G ïîrapharl' ■ O0O Nova sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž ostaja zvesta koreninam in upošteva želje občinstva >/14 Moore predstavil film Sicko v Rimu z ministrico za zdravstvo Turco Primorski SOBOTA, 25. AVGUSTA 2007 Št. 200 (18.983) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Jabolko spora je zaščita manjšin Bojan Brezigar Kompleksna ustavna arhitektura kraljevine Belgije ni zadostovala za preprečitev še ene izmed tolikih institucionalnih kriz, ki jih je v zadnjih desetletjih prebredla ta država. Tudi tokrat je razlog za krizo isti kot vselej prej: spor med flamsko in frankofonsko skupnostjo, ki sta obenem vezni člen in razdiralna sila države. Vezni člen sta, ker frankofon-ska skupnost noče slišati za kakršnokoli povezavo s Francijo in poudarja s svojimi valonskimi narečji tudi lastno jezikovno identiteto, izrazito katoliška flamska skupnost pa noče imeti nič skupnega z kalvinistično Nizozemsko. Razdiralna sila pa sta zato, ker nikakor ne najdeta skupnega jezika pri temeljnih vprašanjih države, med katerimi je tudi jezikovna ureditev. Tako je Bruselj, ki je samostojna upravna entiteta, strogo dvojezično mesto, tako strogo, da se celo delovna mesta gasilcev delijo po pripadnosti eni ali drugi skupnosti ter se priseljenci, v glavnem iz severne Afrike, priglašajo k tisti skupini, ki ima več nekritih mest. Bruselj pa je otok sredi flamske skupnosti; ker se ljudje iz mesta selijo na podeželje, se na flamskem ozemlju naseljujejo številni Valonci. Ti pa nimajo nobene pravice, niti šol v francoskem jeziku. Taka je pač ustavna ureditev. Sedaj Flamci zahtevajo še večjo avtonomijo, kar bi še bolj utesni-lo Valonce. Slednji na to ne pristanejo in tako se politika vrti v začaranem krogu; izhod iz njega bi bila edino ustrezna zaščita frankofonske manjšine v Flandriji, vendar Flamci te zahteve nočejo sprejeti. Odtod sedanja, kot že številne prejšnje krize. In zaenkrat rešitve res ni na obzorju. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Na včerajšnjem srečanju o urejanju odnosov s Slovenijo Hrvaške parlamentarne stranke podprle premierja Janez Janša in Ivo Sanader v nedeljo o odprtih vprašanjih med državama KRAŠKA OHCET - Sinoči podoknica po starem scenariju Tom je po lojtri srečno priplezal do Jane Množica prijateljev je sinoči spremljala Tomov podvig, ko je po uspešno opravljeni podoknici po starem scenariju naposled srečno našel pot do svoje Jane kroma ZAGREB - Prvič po večmesečnih posvetih s Slovenijo o možnih rešitvah za glavna odprta vprašanja med državama se je hrvaški premier Ivo Sanader na pogovorih o teh rešitvah včeraj sestal s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank. Po srečanju je povedal, da stranke soglašajo o temeljnih hrvaških stališčih glede reševanja vseh štirih glavnih odprtih vprašanj, o podrobnostih pa pred nedeljskim srečanjem s slovenskim kolegom Janezom Janšo pa ni govoril. Premiera se bosta sestala ob robu Strateškega foruma Bled, po srečanju pa je predvideno le pisno sporočilo za javnost. Kot j e znano, gre predvsem za rešitev mejnega vprašanja, jedrsko elektrarno Krško, dolg nekdanje Ljubljanske banke in hrvaško ekološko ribolovno cono. Na 3. strani Na Tržaškem bo marsikateri ravnatelj moral voditi dve šoli Na 5. strani Dolina: opozicija zahteva referendum o odpadkih Na 7. strani Motociklisti zamenjujejo cesto skozi Dol za dirkališče, dva Goričana prijavljena sodstvu Na 15. strani ŽENEVA - Opozorilo mednarodne organizacije za zdravstvo Svetu grozijo nove nalezljive bolezni ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes opozorila, da bi se v 21. stoletju utegnile pojaviti nove nalezljive bolezni, podobne aidsu in eboli. »Izredno naivno bi bilo domnevati, da ne bo več takšnih bolezni, kot so aids, ebola ali sars,« piše WHO v poročilu o svetovnem zdravju v letu 2007. WHO opozarja, da se od 70. let prejšnjega stoletja nove bolezni pojavljajo z izjemno hitrostjo, več stoletij prisotne bolezni, kot so gripa, malarija in tuberkuloza, pa še naprej uspevajo v kombinaciji bioloških mutacij, vse večji odpornosti na antibiotike in šibkih zdravstvenih sistemov. »Očitno smo šli skozi velike spre- membe - naš odnos do živali, potovanja, naše družbeno, spolno in drugo obnašanje je spremenilo naravo našega odnosa z mikrobskim svetom,« je dejal Mike Ryan, vodja oddelka za epidemije in pandemije pri WHO. »Posledica tega je pojav novih organizmov, ki povzročajo bolezni, in njihovo širjenje po svetu,« je dodal. Poročilo poudarja, da zdravstvenih groženj ni več mogoče preprosto omejiti znotraj držav, temveč se hitro širijo po svetu, deloma tudi zaradi povečanja letalskega prometa v zadnjega pol stoletja in trgovine. WHO opozarja tudi na bolezni, ki se prenašajo s hrano, kemične, bio- loške in jedrske nesreče in napade ter industrijsko onesnaževanje. Generalna direktorica WHO Margaret Chan je opozorila na posledice rasti prebivalstva, hitre urbanizacije, intenzivnega kmetijstva, degradacije okolja in zlorabe antibiotikov, kar je po njenih besedah pripomoglo k bujni rasti mikrobov. Poročilo dodaja, da so resne pomanjkljivosti, predvsem v zdravstvenih storitvah v številnih državah, ki so posledica revščine ali pomanjkanja vlaganj, močno oslabile globalno varnostno mrežo. Po mnenju WHO j e pri tem ključno odprto izmenjavanje znanja, tehnologije in zalog med bogatimi in revnimi državami. (STA) 2 Sobota, 25. avgusta 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Ustvarjanje vtisa kompetentnosti Boštjan Lajovic / Prav veliko poletnih počitnic politiki v Sloveniji niso imeli. Pred vrati so jesenske volitve predsednika republike in predsedovanje Slovenije Evropski uniji, kot uvod v kampanjo za parlamentarne volitve. Skozi prizmo teh dogodkov je potrebno razumeti ