti. Drugi scenarij pa je, da bi za dosego tega cilja morala uvažati veliko baterij in električnih vozil iz tretjih držav. To bi škodilo njeni avtomobilski industriji in v njej zaposleni delovni sili. Sta, Ur Foto: CG Evropsko računsko sodišče opozarja na posledice morebitne popolne prepovedi prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem. 6 Štajerski V središču torek • 4. julija 2023 Cirkulane • Med superfinalisti za naj učiteljico tudi Laura Mohorko Kumer P • v . 1 . ..1 vL . »Svoje ucence imam rada in jih spostujem« Laura Mohorko Kumer je ena izmed tistih učiteljic, ki daje svojim učencem dušo in srce. Je izjemno topla in prijetna oseba, ki ji največ pomenijo iskrenost, spoštovanje in razumevanje. Pri poučevanju je zelo kreativna, delo z osnovnošolci pa jo izpopolnjuje. Najbolj zadovoljna je, ko se med njo in učenci vzpostavi medsebojno zaupanje. Njen recept za uspešno delo v šoli pa je samo eden: »Učence moraš imeti rad.« razumevanje, poštenost, iskrenost, sočutje. Ker je na njihovi šoli kar nekaj otrok drugih narodnosti, veliko delajo na spodbujanju strpnosti. V okviru številnih projektov so učenci v preteklem šolskem letu stopili v čevlje učitelja, spoznavali lokalno dediščino, si izmenjevali knjige, spoznavali holokavst in urejali učilnico na prostem. »Učiteljevanje je zame dvosmerni proces, v katerem se učim in rastem, temelj vsega pa je, da imaš rad tako svoje delo kot učence, ki jih poučuješ. Vedno se skušam postaviti v njihove čevlje in razmišljam, kako bi si jaz želela obravnavati določeno snov, če bi bila stara deset let. To pa lahko dosežem samo, če sem v stiku s popularno glasbo, družabnimi omrežji, trendi in drugimi novostmi, ki zanimajo mlade,« je dejala Laura Mohorko Kumer. Ob tem je poudarila še, da mora učenec začutiti, da je učitelj samo človek, kar je pogoj, da se med njima ustvari medsebojno zaupanje. »To, da si priljuden, še ne pomeni, da nimaš avtoritete. Učenci cenijo meje, včasih celo hrepenijo po njih, zato je treba biti tudi stog, ko je to potrebno.« »Ko bom velika, bom učiteljica« Laura Mohorko Kumer je sicer že pri šestih letih svoji mami dejala, da bi rada postala učiteljica, in ta želja se ji je uresničila. Na OŠ Cirkulane - Zavrč je zaposlena pet let, poučuje pa zgodovino in slovenščino. Je velika promotorka branja in slovenske besede. Piše pesmi in načrtuje izdajo pesniške zbirke. V naslednjem letu bo najverjetneje luč sveta ugledala še slikanica za otroke. S svojo družino živi v Cirkulanah. Estera Korošec Foto: Leon Vidic Miselne uganke pri pouku Izbor za naj učiteljico je zaključen Javnost, strokovna komisija in drugi učitelji, ki sodelujejo v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, so kot učiteljico leta 2023 prepoznali Jožico Frigelj iz OŠ Ketteja in Murna Ljubljana. Ostali superfinalisti, ki so se prav tako potegovali za laskavi naziv, so bili: Barbara Gradišnik, III. gimnazija Maribor; Vanja Kolar Ivačič, OŠ Bistrica ob Sotli; Jože Lango, OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana, in Laura Mohorko Kumer, OŠ Cirkulane - Zavrč. Izbor učitelja leta poteka pod okriljem nacionalne platforme Partnerstvo za spremembe in AmCham Slovenija, ki si že več let prizadeva za širjenje dobrih učiteljskih praks v slovenskih šolah. Ko je izvedela, da se je uvrstila med pet superfinalistov, ki se potegujejo za najboljšega učitelja leta, je bila zelo presenečena. Sodelovanje v izboru ji ni nikoli predstavljalo tekmovanja, ampak ga je dojemala bolj kot primer dobre prakse učiteljev v slovenskih šolah. Ta izkušnja ji je prinesla veliko pozitivnih stvari, izkušenj in novih poznanstev, hkrati pa je ponesla glas majhne haloške šole po vsej Sloveniji. »Preko sodelovanja v izboru so tudi drugi izvedeli, kako se pripravljam na učne ure slovenščine in zgodovine. Name se je obrnilo kar nekaj učiteljev, ki so se jim zdele moje ideje domiselne. Velikokrat uporabljamo igro vlog, beremo ob čaju in na-politankah ali pod krošnjami dreves, zelo uporabna so lahko tudi družabna omrežja, kot sta Tik Tok ali SnapChat. V minulem šolskem letu sem se na primer s pomočjo posebne leče na eni izmed teh aplikacij prelevila v Marijo Terezijo in nagovorila učence. Sprva jim je bilo seveda smešno, vendar so si na ta način o tem zgodovinskem obdobju zapomnili veliko več, kot če bi stala pred tablo in snov odpredavala,« je povedala Laura Mohorko Kumer in dodala, da so to primeri dobrih praks, ki se pri pouku zelo dobro obnesejo. Učencem je obravnavana snov kar naenkrat bolj zanimiva, lažje si jo zapomnijo in čez nekaj časa ponovno razložijo. Prav zato veliko časa (tudi v prostem času in na dopustu) namenja iskanju idej, s katerimi bi popestrila pouk. Ob obisku nogometne tekme se je na primer domislila, da bi lahko v razred prišla oblečena kot nogometna žoga, učenci pa bi z njeno pomočjo lažje razumeli, kaj so pridevniki. Pri pouku se veliko gibajo, tudi pri urah slovenščine. Učenci so z velikim zanimanjem usvajali stavčne člene s pomočjo telovadbe. »Pomembno je, da učenci začutijo, da ti je mar za vsakega posameznika, da v vsakem skušaš poiskati nekaj dobrega. Ne verjamem v to, da imamo dobre in slabe učence, so samo slabše in bolje učeči se. Vsak pa ima biser in naša naloga je, da ga poiščemo in pomagamo izoblikovati. Učence moramo usmerjati na tista področja, kjer lahko pokažejo svoje spretnosti in znanje.« Učitelj mora biti v stiku s popularno glasbo in I V I • • Vit družabnimi omrežji Prav tako meni, da so v šolah generacije otrok, ki potrebujejo digitalizirani pouk. »To nikakor ne pomeni, da bi otroke prikovali pred zaslone, ampak je treba klasični pouk uravnotežiti z digitalnimi strategijami,« je pojasnila sogovornica. Mladim poskuša privzgojiti tudi moralne vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, Nekaj idej za počitniško branje Učenci lahko pri domačem branju izbirajo med več knjigami. Večinoma gre za sodobne avtorje, ki se ukvarjajo z aktualnimi temami, kot so zasvojenost s telefoni, motnje hranjenja, ljubezenske težave. Učiteljica Laura Mohorko Kumer se namreč zavzema za to, da je treba sezname knjižnega gradiva prepustiti mladim. Za počitniško branje pa mladim bralcem priporoča Gremo mi v tri krasne avtorice Nataše Konc Lorenzutti in Preživela z volkovi Mishe Defon-seca. Zelo zanimive so tudi Debeluška Janje Vidmar, Kit na plaži Vinka Moderndorferja in Modri otrok Irene Androjne. Sama pa najraje poseže po biografijah. Foto: osebni arhiv Laura Mohorko Kumer je hvaležna vesolju, da ji je namenilo poklic učiteljice. Spodnje Podravje • Kaj prinaša morebitna Učenci, ki se šolajo V slovenskem šolskem sistemu je podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah dopustno izobraževanje na domu. Glede na statistiko je tovrstna oblika šolanja nenormalno porasla v času epidemije covida-19, ko starši svojih otrok niso pošiljali v šolo, saj so nasprotovali nošenju mask, testiranju in drugim ukrepom. Že v minulem šolskem letu je število otrok, ki so se šolali doma, upadlo, in sicer v celotni Sloveniji s 1.608 na 1.138, v Podravju pa skoraj za polovico. Številni ravnatelji so pozivali pristojno ministrstvo, daje treba to področje čim prej urediti in preprečiti morebitne zlorabe omenjene pravice. Učenci, ki se izobražujejo na domu, v prvih šestih razredih nimajo ustreznega pouka likovne in glasbene umetnosti, športa in drugih predmetov. V osnovnih šolah Spodnjega Pod-ravja se je v lanskem šolskem letu le še peščica otrok šolala doma. Večinoma so jih poučevali starši ali pa so bili vključeni v manjše skupine. Glede na zakonodajo so starši tisti, ki imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Razloga, zakaj so to odločitev sprejeli, pa jim ni treba navesti. Tako bo kljub napovedanim spremembam Zakona o osnovni šoli ostalo tudi v prihodnje. Obeta pa se večji obseg predmetov, ki bodo ob koncu šolskega leta ocenjeni. Po novem bi se ocenjevalo znanje pri vseh predmetih v posameznem razredu, ne samo pri določenih. Do sedaj je šola od 1. do 3. razreda preverjala usvojeno znanje iz slovenščine in matematike; od 4. do 6. razreda iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika; od 7. do 9. razreda pa iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. »Učenec, ki se izobražuje na domu, bo imel s predlagano spremembo možnost usvajati znanja in napredovati pri vseh predmetih javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se bo izobraževal, s tem pa tudi možnost za celostni razvoj. S predlagano spremembo se ti otroci izenačijo s tistimi, ki pouk obiskujejo v šoli. Uresničuje pa se tudi dosedanja določba Zakona o osnovni šoli, da mora učenec z izobraževanjem na domu pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole,« so pojasnili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI). Širovnik: »Starši naj bodo starši, učitelji pa učitelji!« Velika večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja ni najbolj naklonjena izobraževanju na domu, razen v nekaterih ekstremnih okoliščinah. Poudarili so, da se kakovost poučevanja na domu ne more primerjati s tisto v prostorih šole, prav tako učenci potrebujejo socializacijo in druženje z vrstniki. Veliko pomislekov je bilo glede doseženega standarda znanja, saj starši prav gotovo nimajo tako širokega znanja. Nekateri, bolj kritični, bi celo ukinili šolanje na domu ali ga dopustili samo v izjemnih okoliščinah. Prav tako menijo, da z napovedanimi spremembami zakonodaje ne bo nekih vidnejših premikov na tem področju. Šolsko ministrstvo sicer zagovarja stališče, da imajo vsi možnost izbire šolanja na domu, ne glede na specifike. Po besedah Bogomirja Širovnika, ravnatelja OŠ Mladika, bodo spremembe najverjetneje prispevale samo k izenačitvi doseženih standardov znanja med učenci, ki se šolajo doma, in tistimi v šoli. Še zmeraj pa manjka socialni vidik, ki je med odraščanjem mlade osebe izjemno pomemben: »Starši naj bodo starši, učitelji pa učitelji, ne glede na prostor izvajanja vzgojno-izobraževal-nega procesa. Tudi na domu bi moral poučevati ustrezno usposobljen kader. Prav tako bi bilo treba določiti, v katerih primerih je šolanje na domu dopust- Starši bodo morali šole o domačem poučevanju obvestiti do 16. avgusta Predlagana sprememba Zakona o osnovni šoli spreminja tudi rok, do katerega morajo starši obvestiti šolo, da se bo njihov otrok šolal doma. Letos je to še 31. avgust, v prihodnje pa bo najverjetneje dva tedna prej, in sicer 16. avgust, kar je za nekatere ravnatelje sprejemljivo, drugi pa so mnenja, da so tudi novi datum določili veliko prepozno. Delo bi lažje organizirali, če bi jih starši glede šolanja na domu obvestili najkasneje do konca šolskega leta. torek • 4. julija 2023 V središču Štajerski 7 sprememba zakonodaje o izobraževanju na domu? od doma, bodo ocenjeni pri vseh predmetih ti Število vseh otrok v Slove niji, ki se šolajo na domu Leto Število otrok 1 2018/19 332 2019/20 392 2020/21 687 2021/22 1.608 2022/23 1.138 Število učencev, ki se izobražujejo na domu v podravski regiji IŠol. leto I 1. raz. I 2. raz. I 3. raz. I 4. raz. I 5. raz. 6. raz. I 7. raz. I 8. raz. I 9. raz. I Skupaj I 2018/19 17 13 21 11 13 9 4 3 1 92 2019/20 17 12 13 18 13 16 6 11 1 107 2020/21 13 19 15 15 18 21 14 7 13 135 2021/22 26 30 32 24 23 35 28 30 16 244 2022/23 15 17 19 14 10 14 23 15 15 142 no, da ne bi prihajalo do zlorab.« Na šolskem ministrstvu so poudarili, da se s predlagano spremembo zakona Število otrok, ki so se šolali na domu v minulem šolskem letu Osnovna šola Šol. leto 2022/23 Olge Meglič Ptuj 0 Ljudski vrt Ptuj 3 Breg 2 Mladika 0 Ivanjkovci 2 Hajdina 0 Markovci 1 Cirkulane - Zavrč 2 Podlehnik 0 Videm 2 Gorišnica 0 Vir: Osnovne šole Spodnjega Podravja ne določajo kadrovski pogoji za starše, ki bi se odločili za izobraževanje svojega otroka na domu. Ali lahko starši poučujejo svoje otroke enako kakovostno kot učitelji? Na Osnovni šoli Ljudski vrt so se v minulem šolskem letu na domu šolali trije učenci. Prvega septembra naj bi se eden od njih vrnil v šolske klopi. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je naklonjena spremembi zakonodaje, ki predvideva večje število predmetov, ki se bodo po novem ocenjevali. Na ta način bodo učence, ki se šolajo doma, malo bolj izenačili s tistimi, ki obiskujejo pouk v živo. »Izobraževanje na domu je bilo prvotno zamišljeno za tiste učence, katerih starši so se za dalj časa preselili v tujino in so se nameravali vrniti v Slovenijo, in za učence z zdravstvenimi te- žavami. Taka opredelitev se nam zdi ustrezna. Šolanja na domu kar tako pa ne podpiramo, saj to pomeni, da je otrok prikrajšan za socialne stike v šoli,« je poudarila Vaupotič Zemljič in dodala, da starši ne morejo poučevati svojih otrok enako kakovostno kot učitelji v šoli. Med drugim ugotavlja, da učenci, ki se izobražujejo na domu, v prvih šestih razredih nimajo ustreznega pouka likovne in glasbene umetnosti, športa in drugih predmetov, saj se trenutno njihovo znanje preverja najprej iz dveh, nato iz treh predmetov. »Tudi v zadnjih treh razredih nimajo vseh predmetov in učenci povedo, da se teh predmetov niso učili, s čimer so zelo prikrajšani.« Breški ravnatelj Milan Fakin bi si želel jasneje opredeljene pogoje glede preverjanja, ocenjevanja in napredovanja učencev ter dolžnosti staršev oz. šole, kot je na primer, ali je šola dolžna zagotoviti mesto na plavalnem tečaju za te učence, ki je obvezen del učnega načrta. Bo pa s spremembo določeno, da jim mora šola omogočiti izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada ter opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita. Učitelji naj bi poučevali tudi predmete, za katere nimajo ustrezne izobrazbe Na hajdinski šoli tudi v času korone niso imeli učencev, ki bi se šolali doma. Ravnatelj Mitja Vidovič meni, da so napovedane spremembe ustrezne. Dotaknil se je paradoksa, da doma lahko otroka poučuje starš brez ustrezne izobrazbe, v šolski ustanovi pa je kaj takega nemogoče. »Če učenec konec šolskega leta izkazuje znanje, je načeloma vseeno, kdo ga poučuje. V nasprotnem primeru mu je odvzeta pravica do K kakovostnega šolanja. Bi pa bilo pravično, če lahko otroka doma poučuje kdorkoli, da bi lahko tudi učitelji poučevali predmete, za katere nimajo ustrezne izobrazbe. Včasih je ta delež obveze znašal 20 odstotkov.« Podobnega mnenja je tudi mar-kovski ravnatelj Ivan Štrafela, ki meni, da gre za degradacijo učiteljskega poklica, zato predlaga ukinitev tovrstne oblike šolanja ali vsaj omejitev. Milan Šilak, ravnatelj OŠ Go-rišnica, ob tem poudarja, da bi vsekakor morali na novo prevetriti, kdo lahko izobražuje otroke na domu: »Na osnovnih šolah lahko na primer matematiko poučuje le profesor matematike, doma pa kdorkoli.« Za Mitjo Vidoviča, ravnatelja OŠ Hajdina, ni tako pomembno vprašanje, zakaj se starši sploh odločijo za tako obliko izobraževanja. Je pa pomembno, da so otroci deležni enakovredne pozornosti in da zanje veljajo enaki kriteriji. »Mogoče bi bilo zanimivo razmišljati o kombiniranem šolanju: delno doma in delno v šoli,« je še dodal Vidovič. Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrč, kjer sta se v lanskem letu na domu šolala dva otroka, je izpostavila predvsem težave tistih staršev, ki doma poučujejo učence zadnje triade. Naravoslovne vsebine niso tako preproste za razumevanje, kaj šele za razlago. »Menim, da je bilo šolanje na domu zmeraj zastavljeno za otroke staršev, ki iz poslovnih ali zasebnih razlogov potujejo po svetu, ali za otroke, ki imajo kakšne druge objektivne okoliščine za tovrstno odločitev.« V novem šolskem letu se bo najverjetneje na OŠ Ivanjkovci od doma šolal en otrok. Ravnateljica Nada Pignar podobno kot drugi ravnatelji podpira napovedane spremembe, saj je treba zagotoviti ustrezno raven znanja za vse učence. Po njenem mnenju bi morali starši že do konca šolskega leta oddati vlogo za šolanje na domu. Osnovna šola Podlehnik je ena izmed redkih šol, kjer se vse do danes še noben otrok ni izobraževal doma. Država se v metodiko izobraževanja ne vpleta Izobraževanje na domu tudi v prihodnje ostaja ena od možnosti izobraževanja. Staršem je tako dana možnost, da kot odgovorni oziroma zakoniti skrbniki sami izberejo način in metode šolanja. Vloga države oziroma ministrstva je, da preveri, ali so učni cilji ustrezno doseženi. V sam način dela in metodiko šolanja pa se država v teh primerih ne vpleta. Zanimivo je, da na pristojnem ministrstvu nimajo informacij, da bi večina ravnateljev imela odklonilen odnos do te pravice. »Res pa je, da ravnatelji pogosto poudarjajo, kako pomembno je, da so učenci oziroma njihovo znanje obravnavani pod enakimi pogoji kot ostali,« so zapisali na MVI. Estera Korošec Nekateri ravnatelji menijo, da bi morali u zakonodaji določiti, u katerih primerih je šolanje na domu dopustno. Na Hrvaškem lahko doma poučujejo samo osebe s pedagoško izobrazbo Tudi v drugih evropskih državah obstajajo oblike šolanja, ki dopuščajo fizično neobiskovanje šole. V15 evropskih državah je možnost izobraževanja na domu pogojena s soglasjem oz. dovoljenjem pristojnih institucij na državni ali regionalni ravni (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Irska, Španija, Hrvaška, Ciper, Avstrija, Romunija, Albanija, Švica, Lihtenštajn in Turčija). Starši morajo pred začetkom šolskega leta obrazloženo vlogo za soglasje nasloviti na pristojno ministrstvo, pristojno agencijo ali pa izda odločbo zdravniška stroka. V15 evropskih državah je potrebna formalna pedagoška izobrazba za vse, ki bodo prevzeli odgovornost za izobraževanje otroka (Nemčija, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Litva, Malta, Romunija, Slovaška, Albanija, Švica, Islandija, Lihtenštajn, Črna gora in Turčija). Največkrat vlogo vzgojitelja in učitelja prevzamejo starši, ponekod pa tudi drugi. Pristojne institucije preverijo usposobljenost staršev ali skrbnikov oz. se morajo le-ti o tem izreči in z dokazili potrditi svojo usposobljenost. Na Češkem, Norveškem in v Italiji je potrebna minimalna stopnja izobrazbe, kije še dopustna, da otrok lahko izbere možnost izobraževanja na domu. Starši v teh državah morajo podati izjavo, da imajo osnovne potrebne kompetence. V skoraj vseh evropskih državah spremljajo učence, ki se šolajo na domu, in na različne načine nadzorujejo njihovo izobraževanje. V Bosni in Hercegovini ter Makedoniji izobraževanje na domu ni dovoljeno. Vir: MVI 8 Štajerski Podravje torek • 4. julija 2023 Moškanjci • Gasilci so letos posodobili vozni park Naložba v višini 322.000 evrov je pod streho Za PGD Moškanjci je letošnje leto prav gotovo prelomno. V garažo so namreč parkirali novo gasilsko vozilo GVC-1 s cisterno v vrednosti 322.000 evrov. S pomočjo občine in številnih donatorjev so uspešno posodobili vozni park in nadomestili 30 let staro cisterno. Moškanjski gasilci so že pred nekaj leti začeli razmišljati o posodobitvi voznega parka. Konec leta 2021 so z Občino Gorišnica podpisali pogodbo o nakupu, zaradi dolgih dobavnih rokov so nanj čakali dobro leto. Izbrali so GVC-1 s pogonom na vsa štiri kolesa, rezervoarjem s 3.000 litri vode ter veliko dodatne opreme. To je trenutno eno najsodobnejših vozil na področju gasilstva. Gregor Sok, predsednik PGD Moškanjci, je poudaril, da gre za pomembno naložbo, s katero bodo pri intervencijah učinkovitejši in varnejši. Velika prednost je tudi ta, da je v njem prostora za več oseb, kar je na intervencijah bistvenega pomena. Levji delež za 322.000 evrov težko naložbo je v višini 287.000 evrov prispevala občina. Nekaj so imeli lastnih sredstev, preostalo pa so zbrali s pomočjo lokalnih podjetij in vaščanov. Prav tako so z lastnimi sredstvi zgradili garažo za novo gasilsko vozilo. Obstoječi gasilski dom je v slabem stanju, zato si želijo novega Staro vozilo je letos dopolnilo 30 let in je še vedno uporabno za prevoz večje količine vode. Pred petimi leti so ga prenovili (nedelu-joča črpalka, nove pnevmatike in zavore), zato ga za zdaj ne nameravajo prodati. Nikakor pa si z njim ne morejo več pomagati na hribo- vitih območjih. V strojnem parku je ob stari in novi cisterni še vozilo za prevoz moštva GVM-1, ki so ga prevzeli ob 110-letnici, leta 2015. »Veseli nas, da nam je letos uspelo realizirati nakup nove gasilske cisterne. Za finančno podporo smo hvaležni občini, svetnikom in vsem botrom, ki so nam nesebično priskočili na pomoč,« je povedal Sok in dodal, da to ni samo pomembna pridobitev za njihovo društvo, ampak celotno občino. Moškanj-ski gasilci veliko sredstev vlagajo tudi v nabavo zaščitne opreme, saj je na prvem mestu varnost vseh članov, še posebej operativcev. V društvu je 234 članov, od tega je 41 operativnih gasilcev, med njimi so tudi prvi posredovalci. Veliko časa namenjajo izobraževanju, delu z mladino ter organizaciji raznih srečanj in družabnih dogodkov skozi vse leto. Po besedah Soka je ciljev in želja za prihodnost še veliko. Prioriteta ostaja skrb za ustrezno osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje operativnih gasilcev in delo z mladino. Pogled pa že usmerjajo proti letu 2025, ko bodo praznovali častitljivih 120 let obstoja društva. »Verjamemo, da bomo v prihodnosti našli tudi dogovor za izgradnjo novega gasil-sko-vaškega doma, saj temelji sedanjega segajo v 40. leta prejšnjega stoletja in ga je kljub skrbnemu vzdrževanju načel zob časa. S tem ne mislimo, da bi omenjeno uresničili takoj, saj vemo, da je potreb in želja veliko tudi pri drugih društvih in nismo edini, vendar si realizacijo omenjenega projekta želimo v doglednem času,« je še dodal Sok. Estera Korošec Foto: PGD Moškanjci Novo gasilsko vozilo je veliko zmogljivejše in ima več dodatne opreme. Žetale • 70 let PGD Žetale r, V 1« • • V 1«1 VI* V« 1 • Zaceli iz nič, a z veliko zeljo po pomoči drugim Želja po pomoči drugim gasilce in gasilke PGD Žetale povezuje že 70 let. Nedavno so se spomnili začetkov, prehojene poti, pogled pa so usmerili tudi v prihodnost. »Gasilske korenine so globoko zakoreninjene v naši lokalni skupnosti in v prihodnost zremo z optimizmom,« je dejal predsednik društva Nejc Sakelšek ter poudaril enotnost in predanost članov ter članic. »Hvala in bodite ponosni na to, kar smo dosegli.« Foto: Mojca Vtič Na slavnostni obeležitvi 70-letnice delovanja je društvo podelilo najvišja priznanja svojim članom, zahvale podpornikom, PGD Žetale pa je prejelo tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije. Oddaljen in težje dostopen teren, pogosta požarna ogroženost, suše, poplave ter plazovi so bili v letu 1953 ključni dejavniki za ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Žetale. »Pred 70 leti se je zbralo nekaj izjemnih posameznikov, ki na začetku niso imeli nič, če ta nič pomeni materialno osnovo za delovanje društva. V resnici pa so imeli to, kar šteje največ: željo, moč in neuklonljivo voljo pomagati sokrajanom v stiski,« je dejal slavnostni govornik župan Anton Butolen. Te vrline so negovali in ohranili vsi naslednji in ostali člani društva. »Tisoče in tisoče prostovoljnih ur ste namenili za gradnjo doma, nabavo opreme, izobraževanja, da ste lahko pomagali v naravnih in drugih nesrečah, pri varovanju prireditev, v zadnjem času ste nepogrešljivi, ko kot prvi posredovalci rešujete človeška življenja. Ne samo jaz, temveč vsi občani in občanke vas visoko cenimo in smo vam iskreno hvaležni.« Butolen je še dodal, da je društvu uspelo vsak evro, ki jim ga je namenila finančno podhranjena občina, s svojim delom podvojiti. A kupovanje opreme je, kot je dejal predsednik društva, še najlažji del. »Težje je kadrovati, torej skrbeti za ustrezno članstvo, za usposobljenost. Gasilstvo je namreč odgovorno delo, ki zahteva znanje, močno skupnost, ob tem pa smo v letih razvoja presegli namen, za katerega smo bili sprva ustanovljeni. Gasilstvo je način življenja, ki zahteva predanost, pogum, odrekanje, stalno pripravljenost in nesebično delo za dobrobit drugih.« Vsega tega se člani in članice zavedajo ter tako tvorijo močno skupnost, so pomemben del družbenega in družabnega dogajanja v kraju. Na začetke in zgodovinske mejnike v delovanju društva bo gasilce jeseni spomnil še zbornik, ki bo izšel v okviru praznovanja 70-letnice obstoja PGD Žetale; urednik zbornika je član Jože Krivec. Mojca Vtič Hajdina • 18. tekmovanje za pokal PGD Slovenja vas Gasilci so pokazali svoje spretnosti Gasilci iz Slovenje vasi so minulo nedeljo organizirali 18. tekmovanje za pokal PGD Slovenja vas. Poleg tekmovalnega dela so poskrbeli tudi za veselo druženje in bogat sre-čelov. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, saj se je tekmovanja udeležilo devet okoliških gasilskih društev. V kategoriji članic in članov sta sodelovali po dve ekipi. Najštevilčnejša je bila kategorija starejših gasilcev. Na tribunah se je zbralo kar nekaj gledalcev, ki so navdušeno navijali za svoje favorite. Zaradi vročine so ekipe prihajale na prizorišče nekoliko kasneje. Tekmovanje članov in članic je potekalo v dveh tekmovalnih disciplinah: vaja z motorno briz-galno in met torbice. Veterani pa so se pomerili v suhi vaji s hidran-tom in vaji raznoterosti. V vsaki kategoriji so razglasili najboljše tri in jim v trajno last izročili pokale. Dragica Vegelj, predsednica PGD Slovenja vas, je povedala, da so se priprave na tekmovanje začele že pred dobrim mesecem dni. Treba je poskrbeti za vabila, promocijo in priskrbeti donacije za srečelov. Letos je bila glavna nagrada LCD--televizor. Pred tremi leti so tekmovanje še nekoliko razširili ter vključili starejše gasilce in gasilke. Veteranske ekipe se bolj množično udeležujejo tovrstnih dogodkov, saj se radi družijo, predvsem pa imajo več časa za take aktivnosti. Med drugim je pohvalila vse člane PGD Slovenja vas, ki so pomaga- li pri organizaciji tekmovanja in poskrbeli, da so dogodek izpeljali na izjemno visoki ravni. »Najpomembnejše je, da je med člani gasilskega društva pravi delovni duh in prijetna klima, tudi medge-neracijsko zelo dobro sodelujemo, kar mi je v veliko veselje in ponos,« je povedala Veglova in dodala, da je trenutno vseh članov 82. V zadnjem času veliko energije vlagajo v delo z mladimi. Estera Korošec Med prvimi so svoje gasilsko znanje pokazali Člani PGD Hajdoše. torek • 4. julija 2023 Turizem Štajerski S Ptuj • Turistična strategija potrjena, sledi iskanje denarja za uresničitev ciljev Milijoni za turistični razvoj mesta: realnost ali pobožna želja? Vrednost ukrepov, navedenih v turistični strategiji Ptuja za obdobje 2023-2029, znaša približno 104 milijone evrov. Čeprav so ptujski mestni svetniki ta dokument potrdili, so nekateri imeli pomisleke o izvedljivosti.»V akcijo za iskanje sredstev bi morali iti že včeraj, jutri bo prepozno,« je jasna Metka Petek Uhan. Zavod za turizem Ptuj je lani v sodelovanju s podjetjem Hosting kot zunanjim izvajalcem pristopil k pripravi novega krovnega turističnega dokumenta Strategija trajno-stnega razvoja in trženja turizma za obdobje 2023-2029. Pripravljavci gradiva so izvajali analize, ankete, intervjuje in skušali kar-seda dobro oblikovati izhodišča za razvoj turističnega potenciala mesta. Gre sicer za obvezen strateški dokument Ptuja kot vodilne destinacije, kar predvideva tudi nacionalna strategija. Visokoleteči načrti: bodo • Viti I« uresničljivi? Za naslednje šestletno obdobje je opredeljenih 57 ukrepov, ki naj bi preko devetih nosilcev in štirih vrst financiranja zagotovili dolgoročni razvoj mesta. Višina vseh naložb, ki bi jih financirali z denarjem države, občinskega proračuna, zasebnega kapitala in kreditov, znaša 103,9 milijona evrov. Ker gre za velikopotezne načrte, je Petek Uhanova prepričana, da je treba na zastavljene cilje pogledati realno. Sprašuje se, kje bo občina dobila toliko denarja za izvedbo. Do leta 2029 bi zgolj občinski proračun moral prispevati okrog 16 milijonov evrov, kar se ji zdi praktično nemogoče: »Pričakujemo, da to ne bo ostalo samo na papirju, ampak da se določijo odgovorne osebe za izvajanje navedenih ukrepov. Določiti je treba tudi, kje bomo dobili denar. Treba bo iti v akcijo, morda že včeraj, jutri bo vsekakor prepozno. Vsi si seveda želimo preboj, a ne le na papirju.« Uroš Vek je ambicioznost pri pripravi tega dokumenta podprl, si pa tako kot Petek Uhanova ne želi napol izpeljanih načrtov: »Apeliram na mestno upravo in odgovorne na zavodu, da se jeseni začne zagon, da bodo rezultati hitri in jasni.« Svetniki odgovornost naložili tudi sebi Alen Hliš potrjevanje strategije vidi kot najlažjega od vseh korakov, ki sledijo: »Lahko si čestitamo, da gre za dobro napisan dokument, ki smo ga potrdili, a zavedati se moramo, da s tem sklepom odgovornost za realizacijo nalagamo tudi sebi. Občina glede na ta dokument kot nosilec za osem ukrepov načrtuje 16,5 milijona evrov. V trenutni finančni situaciji občine ne vidim, da smo to sposobni udejanjiti.« Mestna svetnica Vlasta Stojak, sicer tudi članica sveta Zavoda za turizem, je bolj optimistična, čeprav se zaveda, da šteje vsak mesec: »Začelo se je delo. V strategiji je jasno določeno, da mestni Optimistični scenarij mestu napoveduje skoraj 104 milijone evrov naložb do leta 2029, kar bi seveda bilo več kot dobrodošlo, je pa malo verjetno. svet potrdi odbore, pomemben je nadzor, praktično vsaka faza delovanja do leta 2029. Ne sme pa več biti dvoma o tem, ali je strategija prava. Leta 2029 se mora v tem mestu nekaj poznati. Samo korajžno naprej. Kot je navedeno v dokumentu: brez strategije je izvedba neučinkovita in brez izvedbe je strategija brez smisla.« v t v Županja: »Čaka nas garaško delo« Županja Nuška Gajšek strategijo vidi kot cilj, proti kateremu se podajajo, podrobneje bodo zadeve opredelili v akcijskih načrtih: »Zastavili smo jo ambiciozno, naslovili ključne izzive turizma, pri čemer smo vključili vse deležnike, v tesni povezavi z interesi ljudi, ki v našem mestu prebivajo. Spodbujamo povezovanje, deležnike usmerjamo k višji kakovosti in večji dodani vrednosti ter preko turizma krepimo privlačno bivalno okolje in priložnosti za delo in podjetništvo doma. Čaka nas garaško delo, veliko truda in naporov, da udejanjimo zastavljene cilje - razvoj naše občine kot turistične destinacije.« Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, izpostavlja, kako pomembno je, da so se poenotili, v katero smer želijo razvijati mesto: »Aktualna strategija na prvo mesto postavlja lokalno prebivalstvo in dvig kakovosti življenja nam samim. Zadovoljno lokalno prebivalstvo lahko zrcali gostoljubnost našega mesta tudi turistom. Strategija je nedvomno ambiciozna, sedaj moramo strniti svoje vrste in slediti zastavljenim ciljem.« Dženana Kmetec »Jedro mesta mora najprej postati kakovosten življenjski prostor domačinov!« Peter Vesenjak, direktor podjetja Hosting, kije vodilo pripravo strategije, je poudaril: »Zgodovinsko mestno jedro skupaj s ptujskim gradom in grajskim gričem, kjer strategija prav tako predvideva izredno pomembne naložbe in ukrepe, predstavlja osrednjo privlačnost in tvori značilno podobo Ptuja kot zgodovinske, kulturne in turistične destinacije, zato je njegov razvoj ključen za preboj Ptuja. Zgodovinsko jedro pa ni in ne more postati privlačna mestna turistična destinacija brez kakovosti življenjskega prostora za domače prebivalstvo in kakovostno razvitih mestnih funkcij. Zato je projekt Zgodovinsko mesto Ptuj usmerjen v celovit in prepleten razvoj visokokakovostnega bivanjskega prostora za prebivalce, podjetniške dejavnosti, javnih in zasebnih storitev, turistične in gostinske ponudbe ter vrhunske in živahne kulturne podobe najstarejšega zgodovinskega mesta Slovenije.« Podjetje Hosting je pripravo strategije vodilo v sodelovanju s svetovalnim podjetjem Alohas s. p. Miša Novak, naslavlja pa šest ključnih politik oz. področij delovanja: razvoj skupne ponudbe, atrakcij in infrastrukture, ambient & prostor za butično destinacijo, lokalno odličnost, podjetniško ponudbo in verige vrednosti, zeleno in digitalno, trženje in razvoj prodajnih produktov ter učinkovito upravljanje in povezovanje destinacije. Ljubljana • Prva med evropskimi mesti za krajše oddihe Prehitela stare turistične mačke European Best Destinations, vodilni potovalni spletni portai za promocijo kulture in turizma v Evropi, je slovensko prestolnico postavil za najatraktivnejšo destinacijo za nepozabna mestna doživetja. Prvo mesto, ki pa v zadnjih letih nikakor ni edino mednarodno priznanje, si je Ljubljana, pojasnjujejo na Slovenski turistični organizaciji (STO), prislužila na podlagi merjenja obiska portala European Best Destinations. Tega je v zadnjem letu obiskalo 7,2 milijona obiskovalcev, med njimi 26 odstotkov iz Združenega kraljestva, 14 iz ZDA, šest iz Avstralije ter po pet odstotkov iz Kanade in Nemčije. Med Obeta se odlična sezona Slovenskemu turizmu se obeta odlična sezona, kažejo napovedi in prodaje turističnih aranžmajev, vendar delavci v turizmu opozarjajo, da se panoga še vedno sooča s številnimi izzivi, med katerimi so izpostavili zlasti pomanjkanje kadrov in opozorili na nizek vpis v srednješolske ter višje- in visokošolske študijske programe turističnih in gostinskih smeri. Člani strokovnega sveta STO, kije posvetovalno telo direktorice Maje Pak, so nedavno razpravljali tudi o programu dela STO za prihodnji dve leti, torej za obdobje 2024-2025. Zavzeli so se za krepitev sredstev, namenjenih za promocijo na oddaljenih trgih, kjer kot najbolj perspektivne vidijo Združene države Amerike, vendar bo treba še prej zagotoviti ustrezno letalsko povezanost Slovenije, saj ta trenutno zelo šepa. njimi jih je največ, 243.089, iskalo informacije o Ljubljani, od tega kar tretjina v starosti od 18 do 24 let, kar kaže na priljubljenost našega glavnega mesta med mlajšimi in aktivnimi popotniki. Na lestvico najboljših evropskih destinacij za mestni oddih se je uvrstilo le deset mest, poleg Ljubljane še Kobenhavn, Lizbona, Riga, Firence, Pariz, Malaga, Madrid, San Sebastian in Dunaj. »Rezultati kažejo, da se Ljubljana postavlja ob bok najbolj trendovskim evropskim destinacijam, prestižni naziv pa bo obdržala tudi v prihodnjem letu,« pravijo na STO. Direktorja portala Maximiliena Lejeuna rezultat sploh ni presenetil. »Ljubljana je že dokazala svojo privlačnost z nazivom Najboljša evropska destinacija leta 2022, za katerega je prejela glasove rekordnega števila popotnikov izven Slovenije. Rezultati kažejo tudi ve- like multiplikativne učinke prejšnjega naziva. Zaradi tega je mesto prejelo mednarodno promocijo v vrednosti več kot deset milijonov evrov, medtem ko je bila vrednost promocije naziva Najboljše zelene prestolnice v Evropi v letu 2021 ocenjena na 1,6 milijona evrov. Ljubljana je trendovska, a varna destinacija, kjer se vsak počuti dobrodošlega. Je odprto, družinam prijazno in zeleno kulturno središče, o katerem vsi sanjajo, da bi ga obiskali,« je še polaskal prvouvrščenemu mestu. Nanj so seveda še posebej ponosni v Turizmu Ljubljana, saj dokazuje, da so na pravi poti in da dobro delajo. »Ta nagrada ima še posebej velik pomen, saj temelji na mnenjih ljudi, ki so obiskali našo prelepo de-stinacijo. Zavedamo se, da so njihove izkušnje in vtisi ključni, saj so najboljša potrditev kakovosti našega skupnega dela ter naše predanosti ustvarjanju vrhunskih doživetij. Prinaša pa nam tudi odlično vidljivost in neprecenljivo promocijsko vrednost,« je bila vesela direktorica Petra Stušek. Senka Dreu Letos in prihodnje leto bo Ljubljana nosila naziv Najboljše evropsko mesto za krajše oddihe, pri čemer je premagala Kbenhavn, Lizbono, Rigo, Firence, Pariz, Malago, Madrid, San Sebastian in Dunaj. 10 Štajerski Kultura torek • 4. julija 2023 Ptuj • Dokumentarni film Konoplja osvobaja Film o legalizaciji in ne za legalizacijo konoplje Dokumentarni film Konoplja osvobaja je v svoj program uvrstil tudi Mestni kino na Ptuju, sicer pa ga vrtijo oz. ga bodo zavrteli še v drugih slovenskih kinematografih. Gledalcev je bilo na ptujski uprizoritvi le za vzorec, le »najpogumnejši« Ptujčani so si ga ogledali. Režiserja Miha Čelarja to ni presenetilo, saj je bilo tako tudi drugod. Konoplja je namreč še vedno stigmatizirana, zato so ljudje do te teme zadržani. Ponekod so njegovo predvajanje celo odklonili, ljudje pa si ga niso ogledali tudi zato, ker bi jih lahko drugi imeli celo za kadilce trave. Sicer pa danes konoplja vse bolj postaja simbol civilne družbe in pravice posameznika, da si sam pridela zdravilo, farmacija in kapital, ki okoli nje stiskata obroč, pa jo, ko bo končno »legalna«, nameravata prevzeti od aktivistov in jo v dragih rastlinjakih vzgajati izključno za dobiček. »To, da konoplja ni samo rastlina, smo izkusili oz. smo se tega zavedali že pri pripravi samega filma. Nisem aktivist, to ni film za legalizacijo konoplje, ampak film o legalizaciji, če povem poenostavljeno. Gre za zelo preprosto rastlino, ki je z nami že stoletja, če ne tisočletja. Nekomu, ki jo uporablja in zna iz nje pridobiti pripravke, lahko koristi. Mislim, da se nam že dogaja, še bolj pa se bo v prihodnosti, da bodo kapital, centri moči, odloče-valci te elementarne stvari omejili in nam jih nato prodali. Konoplja je kontroverzna, stigmatizirana, a kljub temu elementarna. Pred dvajsetimi leti so jo s pridom začeli uporabljati onkološki bolniki. Danes je popularno vse s CBD-jem. Devetdeset odstotkov medicinske stroke ne ve, kaj bi s konopljo, oz. se je malo izogiba. Ko jo trg hoče, pa se zdi, da sta pri tem že v nizkem štartu farmacija in kapital. Ko bo konoplja res regulirana, bomo kot civilna družba najbrž izgubili pravico do proste pridelave,« je po projekciji filma Konoplja osvobaja na Ptuju, ki je nastajal tri leta in ni ak-tivistični film, izpostavil Miha Čelar. Film pripoveduje o aktivistih iz Slovenije in od drugod, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Skozi njegove teme vodi glas glasbenika Ramba Amadeusa. V ospredju filma je zgodba Janka Pirca, lastnika trgovine Konoplja osvobaja, po kateri je film tudi dobil ime. Pirc je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi. Po sodni bitki leta 2016 je bil oproščen. Preko pogovora z zdravnikom s pediatrične klinike in raziskovalcem na Inštitutu Jožef Štefan pa film tudi prikaže, da se konoplja vedno bolj uporablja v običajni medicini, tudi pri zdravljenju otrok z epi-lepsijo, na osnovi helsinške deklaracije: »... če ne moreš pomagati s konvencionalnimi zdravili, lahko poskusiš s čimerkoli, kar se zdi smiselno. Moraš pa to nadzorovati in nobeden ne sme umreti.« Konoplja v Sloveniji še vedno zelo stigmatizirana Po prepričanju nekaterih se bo zakonski status konoplje uredil, ko bo jasen kapitalski interes oz. izra-čunljivi zaslužki. Starejša populacija v tem trenutku v Sloveniji bolj ali manj iskreno razmišlja o tem, kaj konoplja lahko naredi zanje oz. kako lahko pripomore k njihovemu kakovostnejšemu življenju glede na stanje, kakršno imamo trenu- Foto: Črtomir Goznik Pogovor Aljoša Toplaka z režiserjem in scenaristom dokumentarnega filma Konoplja osvobaja Mihom Čelarjem v Mestnem kinu na Ptuju. tno v zdravstvenem sistemu. V Sloveniji splošno pa naj bi bilo tako, da naj stigma glede konoplje ostane. Ko sta Violeta Tomič in bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan poskušala s predlogom zakona, ki bi bil malo bolj ohlapen od sedanjega, da ne bi šlo za totalno legalizacijo vsega, se je vnela žolčna razprava o tem, da bo sedaj pekel na Zemlji, če se bosta čisto malo zrahljali pridelava in predelava konoplje. To spet govori o neki stigmi, strahu in paniki. Zakaj to družba potrebuje? Slovenska očitno. Miha Čelarja je pri filmu zanimalo predvsem trenutno stanje glede konoplje. Z njim ne želi spremeniti družbe. »Če bom dosegel to, da bodo ljudje po projekciji filma odšli iz dvorane z nekaterimi vprašanji, ne z odgovori, bo to kar dobra popotnica. Konoplja je sicer podobna nekim drugim problemom, ki jih imamo v življenju. To, da znamo razmišljati s svojo glavo, pa je največji kapital. Zagotovo pa je konoplja zanimiva za film, ima stigmo, je kontroverzna, malo strašljiva. Gre za tematike, ki burijo duhove,« je prepričan Miha Čelar. MG Srbija • Nov uspeh za Mestno gledališče Ptuj Nagrada za najboljšo predstavo in igralca Zaključni dogodek sezone 2022/2023 je MG Ptuj prinesel nov mednarodni uspeh po petih nagradah na letošnjem Borštnikovem srečanju. Kljub uradno zaključeni sezoni pa že potekajo priprave na novo sezono 2023/2024. Foto: arhiv MG Ptuj Na mednarodnem festivalu Viminacium Fest v Srbiji je MG Ptuj ponovno slavilo, tokrat s predstavo Frančišek in glavnim igralcem Janezom Škofom (na fotografiji). Na mednarodnem festivalu Viminacium Fest v Srbiji so prejeli dve nagradi: nagrado viminacium maximus za najboljšo predstavo letošnjega festivala, Frančišek v režiji Jerneja Lorencija, in nagrado zlata fibula za najboljšega igralca, Janeza Škofa v vlogi Frančiška. Strokovna komisija festivala je ocenila, da je bila predstava MG Ptuj izstopajoča. Tako z igralsko preciznostjo, v likovni enostavnosti, gledališki polnosti in idejni ostrini. Z vsemi temi elementi je povezala svet filozofskih idej Nikosa Kazancakisa s senzibilnostjo modernega brezkompromisnega teatra. MG Ptuj je na festivalu Viminacium Fest slavilo že pred dvema letoma s predstavo Ško^eloški pasijon, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja. Sicer pa je predstava Ško^eloški pasijon na 57. Borštnikovem srečanju prejela veliko nagrado za najboljšo uprizoritev. MG Ptuj • Operna noč 2023 Odprta vrata v bogato festivalsko dogajanje Slabo vreme je s petka na soboto prestavilo letošnjo operno noč v Arheološkem parku Panorama na Ptuju. To pa ni zmotilo ljubiteljev in poznavalcev opere vseh generacij, da ne bi uživali v novem spektakularnem večeru pod zvezdami in z izjemno kuliso ptujskega gradu. VRHUNCI FESTIVALA 14. 7. PLURALNO - SASO HRIBAR IN RENATO VINDIS 15. 7. POLETNA NOČ NA PTUJU 24. 7. CRNCEC / MICETIC / KOSTADINOVIC TRIO 25. 7. TADEJ TOS Foto: Črtomir Goznik Operna noč u Arheološkem parku Panorama je tudi letos privabila številne ljubitelje in poznavalce opere od blizu in daleč. 19. 7. DITKA TRIO IN FERI LAINSČEK 26. 7. HAMO & RUDI BUČAR 20. 7. JOVEN ORQUESTA DE JAÉN 27. 7. STEFAN MILENKOVIC 21. 7. ESTUDIANTINA ENSEMBLE & CAMERATA NOVI SAD 22. 7. VLADO KRESLIN IN MALI CARMINA BURANA BOGOVI & TEO COLLORI IN 28. 7. NINA PUŠLAR MOMENTO CIGANO 29. 7. JOKER OUT & DAN D 23. 7. JOSIPA LISAC Operna noč je že nekaj let zapored uvodni dogodek v bogato ptujsko poletno festivalsko dogajanje, ki se bo julija začelo v strnjeni obliki. Obiskovalce od blizu in daleč je Opera SNG Maribor s simfoničnim orkestrom, zborom in solisti, pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča navdušila s priljubljenimi odlomki znanih opernih del, ki vselej znova očarajo s svojo brezčasnostjo in izjemnostjo. Škoda le, da mesto še vedno ne zna ob tej glasbeni in pevski poslastici poskrbeti tudi za drugo spremljajočo ponudbo, da bi obiskovalci lahko v mestu tisočerih zakladov in dobrot še nekaj časa uživali tudi po dogodku ter odkrivali druge mestne zanimivosti in privlačnosti. Petnajsti festival Arsana strnjeno dogajanje na Ptuju odpira 14. julija in zaključuje 29. julija, ko bosta na mestni tržnici nastopili priljubljeni skupini Joker out in Dan D. MG torek • 4. julija 2023 Zanimivosti Štajerski 11 Destrnik • Park prostoživečih živali v Vintarovcih tudi isce Čeprav so Horvatovi otvoritev svojega živalskega parka s poslanstvom, kot ga imenujejo, načrtovali že pred epidemijo, seje ta zgodila šele nedavno. Obiskovalci pa imajo kaj videti, kajti na šestih hektarjih domuje več kot sto vrst živali. To ni zabaviščni park Foto: OS Destrnik - Trnovska vas Najmlajšim je še posebej zanimiv inkubator v obliki jajca, v katerem lahko vidijo reprodukcijski proces od valjenja do izvalitve. Park v Vintarovcih bo do jeseni, ko številne eksote preselijo v tople notranje prostore, odprt vsak dan: ob ponedeljkih le za najavljene skupine, od torka do petka med 14. in 18. uro za vse, ob sobotah in nedeljah pa med 11. in 18. uro. Obiskovalci se lahko po parku, mimo katerega teče tudi rekreacijska pot, sprehodijo sami, vsako polno uro pa so organizirani tudi vodeni ogledi. »Naš park ni zabaviščni park, ampak prostor, v katerem živijo eksotične živali, ki potrebujejo svoj red in mir. Ker želimo, da se tu dobro počutijo, je gibanje za obiskovalce omejeno, ne more vsak hoditi, kjer mu paše. Naj znova poudarim cilj tega parka, to je izobraževanje in osveščanje. Številne živali nam izumirajo dobesedno pred očmi, zato se mi zdi nujno opozarjati na napake, za katere je kriv človek. Če bomo mlade dovolj ozavestili, je še upanje za našo naravo,« je poudaril Sandi Horvat. Sandi Horvat se z živalmi ljubiteljsko ukvarja že več kot 20 let, v domačih Vintarovcih pa si je uredil park, v katerem so našle zatočišče pretežno ogrožene ali v naravi izumrle ptice. Poleg osnovnega poslanstva, to je ljubezen do živali in želja po njihovi zaščiti, se je zavezal še enemu cilju: ljudem predstaviti skrb za ogrožene živalske vrste in jih izobraziti, kako je treba z njimi ravnati. V parku živi največ ptic: tri vrste tekačev ter več vrst papig, labodov, ibisov, sov in žerjavov, imajo pa tudi želve, alpake, kenguruje, divje prašiče in osla. Inkubator v obliki jajca »Na svetu živi 15 vrst žerjavov in prav vse so ogrožene. Pri nas se lahko pohvalimo, da jih imamo enajst, kar je unikum v tem delu Evrope. Bradati žerjav je tudi ambasador našega parka; imamo tri odrasle primerke: en par in eno samičko. Živali ponavadi hranita moja žena Nina in Vanja, ki je pri nas zaposlena, zato so njiju tudi najbolj vajene. Mnoge ptice imajo velike kljune in ostre kremplje, zato so lahko nevarne, zlasti če nekoga ne poznajo, še posebej pa v času reprodukcije, zato previ- dnost ni nikdar odveč. Je pa zanimivo, da je edina, ki žene ne mara preveč, bradata žerjavka Loti. Je še 'samska'; glede na to, kako me ima rada, pa se zdi, da si je za par izbrala kar mene, zato jo bomo najbrž težko 'poročili', če bomo sploh našli samca zanjo,« priznava Horvat. Že dolgo sodelujejo z ljubljansko veterinarsko fakulteto, izvajajo delavnice za študente, imajo pa tudi vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. Vzpostavili so namreč sistem kontroliranega valjenja, obiskovalci pa si lahko reprodukcijski proces od valjenja do izvalitve ogledajo v interaktivnem inkubatorju v obliki jajca. Ena tona žitaric in briketov na mesec Nekaj sredstev za delovanje parka so pridobili preko Lasovih razpisov, večino denarja zagotavljajo sami, in to iz dejavnosti, s katero se Horvat sicer profesionalno Park prostoživečih živali Destrnik si je mogoče ogledati od torka do nedelje, ob ponedeljkih pa je odprt le za najavljene skupine. Bradata žerjavka Loti je gospodarja Sandija Horvata vzela kar za svojega. ukvarja - industrijske elektronike. »Park je še vedno moj hobi, čeprav je seveda to že zdavnaj prerasel. Prav tako stroški, ki so ogromni in ki so se zadnje čase močno povišali. Na mesec porabimo po eno tono žitaric in različnih vrst brike-tov, preko dva tisoč enodnevnih piščancev, pa tudi veliko ovčetine za ujede in ribe. Marsikaj od tega naročamo v tujini.« Kot že rečeno, ima pri svojem »hobiju« pomoč žene in sodelavke, kadar jima z otrokoma uspe pobegniti na kratek dvo- ali tridnevni oddih, pa vskočijo starši, brat in sosed. Poleg tega, da skrbijo, da ogrožene vrste ptic ne bi izumrle, pa morajo biti zelo previdni, da svoje živali zaščitijo pred grozečima okužbama z virusom ptičje gripe in Zahodnega Nila. Zato so njihove ptice od divjih ločene z mrežo, kar se komarjev, ki prenašajo virus Zahodnega Nila, tiče, pa lahko samo upajo, da se v naših krajih ne bo namnožil. Senka Dreu Videm • 30 let pustne dediščine Oračev iz Okiča Ideja je padla na plodna tla in nastali so Orači Med opravljanjem kmečkih opravil seje rodila ideja o ustanovitvi pustnih oračev, ki bi ponovno zaorali na kmečkih dvoriščih po domači vasi, kot je bila nekdaj tradicija. Ideja je padla na rodovitna tla in letos Etnografsko društvo Orači Okič obeležuje že 30 let delovanja. Foto: ED Orači Okič Ob 30-letnici je društvo izdalo publikacijo Orači in njihovo poslanstvo v Halozah ter na Poslančecevi domačiji v Vareji organiziralo srečanje vseh članov društva, predstavnikov občin Videm in Cirkulane, predstavnikov strokovnih institucij, predstavnikov osnovnih šol in drugih društev. Za kulturni del je poskrbela sekcija tamburašev Prosvetnega društva Ruda Severja iz Gorišnice in sekcija Mladi veseljaki iz Kulturnega društva Cirkulane, za zadovoljne želodce vseh prisotnih pa sekcija Pražilci iz Kulturnega društva Bukovci. Leta 1993 so se zbrali domačini in se, takrat še v okviru novoustanovljenega Turističnega društva Cirkulane, udeležili pustnega karnevala. Kaj kmalu so se povezali v skupino Etnografsko društvo Orači Okič, rojevale so se nove ideje, s tem pa tudi nove in nove obveznosti. Prva naloga je bila izdelati ko-ranta, ki bi bil najboljši približek že pozabljenemu zajčjemu korantu, ki je bil značilen na tem haloškem območju in je spremljal marsikatero pustno skupino. »Leta 1995 smo izdelali idejno zasnovo koranta in zbrali dovolj finančnih sredstev, da je mojster na Ptuju lahko izdelal koranta. Leta 1997 je Benjamin Vidovič dal izdelati kozjega koran-ta po vzorcu stare korantije, ki jo je po naključju našel na podstrešju pri starem očetu v Sovičah,« je o začetkih dejal Marijan Vidovič. Vse naslednje korante v društvu sta izdelala brata Vidovič sama, tudi ostala oprema je prišla izpod rok članov. Danes so v društvu zastopani številni pustni liki, značilni za ta del Haloz, kot so orači - veliki in mali, štirinoga rusa, dvonoga rusa, baba deda nosi v košu, baba deda nosi 'putojejc'. Zajčji in kozji korant, ki sta spremljala orače ter ruso, sta pritegnila pozornost domače javnosti in strokovne javnosti. Tako je Etnografsko društvo Orači Okič za svoje delo ohranjanja etnološke dediščine kraja in okolice prejelo Murkovo listino Slovenskega etnološkega društva, v slovenski register nesnovne kulturne dediščine pa je društvo vpisano kot nosilec šege in navade 'Obhodi pustnih oračev'. Njihovi liki so razstavljeni v Slovenskem etnološkem muzeju v Ljubljani, Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, v Severni Irski v muzeju Holywood, v muzeju v Kanadi in v zasebni zbirki KTED Demoni. Obujeno dediščino pa je treba negovati, ohranjati, jo približati mladim, ki bodo nadaljevali društveno delo. Društvo tako organizira delavnice po šolah, s številnimi dogodki med letom (prvomajski pohod, pokanje s karbidom in kres ob veliki noči, postavitev klopotca velikana, šaljivo martinovanje ...) pa povezuje člane in skupnost. »Smisel vseh teh dejavnosti je druženje, saj se ravno med druženjem izmenjuje največ podatkov, ki so pomembni za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine,« je še dodal Marjan Vi-dovič. Mojca Vtič 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 4. julija 2023 Ptuj • Obeta se pester konec julija Odprta kuhna ponovno v mestu Priljubljena kulinarična prireditev Odprta kuhna bo poleti popestrila dogajanje v središču Ptuja. Vrhunski kuharji z vseh koncev države bodo 22. julija ponovno vihteli kuhalnice v idilični kulisi Mestnega trga. Odprta kuhna zmeraj napolni mestno jedro. Ptujčani so projekt Odprte kuhne brez dvoma vzeli za svojega. Tudi to poletje se vračajo na Mestni trg, kjer bodo kuhali v soboto med 11. in 21. uro. Stojnice s pestro ponudbo dobrot in pijač bodo sovpadale z glasbenim festivalom Arsana. »Veselimo se vrnitve v najstarejše slovensko mesto, ponovnega sodelovanja s krasno ekipo Zavoda za turizem Ptuj ter srečanja z vsemi Ptujčankami, Ptujčani ter obiskovalci iz drugih bližnjih krajev, ki vedno poskrbijo za krasno vzdušje, zaradi katerega se tja tako radi vračamo,« pravijo organizatorji. Tudi jeseni načrtujejo ponovno vrnitev v najstarejše slovensko mesto, in sicer 7. oktobra. Vsekakor je to odličen projekt, s katerim poskrbijo, da smo raznolikosti in pestrosti odlične hrane in pijače deležni po vsej državi, ne le v prestolnici, kjer je ponudba največja. Poleti bodo kuharski mojstri, ki sodelujejo na tej kulinarični tržnici, kreacije ustvarjali v Kranju, Slovenj Gradcu ... Dženana Kmetec Markovci • Sprejem za najuspešnejše učence Županove petice Markovski župan Milan Gabrovec je pripravil svečani sprejem za najuspešnejše učence. V poročni dvorani jim je čestital za odlične rezultate v času šolanja ter poudaril, kako pomembno je znanje za življenje. Foto: Občina Markovci Zaželel jim je, da bi bili tudi v prihodnje tako uspešni in da bi s svojim znanjem prispevali k razvoju domačega kraja. Najuspešnejše učence minulega šolskega leta je nagradil s knjižnimi nagradami in vstopnicami za kopanje v Termah Ptuj. Učenci, ki so bili odlični vseh devet let šolanja, pa so prejeli še županove petice ter nalivna peresa. Sproščeno druženje s pogostitvijo se je nadaljevalo v prostorih mansarde. EK Hajdina • Otroci na obisku v ptujski knjižnici Slovo od pravljičarke Liljane Otroci zelene igralnice iz vrtca Najdihojca Hajdina so zaključek šolskega leta obeležili v ptujski knjižnici. Tam jih je pričakala Liljana Klemenčič in jih popeljala v svet pravljic. Foto: Vrtec Najdihojca Hajdina Pri ptujski pravljičarki Liljani so bili kot zadnji otroci zelene igralnice iz vrtca Hajdina. Otroci so skupaj s starši z velikim zanimanjem prisluhnili pravljici in sodelovali v pogovoru. Nato so po naključju izvedeli, da se pravljičarka Liljana poslavlja in da so prav oni zadnja skupina pri njej na obisku. »Dobili smo malo grenak priokus, saj smo z Liljano sodelovali več let, hkrati pa smo bili veseli, da je ravno naš vrtec tisti, s katerim se je eno poglavje zaključilo in začelo novo. Zahvaljujemo se ji za vse prisrčne urice, ki smo jih preživeli skupaj; res je bilo zmeraj edinstveno in lepo,« je povedala vzgojiteljica Maja Bezjak. Druženje so nadaljevali s piknikom v vrtcu. EK Ptuj • Kaj otroci najraje počno med počitnicami? Veliko obetavnih mladih kuharjev Ptujski osnovnošolci, ki obiskujejo počitniške delavnice, najraje kuhajo, oblikujejo izdelke iz gline in s pomočjo lego kock spoznavajo robotiko. Vtem tednu so aktivni mladi, perspektivni kuharji, ki vsak dan pridobivajo nova znanja in obenem pripravljajo odlične jedi. Že vrsto let v Centru interesnih dejavnosti Ptuj (C1D) skrbijo za pestro in raznoliko ponudbo počitniških aktivnosti. Za številne tečaje interes presega zmožnosti, zato za posamezne delavnice prijav sploh več ne sprejemajo. Najbolj priljubljena stalnica ostajajo delavnica Mali kuharski mojstri, počitniško lončarstvo in delavnica lego robotike. »Novosti so delavnica geocaching za družine, umetnost iz recikliranega materiala z novo mentorico Anjo Bezjak ter delavnica za male znanstvenike, ki združuje eksperimente STEM in trening možganov po metodi Brainobrain. Po nekajletnem premoru se vračajo tudi poletna šola glasbenih skupin, ki jo organiziramo v sodelovanju z glasbeno šolo Instrumentalno pod vodstvom Marka Korošca, delavnica S telegrafijo okrog sveta ter ustvarjalnica nakita. Tudi te delavnice so torej za to generacijo otrok nekaj novega v naši ponudbi,« pravi vodja počitniških delavnic Mateja Lapuh. Lani se je vseh delavnic skupaj v dveh mesecih udeležilo več kot 600 otrok, podobno število pričakujejo tudi letos. Prvi počitniški teden so na svoj račun prišli mladi ljubitelji kulina-rike. V petih dneh so pod mentorstvom Helene Lutarič pripravili številne slastne jedi. Kuhali so med 10.00 in 12.30, nato pa so, ko so seveda vse pripravljeno z užitkom pojedli, skupaj preživeli še nekaj časa in igrali družabne igre. Udeleženci v delavnicah pridobijo in nadgradijo svoje znanje, poskrbijo za dobro malico in obenem splete- Otroci so ta teden nadvse uživali v kuhanju. jo nova prijateljstva. Pripravljajo, gnetejo, valjajo in kuhajo z velikim užitkom. Njihov jedilnik je raznolik, od bananinega sladoleda, bučnih polpetov do zdravih štručk in pice. »Zelo uživamo, vsako leto se naučimo veliko novega. Veseli smo, da nam je uspelo biti del ekipe tudi letos,« pravijo mladi kuharji. Interes je namreč zelo velik, sprejmejo 14 otrok, ki se delavnic ponavadi udeležujejo več let zapored. Navdušenje za kuhanje pa očitno ne pojenja. Prav zato zadnja leta kuharske delavnice izvajajo v dveh terminih, naslednja bo konec julija. V vmesnem času bodo otroci lahko ustvarjali še izdelke iz gline, tudi ta delavnica je že polno zasedena. Ponujajo tudi poletno jogo za otroke in mladostnike, ustvarjanje z blagom, recikliranim materialom, poletno šolo glasbenih skupin, izdelovali bodo nakit. Mladi znanstveniki bodo trenirali možgane, na eni izmed delavnic se bodo s telegrafijo podali okrog sveta, ljubitelji športa bodo boksali, plesalci pa bodo plesali hip-hop. Ponujajo še tečaj nemščine in več terminov lego robotike, žal pa so vsi polno zasedeni, tako začetniški kot tisti, namenjen nekoliko starejšim udeležencem. Za vse delavnice so potrebne predhodne prijave, nekatere so brezplačne, večina je plačljivih. Petdnevna udeležba v večini primerov stane 15 evrov. Delavnice so razdeljene po starostnih skupinah, glede na primernost vsebin. Za vsakega otroka in mladostni- ka pa se najde kaj zanimivega. V CID-u skušajo ohranjati najbolj priljubljene, sočasno pa ponuditi tudi nove, drugačne vsebine, ki pritegnejo otroke. »Čeprav se ni lahko zjutraj zbujati takoj na začetku počitnic in bi še spali, se z veseljem odpravimo kuhat, saj res dobro jemo. Ker še nismo veliki kuharji, se moramo veliko naučiti, treba je tudi paziti, da se ne spe-čemo ali urežemo. Vsak dela tisto, kar lahko, na koncu pa vsi skupaj vse pojemo, operemo posodo in komaj čakamo naslednji dan. Na tečaj hodim drugo leto zapored. Upam, da se ga bom lahko udeležila tudi naslednje leto,« pravi Eli, ena izmed udeleženk delavnice Mali kuharski mojstri. Dženana Kmetec Ptuj • Mestni kino in Knjižnica Ivana Potrča Filmska čitalnica Zadnjojunijsko sredo je v mali dvorani Mestnega kina Ptuj prvič poskusno potekalo druženje ljubiteljev filma in branja. Pobudnica srečanja Marjanca Ajša Vižintin je ob avtorici Bralne značke za odrasle, Liljani Klemenčič, v uvodu nagovorila prisotne. Dogodek je sodil v okvir bralske akcije, ki je letos posvečena domačemu in tujemu leposlovju ter filmom, ki so bili posneti po njem. Kljub sončnemu, prijetnemu poletnemu večeru so bili skoraj vsi sedeži pred velikim platnom v privlačni dvoranici kina zasedeni, četudi je bil na ogled večini zelo dobro znan film Petelinji zajtrk (2007) po romanu Ferija Lainščka, ki se začenja z besedami, primernimi letnemu času: »V vseh dvainosemdeset ulic tega mesta sem hodil to poletje in obiskal vseh petintrideset avtomehaničnih in avtoličar-skih delavnic tod okoli. Petintrideset delavnic, razumeš, kjer mi niti v oči niso pogledali, kaj šele, da bi me vprašali po imenu ...« Prav po imenu je voditeljica pogovora o filmu, Marjanca Ajša Vižintin, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, povprašala zbrane filmoljube, ki so se po predvajanju posedli v krog ter izrazili svoja mnenja, vtise, želje in po- hvale. Zelo zanimivo je bilo slišati različna videnja filma, ki je od svojega nastanka v letu 2007 navdušil številno občinstvo: od zbujenih spominov na čase bivše domovine, o delovnih navadah in razvadah, o različnostih knjige in filma, o mestu ženskih likov in odnosu do žensk nasploh, o čezmernem kajenju in pitju alkohola, o ljubezni in varanju, o stereotipih in sodbah, manipulatorskih značajih do odlične glasbe in neke panonske melanholije ter navdušenja nad filmskim prostorom in govorico. Udeleženci so se razgovorili o bral-ski in gledalski izkušnji, ki se je po nekaj letih nekoliko spremenila in usmerila pozornost v podrobnosti filmskega jezika. Filmska čitalnica je domiselno sodelovanje dveh pomembnih kulturnih ustanov na Ptujskem, ki ima prihodnost, četudi naslednje morebiti ne bodo brezplačne, kakor je bila prva - poskusna. L. K. Nogomet V procesu nadomeščanja Nika Marinška ... Stran 14 Nogomet Prvoligašem več kot dva milijona evrov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Diamantna liga v Stockholmu Odlična konkurenca, v zmagovalec pa znova Čeh Foto: Wanda Diamond League Kristjan Čeh je tudi na tretji letošnji tekmi diamantne lige stopil na najvišjo stopničko. V Stockholmu je potekala letošnja sedma tekma diamantne lige, tretjič pa je bil na sporedu met diska za moške. Tudi tretjič je bil zmagovalec isti kot na prejšnjih dveh v Dohi in Rabatu - Kristjan Čeh. Če k temu dodamo še pet zaporednih zmag iz prejšnje sezone, serija 24-letnega Podvinčana na tekmah diamantne lige traja že osem tekem. Član Atletskega kluba Ptuj je na starem olimpijskem stadionu v prestolnici Švedske slavil v imenitni konkurenci; prvič letos so se namreč na istem tekmovanju zbrali vsi trije atleti, ki so letos presegli mejo 71 metrov. To so bili Kristjan Čeh (71,86 m), Daniel Stahl (71,45 m) in Mykolas Alekna (71,00 m). Tokrat v deževnem vremenu nobenemu izmed njih ni uspelo preseči meje 70 metrov, še najbolj se ji je približal naš atlet, ki je slavil z izidom 69,83 metra. Tudi naslednja najdaljša meta na tekmovanju je zalučal Čeh: 69,07 m v četrti in 68,28 m v šesti seriji. Drugo mesto je na domačem mitingu zasedel Daniel Stahl (67,57 m), ki je bil s svojimi nastopi vidno nezadovoljen. V internem litovskem dvoboju za tretje mesto je bil uspešnejši starejši Andrius Gudžius, za katerega je izid 67,19 m najboljši v sezoni. Diamantna liga v Stockholmu, disk (m), rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 69,83 m 2. Daniel Stahl (Švedska) 67,57 m 3. Andrius Gudzius (Litva) 67,19 m 4. Mykolas Alekna (Litva) 66,91 m 5. Matthew Denny (Avstralija) 66,07 m 6. Alex Rose (Samoa) 65,38 m 7. Lawrence Okoye (V. Britanija) 65,24 m Vrstni red v točkovanju diamantne lige: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 24 točk 2. Daniel Stahl (Švedska) 21 točk 3. Andrius Gudzius (Litva) 12 točk 4. Lawrence Okoye (V Britanija) 11 točk Kristjan Čeh, ki je letos postavil slovenski rekord in najboljši izid v metu diska v zadnjih petnajstih letih oziroma četrtega vseh časov - 71,86 m, je letos brez zmage ostal samo na manjšem mitingu na Finskem, ko je slavil Stahl. Letos bo najboljši slovenski športnik prejšnjega leta nastopil še na dveh mitingih diamantne lige, in sicer 23. julija v Londonu ter sredi septembra na finalu v Eugenu. Vmes ga v drugi polovici avgusta čaka svetovno prvenstvo v Budimpešti. V Stockholmu je izmed Slovencev nastopila še tekačica Agata Zupin, ki je na 400 metrov z ovirami zasedla tretje mesto. S časom 58,18 je v hladnem in deževnem vremenu zaostala le za Nemko Carolino Krafzik (55,71) in domačinko Moo Granat (57,34). Za 25-letno atletinjo iz Kamnika, ki je imela drugi najboljši letošnji rezultat med osmimi tekmovalkami (56,01), je bil to šele prvi nastop v tej sezoni na mitingih diamantne lige. Miting je sicer precej zaznamovala nenavadna akcija protestnikov, Strelstvo Ormožani ekipni državni prvaki, Blazinšek bronast Stran 15 Tenis Planinšek na glavni turnir, Rola do četrtfinala Stran 15 CRADIOPTUJ ^ áfeUtcc www.radio-ptuj.si ki so se med moškim tekom na 400 metrov z ovirami posedli na stezo tik pred ciljem in razprostrli transparent, tako da je nemoteno v cilj pritekel le prvouvrščeni Karsten Warholm, vsi ostali so bili ovirani ... JM, sta Kristjan Čeh: »Letosje res noro leto v metu diska - pet nasje že preseglo 70 metrov - in tudi v Stockholmu je bila prava konkurenca. Zato je bilo tekmovanje težko, saj so vsi dali vse od sebe. Moram pa povedati, da zaradi tega nisem čutil kakšnega posebnega pritiska - le vreči sem želel dlje od njih. Vedel sem, da Daniel tekmuje na domačih tleh in da želi vreči čim bolje, a tudi sam sem se zavedal, da sem v formi in sposoben preseči 70 metrov. Tudi dež me ni motil, ker imam res dober opri-jem diska, tudi moja tehnika je bila skoraj popolna. Imel sem moč, da vržem čez 70 metrov, dvakrat sem bil blizu tega, kar kaže na res visoko konstantnost. Želim se dobro počutiti v krogu, imeti dobro tehniko in preprosto uživati v dolgih metih.« Futsal • KMN Meteorplast Šic bar Državni prvaki »lovili v ljutomerskem ribniku« Po zgodovinski osvojitvi tretjega mesta v 1. slovenski futsal ligi se je vodstvo ljutomerskega Mete-orplasta že začelo pripravljati na sezono 2023/24, ki se bo začela konec septembra. Članska ekipa in selekcija U-19 bosta sicer priprave začeli konec avgusta, ostale selekcije pa septembra. V minuli sezoni je člansko ekipo vodil hrvaški strateg Robert Grdovič, ki ostaja na trenerskem mestu tudi v novi sezoni. Čeprav so igralci, ki so si priigrali bronasto kolajno, obljubili, da bodo še eno sezono ostali v ljutomerskem klubu, je pred dnevi prišla presenetljiva novica, da se kar trojica - Denis Kneževič, Thomas Pihler in Miha Prijol - seli k aktualnemu prvaku Dobovcu. »Dobili so finančno veliko boljše ponudbe, zato so se odločili za zamenjavo kluba. Nimamo namena podirati svoje finančne konstrukcije, zato ne bomo tekmovali z drugimi klubi na tem področju. Zahvaljuje- mo se jim za vse, kar so dali našemu klubu, in jim želimo vse dobro v novi sredini,« je dejal predsednik Mete-orplasta Saša Makoter ter dodal: »Zdaj se bomo morali tudi mi ozreti po tržišču in privabiti v klub ustrezne zamenjave za tiste, ki so nas zapustili.« Foto: Črtomir Goznik Izkušeni Thomas Pihler je imel v letošnji sezoni težave s poškodbami, zaradi katerih ni odigral vseh tekem, kljub temu pa je s svojimi predstavami pritegnil pozornost najboljšega slovenskega kluba. Trojica v reprezentanci U-19 V obdobju med dvema sezonama igralci ljutomerske ekipe ne počivajo: igrajo na številnih turnirjih, Alen Ruis, Niko Kosec in Luka Lovrec pa so del slovenske izbrane vrste do 19 let, ki se pripravlja na septembrsko evropsko prvenstvo v Poreču. Slovenija se je konec tedna v Dobrepolju in Novem mestu v sklopu priprav pomerila z izbrano vrsto Finske. Na prvi tekmi je pred polno dvorano naša izbrana vrsta slavila z izidom 5:3, dva gola pa je dosegel Alen Ruis. Kapetan reprezentance je bil še uspešnejši na drugi tekmi, kjer je za zmago 5:4 prispeval kar štiri gole. Tomislav Horvat, selektor: »Želel sem, da vsi igralci dobijo približno isto minutažo, saj trenutno niso v procesu treninga in smo pazili, da se ne bi kdo poškodoval. Po drugi strani smo lahko na delu videli vse igralce, vsi so dobili svojo priložnost - tako bo jasno, na koga lahko resno računamo na EP.« UR Foto: Črtomir Goznik Denis Knežeuič je bil u zadnji sezoni najboljši strelec ljutomerskega pruoligaša, s 24 doseženimi zadetki je bil tretji na lestuici najboljših strelceu lige, pred njim sta bila le Jure Suban (Siliko, 29) in Patrik Pasariček (Dobovec, 27). Foto: Črtomir Goznik Alen Ruis 14 Štajerski Šport torek • 4. julija 2023 Nogomet • NK Aluminij V procesu nadomeščanja Marinška... Za nogometaši Aluminija je uvodni del priprav na sezono 2023/24 ter tudi dve odigrani tekmi. Šumarji so najprej v gosteh igrali z Dravinjo (zmaga 2:1), v petek pa so se na svoji zelenici pomerili še z romunskim prvoligašem Petrolul Ploiesti in se razšli brez golov. Aluminij - Petrolul Ploiesti 0:0 ALUMINIJ: Banic, Pečnik, Kosi, Ko-blar, Martic, Jagic, Gorenak, Jovano-vic, Sijamija, Brest, Skiba. Igrali so še: Petek, Borovnik, Jovan, Schaubach, Zeljkovic, Simonič, Božičkovič, Ba-skera, Katuša, Škoflek, Čeh. Trener: Robert Pevnik. Ekipa Petrolul Ploiesti je v zadnji sezoni romunske elitne lige po rednem delu sezone zasedla 8. mesto med 16 ekipami, na koncu pa je po igranju v končnici zasedla 9. mesto. Spoštovanja vreden tekmec s kar nekaj odličnimi nogometaši iz Brazilije, Nigerije, Slonokoščene obale, Srbije, Portugalske ... je tudi v Kidričevem pokazal svojo tehnično kakovost in čvrstost v dvobojih, a domačega moštva ni premagal. Ekipa Aluminija se je predstavila v dobri luči, predvsem v drugem polčasu so imeli šumarji nekaj dobrih možnosti za dosego zadetka. Učinkovitost trenutno še ni na ustrezni ravni, Marinška in Šturma bo čez noč pač težko nadomestiti... V dresu Aluminija se je znova predstavilo nekaj igralcev, ki še iščejo angažma oz. so v procesu dogovarjanja z NK Aluminij. Med njimi je klasični napadalec Dževad Sijamija. Gre za 21-letnega igralca iz BiH, ki je nazadnje igral za mostarski Velež. Zaenkrat je zelo blizu temu, da ostane v Kidričevem na enoletni posoji. V drugem polčasu se je predstavil centralni branilec Aleksander Zeljkovic, ki je nazadnje igral za sežanski Tabor. Tukaj je tudi 19-letni igralec zvezne vrste Luka Božičkovič (ima državljanstvi BiH in Nemčije), ki je nazadnje igral za Maribor, a pri vijoličastih ni dobil velike minutaže. Iz lastne mladinske ekipe so dobili priložnost Luka Petek, Maj Škoflek, Marko Simonič in Leo Čeh. »Priprave potekajo po zastavljenem ritmu, doslej smo vse načrtovano tudi izpeljali. Delamo po dvakrat na dan, tudi na dan tekem smo imeli dopoldne trening. Igralci so zelo profesionalni in disciplinirani, kar se je videlo tudi na obeh dosedanjih Nogomet • NZS tekmah. Pomembno je, da imajo željo po napredku. Proti močnim Romunom se je videlo, da smo na pravi poti glede same igre, moti me le dejstvo, da nismo dosegli zadetka. Sicer so igralci tekaško in taktično dobro oddelali srečanji, manjka pa seveda svežine, ki je sredi priprav niti še ne moremo pričakovati,« je povedal trener Robert Pevnik, nato pa je odgovoril na vprašanje, kako nadaljevati v času po Marinšku, ki je bil gonilna sila ekipe: »Niku želim vso srečo v nadaljnji karieri, to je prvo. Verjamem, da bomo na njegovem igralnem mestu našli ustrezno zamenjavo. Pri tem ne bomo hiteli, resnično moramo pripeljati igralca, ki bo nadgradnja ekipe. Naša zasedba je že sedaj dobra, a za veliko število tekem čez celotno sezono je treba imeti ustrezen nabor igralcev za rotacijo.« Pevnik je podal še krajšo oceno novincev in mladincev: »Novinci počasi spoznavajo naš način dela, z moje strani imajo za to na voljo nekaj časa, a ne preveč. Zaenkrat so vsi pokazali, da so lahko dodana vrednost ekipe, tudi v garderobi so bili lepo sprejeti. Pomembno je, da so timski igralci, da se prilagodijo moštvu in da vse podredijo skupnim ciljem. Podobno je z mladinci iz lastne nogometne šole: vsi bodo dobili priložnost na prijateljskih srečanjih, moja velika želja pa je, da bi jo vsaj eden izkoristil za opaznejši preboj v člansko ekipo.« V drugem polčasu je svoje igralne minute dobil tudi Maj Škoflek (letnik 2004). »Romuni so bili zelo dober tekmec, zelo so 'mirni na žogi', znajo se postaviti - take tekme so najboljše. Tudi naslednjih se že veselim in upam na podobno minutažo,« je dejal mladi Škoflek in dodal nekaj podrobnosti o pripravah s člani: »Priprave sicer potekajo tako, kot morajo: so zahtevne in na visoki ravni, a to je nujno potrebno za čim boljše temelje. Konkurenca je močna, vsi se želimo dokazati. Tudi z mano je tako, privajam se na močnejše dvoboje in na hitrejši pretok žoge. Čutim podporo starejših soigralcev, kar je zelo pomembno. Vsi skupaj se trudimo za iste cilje, tako da sem vesel vsake pohvale, pa seveda tudi tega, da me opozarjajo na napake. Tako je tudi s trenerjem, po potrebi je 'oster', vse z namenom, da se čim več naučimo in da bomo čim bolje pripravljeni na najvišjo slovensko raven tekmovanja med prvoligaši.« Tomislav Jagic, Sandro Jovanovic, Filip Kosi Odzivi novincev po podpisu pogodb: »Odločitev ni bila težka, 1. liga je prvorazredno tekmovanje« Tomislav Jagic: »Zelo sem vesel, da so bili vsi zadovoljni z mojimi igrami, ko sem bil tukaj na posoji. Tudi sam sem se v Kidričevem počutil izjemno. Pogoji za delo so izjemni, strokovni štab je dober, poznam ga in nisem imel veliko pomislekov, ali bi ostal ali ne. Nedvomno verjamem, da bomo skupaj z ekipo zadovoljili želje strokovnega štaba, navijačev, predvsem pa naše želje. Prva liga je Fotozapis nagrada za lansko sezono in verjamem, da bom tudi sam dal pomemben del k temu, da Aluminij v novi sezoni potrdi, da je prvoligaški klub.« Sandro Jovanovic: »Odločitev, da pridem v Kidričevo, ni bila težka, Aluminij bo nastopil v 1. ligi, ki je prvorazredno tekmovanje. Vidim, da je ogromno prostora za napredek, kar se mi zdi zelo pomembno. Pogoji v Kidričevem so odlični, soigralci so me dobro sprejeli, zaenkrat deluje vse dobro, osredotočen sem na delo. Z igrami si želim izboriti mesto v začetni enajsterici, sam pa sem prepričan, da lahko s svojimi igrami pomagam rdeče-be-lim k dobri uvrstitvi Aluminija na prvenstveni lestvici.« Filip Kosi: »Glavni razlog za odločitev, da pridem v Kidričevo, je nedvomno 1. liga. V lanski sezoni sem bil član Beltincev, želel sem stopničko višje in NK Aluminij mi je to omogočil. Seveda je sedaj vse odvisno od mene, od mojega dela, odnosa, da si priborim priložnost ter zaigram v 1. ligi. Prepričan sem, da lahko s svojimi igrami prispevam k dobrim rezultatom kluba. Zelo hitro sem se prilagodil, ekipa me je hitro sprejela, pogoji so odlični, tako da sem trenutno zares osredotočen samo na delo. Nedvomno pa upam, da bom s svojo igro in borbo pomagal k čim višji uvrstitvi na lestvici.« JM Čehi in Madžari na ptujskem Mestnem stadionu V sklopu priprav, ki jih različne v Sloveniji igrajo različne zanimive se merila češki Bohemias Praga 1905 evropske ekipe izvajajo v Sloveniji, pripravljalne tekme. Ena takšnih je in madžarski Zalaegerszegi TE. na Hrvaškem ali v Avstriji, se tudi bila na mestnem stadionu, kjer sta Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Daniel Skiba bo moral v prihajajoči sezoni nedvomno prispevati večji delež zadetkov. Prvoligašem več kot dva milijona evrov Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije (NZS) je potrdil predlog strokovne službe NZS o delitvi sredstev iz medijskih in sponzorskih pravic za prihajajočo sezono 2023/24. Tako bodo med klube Prve lige Telemach razdelili 2,1 milijona evrov. Prav tako so potrdili nagrade za pokalno tekmovanje, kjer bo zmagovalec prejel nagrado 80.000 evrov v denarju in 10.000 evrov v izdelkih, finalist pa 20.000 evrov v denarju in 10.000 evrov v izdelkih. Med drugoligaške klube bodo iz medijskih in sponzorskih pravic v se- zoni 2023/24 razdelili 120.000 evrov. V ženski konkurenci bodo zmagovalke pokala ob koncu sezone 2023/24 prejele nagrado v višini 20.000 evrov, finalistke pa 5.000, medtem ko bodo klubi, ki bodo v prihodnji sezoni tekmovali v 1. SŽNL, prejeli vsak po 3.500 evrov iz naslova trženja medijskih in sponzorskih pravic, so zapisali pri NZS. Spodbude tudi za najboljše drugo- in tretjeligaše Obenem so člani IO sprejeli sklep o finančni spodbudi klubov 2. SNL in 3. SNL, ki napredujejo v višje tekmovanje. Tako bosta kluba 2. SNL, ki sta se uvrstila v prvo ligo, prejela finančno vzpodbudo v višini 30.000 evrov (polovico v opremi), kluboma 3. SNL, ki bosta nastopila v 2. SNL, pa pripada 10.000 evrov (prav tako polovica v opremi). IO je potrdil še nekaj novosti v nogometu, med drugim bo odslej več rezervnih igralcev. Namesto doslej dovoljenih sedem bo na zapisniku lahko navedenih 12 (v 1. SNL) oziroma devet (velja za 2. SNL, pokal Slovenije in 1. SML) rezervnih igralcev. Takisto je izvršni odbor potrdil tudi finančne vzpodbude za futsal-ske klube v prihodnji sezoni. Za napredovanje v višji rang tekmovanja (iz 2. SFL v 1. SFL) po odigrani sezoni 2023/24 bo NZS namenila 4.000 evrov vzpodbude za oba kluba, po- lovico tega v obliki opreme, če bosta v sezoni 2024/25 tudi nastopila v 1. SFL. Zmagovalec futsalskega pokala bo po zaključku tekmovanja prav tako prejel nagrado v višini 4.000 evrov, finalist pa 2.000. Zmagovalke ženskega pokalnega tekmovanja bodo dobile nagrado v višini 2.000 evrov, finalistke pa 1.000. Izvršni odbor NZS pa je sprejel še sklep o dodelitvi finančne vzpodbude za klube 1. SFL in 2. SFL, ki v celotni tekmovalni sezoni 2023/24 nastopajo z vsemi selekcijami (U19, U17, U15 in U13) v tekmovanjih NZS mlajših kategorij. Vsak klub, ki izpolnjuje ta pogoj, bo prejel 2.000 evrov, od tega polovico v športni opremi. sta —^_' Foto: IT124.SI NZS je med prvoligaše razdelila sredstva iz medijskih in sponzorskih pravic. torek • 4. julija 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Strelstvo • 32. državno prvenstvo trap 2023 Ormožani ekipni državni prvaki, Tomaž Blazinšek bronast V Rakičanu pri Murski Soboti in v Ilirski Bistrici sta domača kluba SD Trap Štefan Kovač Murska Sobota in Trap klub Ilirska Bistrica 10. in 11. 6. ter 17. 6. organizirala državni prvenstvi članov v disciplini trap posamično in nato še ekipno tekmovanje. Velikih uspehov so se na obeh DP veselili ormoški trap strelci, ki so najprej osvojili posamično bronasto medaljo in nato še ekipni naslov državnih prvakov. Olimpijec Boštjan Maček do 15. naslova državnega prvaka Na domačem strelišču dvakratnega olimpijca in evropskega prvaka iz leta 2018, Boštjana Mačka (107), so najprej »gospodarili« gostujoči strelci, na koncu pa je izkušeni olimpijec in najboljši slovenski trap strelec pokazal svojo vzdržljivost in natančnost v najbolj kočljivih trenutkih tekme, se po dodatnem razstrelje-vanju za las uvrstil v finale, nato pa zmagal ter slavil svoj rekordni, 15. naslov državnega prvaka v 27 letih od osvojitve prvega naslova prvaka leta 1996. V finalu je bil enakovreden Mačku le še Žan Šfiligoj (109) iz Goriških brd, ki je dosegel enak rezultat (40 zadetih tarč), nato pa je Mačku moral priznati premoč v dodatnem razstreljevanju, kjer je izgubil na drugo zgrešeno tarčo z 2:1. Ormožan Tomaž Blazinšek do novega odličja Po lanskem premiernem naslovu državnega prvaka ormoškega strelca Tomaža Blazinška (110) je le-ta svoj uspeh dopolnil še z letošnjim bronastim odličjem, enako kot v letu 2017. Spomnimo, da je leta 2011 prvo bronasto odličje za Ormožane osvojil njihov predsednik kluba Branko Valenko, ki je letos v Rakičanu osvojil 22. mesto z 98 zadetki. Uspešen je bil tudi drugi ormoški trap strelec in državni prvak iz leta 2019, Matjaž Lepen, ki se je s 109 zadetki zanesljivo uvrstil v finale, nato pa osvojil končno peto mesto. Preostala dva ormoška strelca, Branko Fidler (95) in Rajko Lupše (93), sta osvojila 29. in 32. mesto. Najboljši kvalifikacijski rezultat je s 115 zadetki dosegel Denis Vatovec, osvajalec devetih odličij na DP in državni prvak v letu 2017, nato pa v finalu ostal brez odličja na četrtem mestu. Miroslav Lešnik s 73 leti najstarejši udeleženec DP do 14. mesta Kot veliko zanimivost tokratnega DP pa lahko omenimo, da je bil zelo uspešen tudi najstarejši udeleženec DP, 73-letni Miroslav Lešnik, strelec iz Slovenske Bistrice, ki nastopa za sežanski klub Svoboda. S 102 zadetima tarčama se je uvrstil na 14. mesto oz. v prvo tretjino tekmovalcev, za kar mu čestitamo! Ptujski strelci Poe-tovie tokrat niso imeli predstavnikov na posamičnem DP. Ormožani do četrtega ekipnega odličja na DP, tokrat z naslovom prvakov Ormožani so nato naslednji konec tedna na strelišču Črne njive nad Ilirsko Bistrico dosegli svoj največji ekipni uspeh na DP, saj so zmagali z 201 zadeto tarčo in osvojili svoj prvi ekipni naslov državnih prvakov. Ormožani so sestavili šampionsko ekipo v zasedbi Matjaž Lepen (70), Tomaž Blazinšek (66) in Rajko Lup-še (65) ter le z eno zadeto tarčo več premagali aktualne državne prvake z Vrhnike (Denis Vatovec 72, Anže Macur 68 in Aleš Hozjan 60) ter domačine iz Ilirske Bistrice (Rok Žigan- Rezultati: - člani trap posamezno: 1. Boštjan Maček, TŠK 107 + 40 + 2 2. Žan Šfiligoj, BRD 109 + 40 + 1 3. Tomaž Blazinšek, TOR 110 + 31 4. Denis Vatovec, VRH 115 + 24 5. Matjaž Lepen, TOR 109 + 22 6. Andrej Radišič, SSE 107 + 12 7. Marko Miljevič, TŠK 107 8. Franc Kolarič, RGL 105 9. Sandi Rolih, IBI 104 10. Matej Žniderčič, ZLD 104 11. Rok Žigante, IBI 102 12. Matej Šfiligoj, BRD 102 13. Mitja Grižon, KOP 102 14. Miroslav Lešnik, SSE 102 18. Rene Maček, TŠK 100 22. Branko Valenko, TOR 98 29. Branko Fidler, TOR 95 32. Rajko Lupše, TOR 93 38. Igor Macur, VRH 88 - člani trap ekipno: 1. SD Trap Ormož 201 2. SD Vrhnika 200 3. TK Ilirska Bistrica 198 4. SD Olimpija 196 5. SD Poetovio 195 6. SD Trap Štefan Kovač MS 192 7. SD Svoboda Sežana 190 8. TSK ZLD Gorica 188 9. LZ Koper 188 10. ŠSD Radgona 187 11. TK Brda 186 12. SD Rudar Globoko 185 13. SK Kunšperk 177 14. SD Kamnik 170 te 67, Sandi Rolih 67 in Dušan Šimec 64) na tretjem mestu. Ormožani so tako dvema naslovoma podprvakov v letih 2016 in 2019 ter bronu iz leta 2022 dodali še zlat ekipni uspeh in četrto osvojeno odličje na DP v zadnjih osmih letih. Simeon Gonc Foto: Igor Macur Ormoški trap strelci so v Rakičanu pri Murski Soboti in v Ilirski Bistrici dosegli velik uspeh na članskem državnem prvenstvu: slavili so svoj prvi ekipni naslov državnih prvakov, njihov posamični državni prvak iz leta 2022 Tomaž Blazinšek pa je tokrat osvojil bronasto odličje. Strelstvo • Interliga Hrvaška ekipa najboljša, Venta tik pod vrhom V soboto, 1. 7., se je s šestim krogom končala letošnja Interliga, mednarodna strelska liga z malokalibrsko pištolo na 50-metr-ski razdalji. Tekmovanje organizira SD Jože Kerenčič Miklavž in ima v tem prostoru že dolgo tradicijo. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je na skupni listi udeležencev znašlo kar 55 tekmovalcev iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Kakor vsi dosedanji je tudi zadnji krog potekal na strelišču SD Kidričevo. Ponovno je zmagal Željko Posavec (SK Policajac Karlovac), ki je zadel 547 krogov, drugo mesto je osvojil Bojan Fras (SD Proarmis) s 543 krogi, z istim številom krogov, a slabšim izkupičkom notranjih centrov, pa je bil tretji Kevin Venta (SD Kovinar Ormož). Peti je bil Boštjan Simonič (J KM, 534), deveti Gregor Polajnkko (KOR, 518) in deseti Ludvik Pšajd (JUR, 511). Ekipno so zmagali strelci SK Po- Teniški novički Boštjan Simonič, SD Jože Kerenčič Miklavž: »Izvedba ligaškega tekmovanja na prostem je zelo zahtevna. Interligo smo tako lahko izpeljali le ob tehnični podpori SD Kidričevo in gostovanju na njihovem zunanjem strelišču v Strnišču. Veseli smo tudi, da smo ligo izpeljali po zastavljenem koledarju in da je bilo tekmovanje letos prvič umeščeno na koledar SZS. Glede na udeležbo ocenjujem, da se ta strelska disciplina počasi znova postavlja na noge, potem ko so jo črtali iz programa OI Tokio 2020 in so dve leti veljale omejitve tekmovanj v času korone. Rezultati so z izjemo najboljših petih strelcev še nekoliko pod pričakovanji. Po rezultatih Interlige sodeč, sta kandidaturo za najvišja mesta na državnem prvenstvu vložila Blaž Kunšek (Velenje) in Bojan Fras (Proarmis), a ne smemo pozabiti tudi na Jožeta Čepra (Rečica), ki ni nastopal v Intreligi.« licajac Karlovac (1615), in sicer pred SD Proarmis (1547) in SD Jože Keren-čič Miklavž (1544). V skupnem seštevku šestih krogov so bili v ekipni razvrstitvi (šteli so rezultati vseh krogov) prepričljivo najboljši strelci iz Karlovca, mesto na zmagovalnem odru pa sta si zagotovili še moštvi iz Grosuplja in Velenja. Strelci Kovinarja in Juršincev so kon- čali na 4. in 5. mestu. Med posamezniki se je štelo najboljših pet izidov vsakega posameznika. Tudi v tem točkovanju so pre-dnjačili strelci iz Karlovca, saj so se trije uvrstili med najboljšo četverico. Edini, ki je bil konkurenčen za sam vrh, je bil Ormožan Kevin Venta, na koncu je zasedel drugo mesto. UR Najboljša trojica med posamezniki: Kevin Venta, Vlado Cindric in Željko Posavec Planinšek na glavni turnir, Rola do četrtfinala V Celju je potekal zadnji v seriji članskih turnirjev ITF z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. V knežjem mestu sta nastopila dva člana TK Terme Ptuj, Blaž Rola (714.) in Filip Jeff Planinšek (1171.). Planinšek je uspešno prestal dva kvalifikacijska dvoboja, izločil je Jaka Tomazina in Slovaka Jakuba Krosla-ka. V glavnem delu turnirja ni imel sreče z žrebom, saj mu je ta namenil prvega nosilca, Ukrajinca Erica Van-shelboima (431.). V tesnem dvoboju, ki je trajal skoraj dve uri in pol, je imel Jeff »mali meč žogi« pri rezultatu 4:4 v odločilnem nizu (15:40 na servis tekmeca), a se je Ukrajinec izvlekel in nato sam predčasno zaključil dvoboj - 2:6, 6:2, 4:6. Rola je bil na glavni turnir uvrščen neposredno in ga je zelo dobro začel, premagal je 7. nosilca Martina Krumicha (752.) iz Slovaške, nato pa še njegovega rojaka Jakuba Katucha. V četrtfinalu se je srečal z Enricom Dallom Vallejem (545.). 25-letni Italijan ima za sabo odlično serijo, saj je na zadnjih štirih turnirjih ob le dveh porazih nanizal 14 zmag. Premočan je bil tudi za 32-letnega Ptujčana, čeprav se je moral za zmago potruditi bolj, kot kaže končni izid. Dvoboj ITF-turnir v Celju (15.000 dolarjev), rezultati: 1. krog: Rola - Krumich (Slovaška, 7.) 7:5, 6:7(8), 6:4; 2. krog: Rola - Katuck (Slovaška) 3:6, 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola - Dalla Valle (Italija) 4:6, 1:6. nastopila brez igranja po skupinah, torej takoj po sistemu izpadanja. Mlada ptujska vrsta pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca je v četrtfinalu igrala na svojih igriščih proti ekipi ŽTK Maribor. Za slednjo je igrala tudi Nina Pliberšek, nekdanja članica ptujskega kluba. S svojimi soigralkami je bila uspešna, kasneje pa je klonila v polfinalu proti vrsti Mur- je trajal skoraj dve uri. Dalla Valle je izkoristil šesto zaključno žogico. Italijan je na koncu osvojil turnir v Celju. Državna liga (ž): Murska Sobota do premiernega naslova V prejšnjem tednu je bila izvedena letošnja državna liga deklet. Nastopalo je sedem ekip, med njimi je bila tudi ekipa TK Terme Ptuj. Dekleta so Ekipa TK Terme Ptuj ske Sobote, ki je presenetljivo prvič osvojila državni naslov. Terme Ptuj - ŽTK Maribor 0:3 Alja Širovnik - Annika Planinšek 0:2, Manja Perko - Hana Bečirovič Novak 0:2, Tjaša Breznik - Nina Pliberšek 0:2 Za ptujsko ekipo so bile sicer prijavljene Tara Gorinšek (2002), Maja Makorič (2001), Alja Širovnik (2006), Manja Perko (2008), Tjaša Breznik (2002), Ana Teja Tabor (2003), Alja Plohi (2006) in Enja Kirbiš (2009). Rezultati: četrtfinale: Terme Ptuj - ŽTK Maribor 0:3, LTA- Domžale 0:3, Murska Sobota - Branik Maribor 3:1; prosta je bila ekipa Triglav Kranj; polfinale: Domžale - Triglav Kranj 3:1, Murska Sobota - ŽTK Maribor 3:0; finale: Domžale - Murska Sobota 1:3. m 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 4. julija 2023 Jadranje • Regata ob dnevu državnosti UrošJudežje pokazal svoje mojstrstvo Pred leti so v Brodarskem društvu Ranca prišli na idejo, da bi dan državnosti na Ptuju nadgradili s športnim tekmovanjem, in tako so v svoj koledar vpisali jadralno regato. Omislili so si posebno regato odprtega tipa, saj so tako na reko Dravo želeli pripeljati jadralce z različnimi tipi jadrnic. Letošnja izvedba je bila najbolj množična in glede na tipe jadrnic tudi najbolj pestra. V dveh dneh je odlične vremenske vetrovne pogoje lovilo 16 tekmovalcev iz štirih slovenskih klubov ali društev: JK Skipper, JK Kermar, BD Sidro in BD Ranca Ptuj. Ti so opravili štiri navigacijske regate in tri palice. Na reki Dravi smo na regati videli največ jadrnic tipa Optimist, ob njih pa še jadrnice tipa ILCA 4,6 in 7, Finn 470 in Flying Junior. Pester nabor jadrnic in jadralcev je na Ptujskem jezeru prinesel zanimivo tekmovanje, po katerem so glede na znane kriterije imeli kar nekaj dela pri končnih rezultatih tudi sodniki. Nekoliko presenetljivo je do zmage prišel bivši ptujski jadralec in sedanji društveni trener Uroš Judež, ki je pokazal svoje znanje z jadrnico I LCA 7, kar je bivša jadrnica Laser Standard. Judež je dobil prve štiri plove, ob tem pa je zabeležil še eno tretje, četrto in peto mesto. Po zmagi je na kratko povedal: „Užival sem v jadranju in sem dal vse od sebe, da sem prišel do te zmage." Tudi 2. in 3. mesto sta zasedla domača jadralca Ivo Kancler in Maksim Tekmovalci Brodarskega društva Ranca Ptuj na regati ob dnevu državnosti 2023: Uroš Judež, Ivo Kancler, Maksim Mikložič, Mare Kancler, Ota Brina Podlesnik, Matej Petrovič, Ivan Lah, Darko Božičko Rezultati: - razred OPEN: 1. Uroš Judež, 2. Ivo Kancler, 3. Maksim Mikložič (vsi BD Ranca Ptuj); - razred Optimist: 1. Ivo Kancler, 2. Maksim Mikložič, 3. Mare Kancler (vsi BD Ranca Ptuj); - razred Optimist - deklice: 1. Ota Brina Podlesnik (BD Ranca Ptuj), 2. Eva Yabrova (J K Ker-mar). Miklošic, ki sta oba jadrala v razredu Optimist. Emil Mesarič, predsednik BD Ranca: „Naš trener Uroš Judež je s svojim jadranjem pokazal, da je bil včasih zares odličen jadralec v razredu Laser Standard, v katerem je bil tudi Zmagovalci regate Foto: arhiv BD Ranca Ptuj tretji na državnem prvenstvu. Naši optimisti so dobro izpeljali regato in so bili celo konkurenčni za zmago. Za naše društvo so rezultati na tej regati in tudi na ostalih tekmovanjih zelo spodbudni in smo nanje zares ponosni. Mladi zares napredujejo in naša želja je, da bi leta 2025 kateri izmed naših mladih jadralcev tekmoval na svetovnem prvenstvu razreda Optimist v Portorožu." David Breznik Odbojka • Reprezentanca Slovenije Slovenke na pripravah visoko motivirane Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je začela priprave na evropsko prvenstvo in kvalifikacije za olimpijske igre. Selektor Marco Bonitta ima v Kranjski Gori za zdaj na voljo 16 odbojkaric, med njimi je tudi Ptujčanka Nika Milošič. Slovensko izbrano vrsto, ki je v lanski reprezentančni sezoni nav- dušila z zmago v kvalifikacijah za EuroVolley, potem ko je po dvakrat premagala Azerbajdžan, Avstrijo in Gruzijo ter brez poraza osvojila prvo mesto v skupini, letos čakata dva izziva. Naša dekleta bodo med 15. avgustom in 3. septembrom nastopila na evropskem prvenstvu in se skušala uvrstiti med najboljših 16 reprezentanc Stare celine, v nadaljevanju sezone pa jih čakajo še kvalifika- cije za olimpijske igre, v katerih sta v močni konkurenci cilj vsaj dve zmagi. »V prvem delu priprav moramo dekleta pripraviti na zelo dolgo poletje, za katerega smo si v okviru nastopov na evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za olimpijske igre zastavili dva pomembna cilja. Čaka nas naporno poletje, a igralke so že takoj pokazale, da so na to pripravljene. Vesel sem, da bom spet delal s to ekipo. Lanska reprezentančna sezona je bila za nas zelo pomembna. Postavili smo sistem dela in igre, igrali smo na visoki ravni in prepričan sem, da lahko to naredimo tudi letos," je povedal priznani italijanski strateg na slovenski klopi, Marco Bonitta. Reprezentanca Slovenije: Žana Ivana Halužan Sagadin, Sara Najdič, Eva Pogačar, Mirta Velikonja Grbac, Nika Milošič, Saša Planinšec, Naja Boisa, Zala Krašovec, Nika Markovič, Iza Mlakar, Selena Leban, Lorena Lorber Fijok, Mija Šiftar, Eva Zatko-vič, Maša Pucelj, Katja Banko, Anja Mazej. Selektor: Marco Bonitta. UR Šah • Kadetska liga Spodnjega Podravja Zaključek lige v znamenju podelitve medalj in pokalov Z desetim krogom se je zaključila kadetska liga Spodnjega Podravja za sezono 2022/23, katere organizator je bilo Šahovsko društvo Ptuj. Prav na zadnjem turnirju je bila udeležba rekordna, saj je bilo pripravljenih veliko število medalj, pokalov in drugih nagrad za dosežke skozi celotno ligo. Podelila jih je častna gostja, petkratna olimpijka in daleč najboljša ptujska šahistka vseh časov, mednarodna mojstrica Anita Ličina Vrabič. Vse od oktobra lanskega leta se je na mesečnih turnirjih zbralo veliko število mladih šahistk in šahistov iz številnih osnovnih šol tako s ptujskega področja kot širše. Skupaj se jih je zvrstilo preko 100 v starostnih kategorijah U9, U12 in U15 (najštevilčnejša je bila kategorija U12). Ker je bilo za skupni vrstni red posameznikov upoštevanih sedem najboljših rezultatov, je bila borba za najvišja mesta v nekaterih kategorijah odločena šele v zadnjem krogu. Zanimivo je bilo spremljati izredno borbenost predvsem najmlajših, saj je vsak od njih želel stopiti na najvišjo stopničko, kjer pa je bilo prostora le za enega. Po zadnji odigrani partiji je sledila podelitev medalj za najboljše tri v posameznih kategorijah zadnjega, desetega turnirja, kjer so naslove najboljših osvojili Zarja Gomboši in Tibor Veber iz OŠ Breg, Zoja Pintarič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, Arandjela Hor- vat iz OŠ Kidričevo ter Aleksander Konopatsky in Gašper Drevenšek iz OŠ Angela Besednjaka Maribor. Pred vrhuncem, podelitvijo pokalov za najboljše tri skozi celotno ligo, je ŠD Ptuj podelilo še pokale najboljšim članom, ki so se na osnovnošolskih državnih ekipnih in posameznih prvenstvih uvrstili do 5. mesta. Izstopala je četverka OŠ Breg Ptuj v postavi Zarja Gomboši, Svit Gom-boši, Tibor Veber in Jaša Vreg, ki je prejela pokale za naslov državnih ekipnih prvakov tako do 9 kot do 12 let. Pokale društva so prejeli še Jaša Vreg (državni prvak do 7 let), Zarja Gomboši in Svit Gomboši (do 8 let), Tibor Veber za 2. mesto v U9 in 5. mesto do 12 let, Zoja Pintarič in Tom Crnjakovič za 2. mesti do 12 let, Vita Prelog in Maks Mai Kokol za tretji mesti do 12 let, Maksim Kaiser za 4. mesto do 12 let ter Alisa Beranič za 5. mesto do 15 let. Slednja je skupaj z Arandjelo Horvat in Pio Šlamberger prejela še pokal za 5. mesto ekipe OŠ Kidričevo do 15 let, za 3. mesto ekipe OŠ Ljudski vrt do 15 let pa so pokale prejeli Tilen Kovačec, Mihael Kuko-vec, Anej Levanič, Jan Čurkovič in Jure Stojanovič. Za vse, ki niso prejeli medalj ali pokalov, je ŠD Ptuj pripravilo posebne medalje za udeležbo. Prejela jo je tudi 6-letna Franziska Mai, ki je bila na tej prireditvi sprejeta v društvo kot najmlajša članica. »Presenečen sem nad odzivom mladih šahistk in šahistov iz števil- nih osnovnih šol, ki so se udeležili letošnje prve izvedbe kadetske lige Spodnjega Podravja. To je samo potrditev o pravilnosti naše odločitve za to tekmovanje in prepričan sem, da nas bo v naslednji sezoni še več. Seveda gre ob tem vsa zahvala v pri vrsti staršem, ki nudijo podporo tem mladim šahistom, prav tako pa tudi mentorjem po osnovnih šolah,« je svoje vtise ob koncu strnil predsednik ŠD Ptuj in glavni »motor« lige, MM Danilo Polajžer. Nabito polna dvorana društva se mu je zahvalila z bučnim aplavzom, s katerim je pospremila tudi prejemnike pokalov za dosežke v skupnem seštevku najboljših sedem nastopov, ki so bili naslednji: - dekleta U9: 1. Zarja Gomboši (OŠ Breg), 2. Vita Prelog (OŠ Markovci), 3. Liza Erhatič (OŠ Gorišnica); - fantje U9: 1. Aleksander Kono-patsky (OŠ Angela Besednjaka Maribor), 2. Tibor Veber, 3. Svit Gomboši (oba OŠ Breg Ptuj); - dekleta U12: 1. Zoja Pintarič (OŠ Ljudski vrt Ptuj), 2. Alisa Beranič (oŠ Kidričevo), 3. Nika Knez (OŠ Gorišnica); - fantje U12: 1. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce), 2. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo), 3. Alen Keber (OŠ Krško -slednji je prejel še posebno nagrado kot udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja); - dekleta U15: 1. Arandjela Horvat (OŠ Kidričevo), 2. Špela Žugaj, 3. Hei- di Konusek (obe OŠ Ob Dravinji); - fantje U15: 1. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt), 2. Gašper Drevenšek (OŠ Angela Besednjaka Maribor), 3. Bor Gradišek (OŠ Kozje); - najboljše osnovne šole: 1. OŠ Angela Besednjaka Maribor, 2. OŠ Ljudski vrt Ptuj, 3. OŠ Gorišnica (slednja je bila tudi skozi celotno ligo najštevilčnejša). Zmagovalec pri fantih U9 je prejel še pametno uro, zmagovalec do 12 let tablični računalnik in zmagovalec do 15 let prenosni računalnik. Silva Razlag Najboljša trojica med dekleti U-9 Najboljša trojica med fanti U-9 Foto: D. V Foto: D. V torek • 4. julija 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Kaj se letos dogaja s čebulo? Vreme, s katerim se letos srečujemo, je prav idealno za vse vrste bolezni. Težave zagotovo še niso končane. V zadnjem tednu se pojavlja veliko vprašanj, kaj se dogaja s čebulo. Mnogi jo že pulijo, češ daje dozorela. Saj niti niso tako daleč od tega, da bi imeli prav. Čebula ni dozorela. Le po res mnogih letih jo je spet množično napadla čebulna plesen (Peronospora destructor). Kako jo prepoznamo? Običajno na listih čebule zjutraj opazite svetlejše, podolgovate lise, ki se kmalu obdajo s temno sivo do črno puhasto prevleko -trosenosci. Letos pa je te znake kar preskočila. Pojavili so se samo na cvetočih rastlinah. Pojavila se je v drugi fazi, ko začnejo konice listov rumeneti in se povešati. Zjutraj na njih opazite sive prašnate pege, to so že trosenosci, ki plesen širijo po nasadu. Obramba je takrat običajno prepozna. Posebej morate biti pozorni vsi, ki sami pridelujete seme. Paziti morate na semenice, saj se lahko zaradi teh lis steblo, nosilec socvetja, prelomi in pridelka semena ni. Zelo pomembni so vsi preventivni ukrepi Zdravljenje je le redko učinkovito. Pomembni pa so vsi ukrepi, s katerimi bi razvoj te bolezni lahko preprečili. Zdaj je sicer zelo pozno, lahko pa vseeno poskusite: Ustrezno gnojenje in predvsem ustrezna preskrba s kalcijem in kalijem. Za gnojenje je seveda že prepozno. Rastline, ki imajo preveč dušika, prej zbolijo. A hranil iz zemlje ne morete več vzeti. Lahko pa z dodajanjem kalija in kalcija okrepite odpornost rastlin, ki še niso okužene. Zelo bi bila vesela, če bi v trgovinah lahko dobili kalijev sulfat tudi v manjših količinah, a ga še kmetje v okolici ne dobijo v večjih količinah. Izgovora glede tega ni, saj sem kalijev sulfat spomladi videla na Gorenjskem, in to več različnih pakiranj, od 1 do 3 kg. Če ga kje najdete ali ga ima kdo od sosedov na zalogi in vam ga lahko odstopi, ga potresite in zadelajte v tla na gredah s čebulo, porom, šalotko, tudi poznim česnom. Zgodnji se počasi že pospravlja. Potrebujete ga 20-30 dag/10 m2. Ker pa je malo verjetno, da ga boste kje pri nas našli, poiščite listna gnojila, ki vsebujejo kalij, in listna gnojila, ki vsebujejo kalcij. Rastline izmenično škropite z enim in drugim v razmiku treh dni, z vsakim hranilom trikrat. To seveda počnemo pozno zvečer in brozgi dodamo še nekaj kapljic domačega detergenta za posodo. i nteaKS^^^v, j m iiw mm* roHESi v i»m 3P mi Z - MKs '¿¿¿L & i- ir M SStffM /iL**, Ss. * C fjl^fN/ * * ? m * .v m : & IS ' L " J k ^ ; / 3 Čebulna plesen se letos pojavlja samo na konicah čebulnih listov. Česnova rja nam spet kaže svojo moč. Vedno pazimo, da z oblačili, orodjem ali rokami ne prenašamo okužbe. Posebej zdaj, ko hodimo po nasadu, odstranjujemo cvetove ali pa pulimo rastline za piknike. To počnemo vedno, ko nasad ni več omočen zaradi rose, in predvsem takrat, ko je res vroče. Ker pa zdaj v bližnji prihodnosti ne bo, po nasadu hodite čim manj. Mokrih ali vlažnih rastlin se ne dotikamo, ne okopavamo, čim manj hodimo po nasadu. Če je možno, ne namakamo po listih, če pa že, potem samo, ko vemo, da se bodo listi dovolj hitro Foto: Miša Pušenjak posušili. Najbolje bi bilo namakati zjutraj. Uporaba biostimulansov, posebej izvlečkov morskih alg ali rastlin, okrepi rastline. Letos se je očitno razpaslo mnenje, da so pripravki iz alg in aminokislin zdravilni. Niso in tudi ne preprečujejo napada bolezni. Res pa je, da jih je smiselno dodajati pripravkom za varstvo rastlin, saj alge, aminokisline, rastlinski izvlečki pomagajo rastlinam, da skušajo razviti lastno odpornost. Zdravijo pa ne. - iTf, • ■ m\ Iti Foto: Miša Pušenjak Čebulna plesen na cvetnih steblih je pogubna za pridelavo semena. Varstvo Naravni, ekološki pripravki, ki jih uporabljamo preventivno, če se bolezen še ni pojavila, so: kamilični čaj, rmanov čaj, timijanov čaj, žaj-bljev čaj (uporabimo ga samo pri pojavu bolezni, ne tretiramo več kakor dvakrat zapored, da ne uničimo koristnih mikroorganizmov v zemlji), pripravek iz bezga, presli-ce, sode bikarbone. Vsi ti pripravki seveda delujejo samo preventivno, preprečujejo pojav bolezni. Ob pojavu bolezni je treba z njimi tretirati posevek trikrat zapored v tridnevnem presledku. V trgovini lahko kupite pripravke na osnovi preslice, sojinega lecitina in bakrene pripravke. Zdaj oziroma če je napad že prisoten, svetujem samo uporabo bakrenih pripravkov, predvsem bakrenih listnih gnojil. Dodajte jim pripravke, Foto: Miša Pušenjak ki vsebujejo kalij (ali kalcij izmenično), in kot je že zgoraj napisano, še nekaj kapljic detergenta za posodo. Česnova rja Čebula ima težave s čebulno plesnijo, česen pa s česnovo rjo. Tudi ta je že res močno prisotna. Saj jo poznate. Na listih česna najprej, a samo za kak dan ali dva, najdemo črne pege, kot bi nanje padla kapljica olja. Zelo kmalu postanejo oranžne, in če gremo s prstom čeznje, na njih ostane rjavkast prah - trosi. V bistvu rjo ustavijo samo bakreni pripravki, preventivno pa lahko uporabimo enake pripravke, kot so zapisani zgoraj za plesen. A naj povem, da so letos verjetno baker in bakreni pripravki na prvem mestu. Še spravilo česna Ker se je na spletu že začelo razpravljanje, kdaj je česen primeren za spravilo, naj še enkrat povem. Česen izpulimo takrat, ko se stroki izbočijo iz čebule. To brez težav vidimo. Obstaja še ena možnost, ki pa letos zaradi mrzle in vlažne pomladi ne bo veliko pomagala - ko se posušijo spodnji trije listi. Hitro je prepozno; ko je suhih šest, smo že prepozni. Suho listje, rumeno listje in druge možnosti, ki jih ljudje najdejo kot kazalnik zrelosti, ne veljajo. Če smo prepozni, je skladiščenje veliko krajše in slabše, česen poči, posebej letos lahko pričakujete pokanje čebul, videz pa je slabši, rjavkast. Ker je letos rja spet zelo agresivna, naj povem, da prezgodnji izkop pomeni samo nekoliko nižji pridelek, prepozen pa veliko težav pri skladiščenju. Česna ne sušimo na soncu, ker potem ni lep in bel. Sušimo ga v senci, posebej letos tudi na prepihu. Bolje, hitreje se posuši, če listov ne porežemo. Če pa je rja opravila svoje delo, potem listje porežemo, saj se rja rada preseli na stroke in tam počaka na naslednjo sezono. Pomlad, kot je bila letošnja, je pustila sledove. Žal povzroča težave, zato moramo biti na vrtu, predvsem pri gnojenju in preventivnih ukrepih, še bolj natančni. Mša Pušenjak Zdravilni lipovi listi V tem obdobju cvetove odpira omamno dišeča lipa. Nepogrešljiva v zimskih čajih, ki blažijo prehladna obolenja. Ste jo že nabrali? Pripravki iz lipe so znani že stoletja; naše babice so jih zmeraj rade uporabljale v čajih in poparkih. Veljajo za priljubljeno rešitev pri prehladnih obolenjih, kašlju, pospeševanju potenja, povišani telesni temperaturi ter pri krepitvi odpornosti. Lipov čaj priporočajo tudi za pomirjanje, odvajanje vode pri obolenjih ledvic in mehurja ter kot blagodejno pomoč, ki blaži trebušne krče tako pri otrocih kot odraslih. NABERIMO DIŠEČE CVETOVE Pri nas uspevata dve vrsti lipe. To sta lipa in lipovec, ki sta enako zdravilna. Lipo ponavadi najdemo v listnatih gozdovih, prav tako je pogosta spremljevalka cest, okras travnikov in parkov, pa tudi starih kmetij. V zdravilne namene nabiramo cvetove, ovršne liste in beljavo. To je notranja plast lubja in les tik pod njim. Za čaje in poparke nabiramo komaj odprte cvetove skupaj z ovršnimi listi, ki jih razprostremo v tanki plasti in sušimo v senci. Posušeni cvetovi so uporabni največ dve leti, nato jih praviloma zavržemo. Stare posušene cvetove prepoznamo tudi po rdečkasti barvi. Če nabiramo beljavo, jo lupimo z divje rastočih dreves in sušimo na senčnih ter dobro zračnih mestih. V cvetovih najdemo fenolne kisline, čreslovine, flavonoide, sluzi in eterično olje, ki ima pomirjujoč učinek. POPAREK ZA KREPITEV Iz posušenih cvetov običajno pripravljamo poparek. Pripravimo ga iz petih gramov cvetov, ki jih stresemo v liter vode in pustimo pet minut. Nato precedimo. Če pripravljamo kuro za potenje, pijemo zelo vroč čaj, medtem ko za preprečevanje prehlada in krepitev imunske odpornosti pijemo manj vročega, saj pomaga tudi pri manjših motnjah spanja. T. Dečman :VfM «V« !«? "M rT * - M, v - »• i/ ■: J ';» Prevretek, tinktura, oglje Pri lipi poznamo načeloma zgolj poparke, kijih uporabljamo za lajšanje prehladnih tegob, a koristni so tudi prevretki. Tako dvakrat prekuhan lipov čaj slovi po lepi rdeči barvi, v njem pa je posledično tudi več čreslovin. Čaji z večjim deležem čreslovin so primerni pri obolenjih želodca in črevesja, tako tudi lipov. A nikar ne presegajte priporočenih odmerkov, saj preveliki odmerki vplivajo na delovanje srca. Dnevno lahko zaužijete največ tri skodelice pripravka. Iz lipe lahko pripravimo tudi tinkturo, natančneje iz beljave. Tinkturo pripravimo iz beljave in 25-odstotnega alkohola, v razmerju ena proti pet. Tinkturo uporabljamo zoper prebavne težave, nastale zaradi jeter. Pomaga tudi zoper žolčne kamne in napihnjenost. Uživamo jo lahko trikrat na dan po pet mililitrov, ki jih razredčimo z vodo. Iz lubja lipe se pripravlja tudi oglje, ki pospešuje izločanje žolča, uporablja se za razstrupljanje in odvajanje. Priporoča se pri akutnih zastrupitvah, bruhanju, zaprtju in driski. Nujna je tudi takojšnja odstranitev oglja iz črevesja, kar dosežemo z blagimi odvajali. 18 Štajerski Na sceni torek • 4. julija 2023 SkriNja domačih viž - AnsambeL Nagajivi muzikanti Prihaja glasba»nagajivih « Oder slovenske narodno--zabavne glasbe so obogatili člani novega ansambla Nagajivi muzikanti, ki prihajajo iz Posavja, Brežic in Krškega. Sestavljajo ga štirje fantje: Domen Ogorevc (vokal, klavirska harmonika, klaviature), Aljaž Ogorevc (vokal, klarinet), Jernej Pe-tančič (vokal, bas kitara, trobenta) in Marko Zniderič (kitara, vokal). Gre za že izkušene glasbenike, Jernej je pred tem igral v skupini Trio Fakini, Marko Zniderič pri ansamblu Drakslerji. Vadijo na Zdolah, v Jernej evi glasbeni sobi. »Jernej, Domen in Aljaž smo pravi bratranci. Skupaj smo že zelo veliko preigra-li. Porodila se nam je ideja o Foto: zasebni arhiv Ansambel Nagajivi muzikanti tem, da bi glede na glasbene in odrske izkušnje lahko sestavili resno zasedbo. Izvedeli smo za Marka in tako je vse skupaj vodilo do ustanovitve ansambla. Veseli smo, da nam je uspelo, saj nam narodno-za-bavna glasba resnično veliko pomeni. Ne osrečuje samo nas, temveč tudi naše poslušalce oz. obiskovalce na slavjih in prireditvah. Srečni smo, da lahko zabavamo ljudi in da so tudi ljudje okrog nas srečni, da se vsi skupaj veselimo,« je povedal Jernej Petančič. Preigravajo predvsem na-rodno-zabavno glasbo. Na njihovem repertoarju so Av-senikove, Slakove, Miheličeve in druge skladbe uveljavljenih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Igrajo pa tudi zabavno glasbo, predvsem hrvaško, tudi nekaj angleških pesmi se najde na njihovem repertoarju. Njihova velika želja pa je, da bi se že kmalu predstavili z lastno skladbo. Trenutno jim največ pomeni to, da jim ljudje radi prisluhnejo, da jim je njihova glasba blizu, da jih vabijo na svoja slavja in druge prireditve. Glasbeni okusi so različni, vsak človek ima svojega, tako je treba tudi gledati na nove trende v slovenski narodno--zabavni glasbi, pravijo Nagajivi muzikanti. Mogoče pa je vse preveč šlo v neke zabavne vode, dodajajo. Kar zadeva njihovo udeležbo na festivalih, jim ne zapirajo vrat, mogoče pa se bodo kdaj predstavili tudi na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe, katerega zibelka je Ptuj v letu 1969 in ki traja še danes. Zadovoljni so, da je njihov koledar za poletne mesece že skoraj zaseden. V glavnem pa bodo igrali v Posavju, na Dolenjskem in še v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. Veseli bodo tudi povabila iz Štajerske. MG Sakušak • 23. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Bodo ob Puhovem muzeju postavili pohodno ploščad? Prvo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil, kijih povezuje ljubezen do kulturne in tehniške dediščine, so člani Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci organizirali leta 2001 pod naslovom Juršinci 2001. Letošnje je bilo že 23. po vrsti, povezalo paje več kot 150 ljubiteljev starodobnih vozil iz Slovenje, Avstrije in Hrvaške. Izvedli so panoramsko vožnjo do Zavrha, kjer so si ogledali čudovito zbirko starega orodja, traktorjev in avtomobilov Romana Kranfogla, in nazaj. S starimi kolesi pa jih je pot vodila do Male Nedelje. V novih razstavnih prostorih jih je navdušila 3D-nadgradnja muzejske razstave. Puhovci pa razmišljajo in smelo načrtujejo za naprej. V snovanju je ideja o postavitvi razgledne ploščadi v sodelovanju z občino Jur-šinci. Letos so muzejsko razstavo obogatili z novim projektom, Vir- tualnim Puhom. V sodelovanju z društvom Kibla2lab iz Maribora so jo nadgradili s 3D-modelom originalnega Puhovega motorja iz leta 1926 in laserskim skenom posestva z uporabo inovativnih tehnik fotogrametrije, 3D-oblikovanja in animacije. Edinstveni muzej v državi V Društvu starodobnih vozil rojaka Janeza Puha so zelo ponosni, da so naredili še en korak naprej pri spoznavanju veličine tehniškega uma iz Sakušaka, za kar so se trudili zadnji dve leti, s tem pa ga naredili še privlačnejšega za obiskovalce. Udeleženci 23. srečanja ljubiteljev starodobnih vozil so bili prvi, ki so si ogledali novo pridobitev. Puhov muzej je z vsem, kar ponuja, ob muzeju je postavljena tudi 100 let stara lesena preša, ki s svojo konstrukcijo in s slamo krito streho predstavlja še dodatno turistično zanimivost, nadvse privlačna turistična točka daleč naokoli. Ves čas od ustanovitve društva se člani trudijo čim bolje predstaviti in povečati vedenje o slovenskem tehniškem umu, kije bil vrsto let po krivici zapostavljen, katerega ime in duh sta še danes prisotna pri konstruiranju novih vozil in iskanju tehniških izboljšav. V novih razstavnih prostorih Puhovega muzeja, ki so jih svečano odprli ob 160. obletnici rojstva Janeza Puha, je v sliki in besedi predstavljeno njegovo življenje, njegovo popotovanje s trebuhom za kruhom, iz Sakušaka v Gradec, njegovi izumi, izdelki (kolesa, motorji, avtomobili), tovarna v njegovem času in danes, zakladnica njegovih 19 patentov, ki so bili patentirani v uradu na Dunaju. Puhova zgodba se iz spodnjega dela razstavnih prostorov nadaljuje v zgornji del, kjer je obogatena še z dvema največjima Prlekoma, Miklošičem in Trstenjakom. Pridružuje pa seji še zgodba Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha s kolesi in motorji. ™ 23. srečanja pri Puhovem muzeju u Sakušaku so se udeležili ljubitelji starodobnih vozil iz Slovenije, Avstrije in ^ Hrvaške. Največ je bilo motorjev. Ostaja najbolj obiskana turistična točka Slovenskih goric. Vsako leto ga obišče nekaj tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine, saj takšnega muzeja ni nikjer v Sloveniji. Odpirajo ga ob sobotah in nedeljah, Vlado Slodnjak, predsednik Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci (vozi Puhov motor, letnik 1955): »Puhov muzej je najbolj obiskana turistična točka v Slovenskih goricah. Člani smo na to izjemno ponosni. Še naprej se bomo trudili, da bi čim bolj povečali vedenje o našem velikem tehniškem umu, Janezu Puhu.« ogledi so možni od 10. do 18. ure, pa tudi ob predhodnem naročilu. Letos je obisk že presegel vsa pričakovanja. Ogledalo si ga je že več kot 2.000 obiskovalcev. Tisti, ki so ga obiskali v soboto, 24. junija, pa so lahko tudi v živo občudovali številna stara vozila, avtomobile, motorje in kolesa, se srečali z njihovimi lastniki in izvedeli marsikaj zanimivega o starodobnih vozilih. Udeleženci letošnjega srečanja so že po tradiciji izmenjali svoje izkušnje, govorili o obogatitvah svojih zbirk starodobnikov, s katerimi ohranjajo tehniško dediščino zanamcem, o zagotavljanju rezervnih delov zanje in drugem, kar je povezano z njihovo vožnjo. Neumorni člani Društva rojaka Janeza Puha Juršinci pa smelo načrtujejo naprej. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi ob Puhovem muzeju v Sakušaku postavili tudi razgledni stolp oz. pohodno ploščad, podobno kot je na Pohorju, ki se bo s svojo podobo vklapljala v okolje. Nastaja idejna skica, ki pa še ni dokončana. MG petek • 30. junija 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 19 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE S KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja 3ICTEEf zdravje iz neokrnjene narave «i radioPTUI 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina NAROČILNICA ZA Štajerski Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica ! ¡ ^ TEDNIK Goljufanje delavcev, Iger seda Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 20 Štajerski Križem kražem torek • 4. julija 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Temna zgodovina Kambodže Če ste se kdaj poglabljali v zgodovino izven Evrope, ste zagotovo veliko brali in slišali tudi o zgodovini Kambodže in o Rdečih Kmerih. Ne nazadnje so o preganjanju etničnih skupin veliko govorili tudi v zadnjih letih - no, kolikor je bilo pač med korono in našo politiko medijskega prostora. Najbolj znano je bilo dogajanje konec sedemdesetih let z boji med komunističnimi silami in vlado, kjer je prihajalo do množičnih pobojev etničnih in verskih manjšin. Pri tem je treba ločiti med Rdečimi Kmeri kot komunističnim gibanjem in etničnimi Kmeri kot prebivalci Kambodže. V glavnem mestu in okolici je posledično kar nekaj spominskih obeležij in tudi taborišč, ki po vsebini močno spominjajo na evropski Dachau ali Auschwitz. Medtem ko sva čakala na vizo, sva imela dovolj časa za ogled tudi tovrstnih vsebin. Zanimiv je predvsem muzej v četrti Phnom Penha, kjer sta bila pravzaprav zapor in mučilnica. Ko sva iskala vhod, si seveda z naslovom nisva mogla kaj dosti pomagati, ampak sva iskala bolj »na približno«. Vrata so namreč čisto navadna, šele znotraj so imeli neko okence za vstopnino, bodeča žica za ograjo pa itak leži marsikje na dvorišču. Sicer so imeli na voljo neke vodnike v angleščini, kjer sva se skrivaj priključila neki skupini, ampak ta njihova angleščina je bila tako smešna in nerazumljiva, da sva raje kar sama raziskovala te duhamorne prostore. Če je bil kdo kdaj v kakšni ustanovi za duševno bolne, kjer so uporabljali tudi Foto: Dani Zorko Vhod na grobišče u Phnom Penhu Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Večerna veduta od reki Mekong Budistična kapela z lobanjami Republika meri 108.889 km2 in ima 17,3 milijona prebivalcev. Glavno mesto vsebuje ime države. Je obmorska država v Srednji Ameriki oziroma na jugu Severne Amerike, ki meji tako na Tihi ocean kot na Karibsko morje. Je država z izjemno majhno poseljenostjo (samo dva odstotka celotne površine), tako da je narava še vedno zelo neokrnjena. Državna denarna enota je kecal, spletna domena pa .gt. ARENAS, Gilbert - nekdanji ameriški košarkar, GREEN, Peter - angleški kitarist in avtor glasbe (BlackMagic Woman), ORLEANS - glavno mesto osrednje francoske regije kakšna prisilna sredstva, si lahko misli, kako približno so bili videti ti prostori. Za obisk ChoeungEka, množičnega grobišča, ki je dobre četrt ure iz centra mesta, sva si znova omislila prevoz s tuktukom. Najin šofer nama je veliko stvari razložil že po poti in je znal kar solidno angleško. V tem kraju so našli ostanke okoli 9.000 žrtev, pobitih med letoma 1975 in 1979. Grobišče je urejeno kot park, kjer se sprehodiš po različnih točkah, kjer so dehumanizirali ljudi. Zelo sva bila presenečena, ko so nama dali tudi avdio vodiča, da je bilo vse bolj razumljivo. Objekti in zgodbe so res dajali grozljivo podobo, najbolj pa se človeka dotakne osrednji objekt parka, ki predstavlja množično grobnico. Videti je kot nekakšna budistična kapela, vsa v steklu, skozi katero je moč zelo očitno videti več kot 5.000 lobanj pobitih ljudi. Kar stisnilo naju je pri srcu in potem še lep čas nisva imela teka. 20. stoletje je bilo polno vojn zaradi različnih ideologij in vedno znova se človek vpraša, kako je lahko nek režim tako okruten, da zaradi imaginarnih idej in predstav o oblasti, ki ne more preživeti, uniči življenja več generacij ljudi. Ker sva imela vizo za Vietnam naročeno šele za naslednji dan, sva večer zopet preživela v malo lepšem delu Phnom Penha, na obrežju reke Mekong. Zanimivo je bilo to, da nikjer nisva srečala nobenega Evropejca ali kogarkoli, ki bi ga lahko deklarirala za tujca. Ljudje živijo tu čisto mestno življenje, z domačimi ljubljenčki, rekreacijo in lenim postopanjem. Seveda pa je bilo življenje ulico ali dve stran znova popolnoma drugačno. Foto: Dani Zorko Več kot 5000 lobanj, žrtev množičih pobojev KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 4. julija 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Isaac Palma predstavil novo skladbo V preteklem tednu seje v studiu našega radia oglasil priljubljeni glasbenik Isaac Palma, kije pred kratkim izdal novo skladbo z naslovom Mala Mala. Kot pravi Isaac, bo skladba zagotovo razgrela plesišča po Sloveniji, pa tudi marsikje drugje, saj ima sam argentinske korenine in zato oboževalce po vsem svetu. Isaac Palma je kot Argentinec v Sloveniji poznan po svojem izjemnem talentu in karizmatični pojavnosti, pa tudi svoji izjemni interpretaciji in sposobnosti izražanja čustev s svojim vokalom. Z novo skladbo Mala Mala nadaljuje svoj edinstveni slog, ki združuje latino ritme s sodobnimi elementi reggaetona in bachate, ter tako ustvarja izjemno vročo in plesno glasbeno izkušnjo, na kar sta ponosna tudi avtor besedila Rok Lunaček in avtor glasbe Roman Sarjaš. Vse skupaj so posneli z izjemno glasbeno ekipo; med drugim so pri nastanku pesmi sodelovali bobnar Jure Rozman, kitarist Robert Pikl, tolkalist Lan Vračun in ne nazadnje basist Goran Sarjaš, ki je poskrbel tudi za miks in mastering. »Zelo sem ponosen na skladbo Mala Mala. Ritem in besedilo pesmi me popeljeta v povsem novo dimenzijo glasbe. Upam, da bodo moji oboževalci uživali v tej pesmi tako kot jaz in da bo prinesla veselje in plesno vzdušje v njihova življenja. Rad pojem skladbe v slovenskem jeziku in s španskim ritmom in v tej skladbi se je združilo prav to,« pravi Isaac. Videospot, v katerem nastopa tudi Ptujčanka Naja Fridl, finalistka izbora za miss Slovenije 2023, je režirala ekipa iz Neo Visuals, znana po tem, da je sodelovala z mnogimi znanimi glasbeniki in ustvarila vizualne mojstrovine. Vizualna podoba videospota odseva strast in energijo pesmi ter vključuje zapeljive plesne korake in glasbenike, ki igrajo latino glasbo. Obisk v studiu Radia Ptuj je bil razposajen, navihan, poln dobre volje. Kot je dejal Isaac, so se lani načrti spremenili in z družino ni obiskal svoje rodne Argentine, verjame pa, da se bo to zgodilo letos. Spregovoril je tudi o svoji družinici - dveh otrocih, ki sta sta- £ ra štiri leta ter pol leta in s kateri- ■ ma neizmerno uživa, uči pa ju tudi ^ španski jezik. Isaac se ni mogel izogniti igrici »beer pong«, ki v studiu Radia Ptuj poteka z vodo, fantje pa so se ob tem prav zabavali. Kot je dejal, se veseli vseh nastopov, ki se bodo zvrstili poleti, saj uživa v druženju s publiko. nš Foto: Arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 7 2 3 8 9 5 5 1 9 5 6 4 4 2 4 2 7 8 1 4 7 8 9 5 1 8 številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 6 9 3 8 3 2 1 1 9 5 1 8 9 9 6 2 3 1 8 6 3 5 4 1 5 3 4 9 1 Od torka do torka Ibdefev zndkoskop Ljubezen Posel Denar Zdrave Oven ¥¥¥ €€ o Bik ¥ ©© €€€ oo Dvojcka ¥¥ ©©© € oo Rak ¥¥ €€€ o Lev ¥¥¥ ©© € ooo Devica ¥ ©©© €€ o Tehtnica ¥¥ ©© € ooo Škorpijon ¥ ©© €€€ o Strelec ¥¥ ©©© €€ o Kozorog ¥¥¥ ©© € ooo Vodnar ¥¥ €€€ oo Ribi ¥ ©©© €€ ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 4. do 10. julija 2023. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja H KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Darinka Unuk, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. junija 2023 FINALE 9. SEZONE Aj^irodno Ïabavne lasbe Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, j ob 19.30 % radioPTUI Štajerski ÍSKÍ RESEDA mw S H * - . f. I g m v ■i» « ' -4 ■ ** ■ mmmm» «Sv ; * tf ; * i ! //• »•«» «— ya. #6-1 '.S' ¿ 'J» r « ■ ■■•'/ t 'tinMkB MM -i- S J: ■ ■# . -f Ž/ /fISi Wl^W^/ ■s fl-. ï i f gMMi^/ i f r / / ; , ! J llilfi Î//7 fí'Jffl 1\1B| t i. i -t - J ••«."!#"•■ ra: f i t. -fe ' j II -'fj ff íSíf • * II' l 1 1 ■ WW Mt^dt.'. vir' # i- f # i tt- E I f * W«W » » r if /■* ■ '•£ - 8 ! ' ' « » * * uiTi>mw»r II »sí- c • .VÍ ■ ia§ .,» , r:i> m u m »-v a - ,i '•.■£ :¡fg ■ - m i- m it ■ » » j. r /• .¡i» h i i1 i i r..■/ hrim-t>h s .«¡asp f¿v p Irá." .Sí a yr.^j torek • 4. julija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so: Veronika Lovrenčič, roj. Lovrenčič, Vitomarci 39, roj. 1938 - umrla 15. junija 2023; Marija Gabriela Pulko, roj. Erbus, Podlože 18, roj. 1934 - umrla 21.junija 2023; Stanislav Černezel, Rimska ploščad 5, Ptuj, roj. 1937 - umrl 22. junija 2023; Franc Murko, Povodnova ul. 8, Ptuj, roj. 1951 umrl 23. junija 2023; Janez Obran, Borovci 25a, roj. 1933 -umrl 23. junija 2023; Ana Lah, roj. Lah, Sodinci 3, roj. 1936 umrla 23. junija 2023; Zofija Šegula, roj. Polajžer, Draženci 40, roj. 1931 - umrla 25. junija 2023; Janez Kmetec, Hajdoše 103, roj. 1940 - umrl 25. junija 2023; Stanko Hebar, Mestni Vrh 78a, roj. 1953 - umrl 25. junija 2023; Branimir Krušič, Zgornje Gruškovje 17, roj. 1950 umrl 26. junija 2023; Janez Žgeč, Spuhlja 89, roj. 1939 -umrl 27. junija 2023. Tri leta že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ostala je velika praznina in huda bolečina. SPOMIN Boleč je spomin na 5. julij 2020, ko se je za vedno poslovil dragi mož, svak, boter in brat Stanko Horvat Z GRAJENŠČAKA 40A Hvala vsakemu, ki se z lepo mislijo ustavi ob njegovem grobu. Žalujoča žena Anica Mali oglasi STORITVE Pro SIGMA PLUS (R) ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE prednosti za vas: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. / prednosti za vas ■ energetska neodvisnost, > 10- letneHUHjH > plačate le vg^E^|mied porabljeno iffMBUvedeno energijo, iMade: in EU, preprostajin hitra izvedbi jApJi BREZPLAČNI TELEFON ((('080 88 55) •\greprpsl PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanj-ci 1d. Tel. 051 667 170. 2 GLASBO DO SRCA KMETIJSTVO Bodite (/Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2b. uro na radiu Ptuj. TOREK, 04. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Dan OŠ Benedikt 2012 11:10 Utrip Ormoža 12:00 155 let pihalnega orkestra Ptuj 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 160 let pihalnega orkestra Ptuj 20:00 Zapojmo prijatelji 21:00 Dan OŠ Benedikt 2012 22:40 Starpoint prodajno okno 23:40 Video strani www.radio-tednik.si KUPIMO traktor, traktorsko priko-| lico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197._ PRODAM pse, mladiče šarplanince, stare 2 meseca. Tel. 041 634 907. Planinšek Franc, Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SREDA, 05. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Ob Dnevu državnosti na Hajdini 10:40 Tamburaški koncert v Marjeti 12:40 Starpoint prodajno okno 13:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Trije orkestri, trije koncerti 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:15 10 let KD Hajdoše 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 06. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Od paše do sira 10:30 Veselo na Jožefovo, 2012 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Izredna seja sveta Dornava - v živo 20:00 14. košnja trave na stari način 20:30 Zapojmo prijatelji 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali mar|ana.pihler@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki. so zaznamovali, vas ali. vaše bližnje, in sLnaroate arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti Ležijo v preteklosti! PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV CERKVENE IGRE PRESTOLOV Je s škofom Andrejem Sajetom zapihal nov veter? MUKE ROBERTA GOLOBA Bo nastala nova stranka še enega novega obraza? HUJSKAČI PIVOVARSKE VOJNE Bankrot Toneta Turnška in Boška Šrota INTERVJU: MAJA GARB, OBRAMBOSLOVKA Mislili smo, da se je Putinu popolnoma zmešalo Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Črna kronika torek • 4. julija 2023 Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s priporočili Za varne počitnice brez nesreč Na zadnji šolski dan seje sestal tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Osredotočili so se na podatke oz. stanje prometne varnosti v obdobju prvih petih mesecev na območju MO Ptuj, ki je nekoliko boljše kot v enakem obdobju preteklega leta, s poudarkom na udeležbi otrok v prometnih nesrečah ter prometni varnosti otrok in mladostnikov v času poletnih počitnic. »t »i"nn Svet je priporočil, da bi se otroci in mladostniki v času poletnih počitnic čim bolj vključevali v različne delavnice, da bi bili angažirani, zaposleni, da ne bi bili prepuščeni samemu sebi, s tem pa čim bolj varni. Starši naj bi se z otroki čim več pogovarjali o tem, kako se je treba obnašati v cestnem prometu, da ne bi prišlo do kakšnega tragičnega dogodka. Nekateri otroci bodo del počitnic preživljali tudi na podeželju, pri starih starših, drugih sorodnikih. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel je v imenu vseh članov pozval vse na podeželju, pri katerih bodo otroci in mladostniki bivali med počitnicami, da jih ne prevažajo na kmetijskih strojih. Foto: Črtomir Goznik Kolesa in skiroje lahko upravljajo samo otroci, ki so stari najmanj 12 let in imajo opravljen kolesarski izpit. Obvezno pa morajo med vožnjo nositi čelado. Dodatno usposabljanje pa zahteva vožnja z e-skiroji. Dodatna usposabljanja za V • I • •• vožnjo z e-skiroji Kolesa in skiroje lahko vozijo samo tisti otroci, ki so stari najmanj 12 let in imajo opravljen kolesarski izpit. Obvezno morajo imeti kolesarsko čelado do 18. leta starosti, pri sebi pa tudi obvezno kolesarski izpit, da bodo lahko delavci medobčinskega redarstva in policije tudi nadzorovali, ali so ti otroci opravili kolesarski izpit ali ne. V primeru kršitev bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. Na otroke in mladostnike pa morajo biti še posebej pozorni drugi udeleženci v prometu. Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva, je predlagal, da bi program usposabljanja za vožnjo s kolesi dopolnili še s programom za vožnjo z e-skiroji, ki razvijajo bistveno večjo hitrost in so tudi manj stabilni. 12-letnik, ki opravi kolesarski izpit, je lahko samostojni udeleženec v cestnem prometu. Kjer ni kolesarskih stez, bo kot voznik e-s-kiroja na vozišču občinske ceste. Potrebno pa bi bilo tudi malo širše poznavanje prometne signalizacije. Veliko nesreč z e-skiroji je tudi zaradi padca. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj zato Letos do maja nekoliko manj prometnih nesreč Kot je povedal komandir PP Aleksander Lubej, so obravnavali manj prometnih nesreč; lani jih je bilo 163, letos 160. Tako lani kot letos niso obravnavali prometne nesreče s smrtnim izidom, hude telesne poškodbe so bile v dveh nesrečah. Lani je bilo takšnih nesreč šest. Obravnavali so tudi manj prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo. 27jih je bilo, lani v enakem obdobju 39. Lahke telesne poškodbe je utrpelo 34 oseb, lani v enakem obdobju 48. Stanje na področju prometne varnosti seje v M0 Ptuj v prvih petih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 nekoliko izboljšalo, predvsem na račun manj prometnih nesreč in milejših posledic. Prometne nesreče je v prvem delu leta 2023 povzročilo 124 udeležencev v cestnem prometu, od tega 18 pod vplivom alkohola. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih pet pešcev, šest kolesarjev in šest voznikov enoslednih motornih vozil ter en voznik e-skiroja. V letu 2022je bilo v prometnih nesrečah udeleženih šest pešcev, 14 kolesarjev, osem voznikov enoslednih motornih vozil in dva voznika e-skiroja, kar je nekoliko več. V160 prometnih nesrečah je bil poškodovan en udeleženec v starostni skupini od 0 do 7 let, dva udeleženca v starostni skupini od 7 do l4 let ter dva udeleženca v starostni skupini od 14 do 16 let. Vsi so utrpeli lažje telesne poškodbe. predlaga Agenciji RS za varnost prometa, da skupaj z ministrstvom za šolstvo in Zavodom za šolstvo poskrbijo za enotno ureditev usposabljanja tudi za vožnjo z e-skiroji na območju Slovenije. V okviru priprav na novo šolsko leto 2023/2024, varovanje učencev na poti v šoli, so pri svetu imeno- vali delovne skupine za pregled šolskih poti, da bi bila njihova pot v šolo in domov čim bolj varna. Pregledali bodo pločnike, kolesarske steze, avtobusna postajališča in prometno signalizacijo ter predlagali ukrepanje povsod tam, kjer stanje ne zagotavlja varnosti. MG Kidričevo • Redarji imajo največ dela s prehitrimi vozniki Rekorder v naselju vozil 105 km/h Na območju občine Kidričevo so medobčinski redarji prisotni vsaj enkrat ali dvakrat tedensko. Poleg aktivnosti na področju prometa so se lani posvetili varovanju javnega reda in miru ter zmanjšanju števila kršitev, povezanih z vodenjem psov na povodcih in pobiranjem iztrebkov. Delo redarjev Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja se razlikuje glede na območje prisotnosti. V Kidričevem tako kot v večini dru- gih manjših okoliških občin mirujočemu prometu ne posvečajo pretirane pozornosti, saj praviloma ni urejenih plačljivih parkirišč in večje potrebe po nadzoru. Izjema so le Kje je največ prehitrih voznikov Na območju občine Kidričevo so redarji s samodejno merilno napravo izmerili največ prehitrih voznikov v Stražgonjci, kjer so zabeležili kar 93 kršitev; 54 so jih ujeli v Kungoti, 29 v Njivercah, na drugih točkah pa precej manj, najmanj npr. v samem naselju, v Ulici Borisa Kraigherja, le dve prekoračitvi hitrosti. Večina sije prislužila tri kazenske točke in 120 evrov globe, in sicer kar 121 voznikov ali 55 %. Najvišjo kazen so izrekli v naselju Kungota, kjer je omejitev 50 km/h, voznik pa je vozil 105 km/h. C? ¿CP "Z3—JT ■»'C? e» vC?i o o C? * > o Rojstva: Katja Mihalinec, Mali Moravščak 2, Sveti Jurij ob Ščavnici - deček Žan; Ines Usar, Cesta ob lipi 6, Maribor - deklica Iva; Anja Košir, Čopova ulica 13, Pragersko - deklica Pika; Anita Kosi, Brezen 46, Vitanje - deček Noel; Martina Rižnar, Polenšak 47, Polenšak - deček Noel; Anja Belec, Placar 15, Destrnik - deček Lovro; Janja Jurgec - deček Jaka; Petra Podojsteršek -deček Rudi; Tamara Golob - deklica Zarja; Tadeja Plečko Džambič - deklica Eva; Tamara Sevšek - deček Miha; Nuša Lovrenčič - deklica Zala; Andreja Strelec Ceci - deček Noah. Poroke - Ptuj: Drago Topolovec in Tatjana Grosek, Biš 3a; Jure Kukovič in Ivana Solomun, Pohorska c. 5, Zreče; Tomaž Bajec in Petra Merc, Dravinjski Vrh 2d; Rok Hojnik in Lora Nadelsberger, Ulica Jožeta Pučnika 1, Njiverce. O — h _T_^ '"'__ C? , .O C? * - 13-C O o o _ nadzori v primeru ponavljajočih se kršitev zaradi nepravilnega parkiranja, denimo na pločnikih, sploh ko kršitelji ogrožajo varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Bistveno več časa pa namenjajo kršitvam, povezanim s prekoračitvijo največje dovoljene hitrosti. Na območju občine Kidričevo so lani ugotovili kar 220 tovrstnih prekrškov. Na pobudo občinskih svetnikov so bili pogosteje prisotni tudi na cestah, na katere se vključujejo delovni stroji in traktorji. Posebej pozorni so tudi na voznike lahkih motornih vozil, predvsem pa na naraščajočo uporabo e-skirojev in neuporabo čelad, je izpostavil vodja redarjev Robert Brkič. Preveč popivanja in smeti po zabavah V poznih popoldanskih urah so medobčinski redarji prisotni na ne- Ugotovljene prekoračitve hitrosti Robert Brkič je predstavil delo redarjev v lanskem letu na območju občine Kidričevo. Leto Število prekoračitev 2019 136 2020 184 2021 225 2022 220 Vir: Občina Kidričevo katerih najbolj »problematičnih« točkah, kjer se zbirajo mladostniki. Gre za celotno naselje Kidričevo, športni park Cirkovce, okolico doma krajanov Apače ... Svetnica Eva Žunkovič je predlagala dodatne ukrepe na tem področju. Opozorila je, da so pogosta posledica druženj na prostem (predvsem ob koncu tedna) kupi odpadkov, tudi nevarnih. Brkič je zagotovil, da so prisotni na terenu, a so kadrovsko omejeni, zato v vseh občinah, kjer delujejo, enostavno ne zmorejo delati ob večerih. Dženana Kmetec Ako je dež na Cirila in Metoda (5.), oreh in kostanj domala ogloda. dopoldne bo dež ponehal, delno se bo razjasnilo. Na Primorskem bo zjutraj in dopoldne pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. Obeti V sredo bo deloma sončno, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Napoved za Podravje Foto: DK Vir: ARSO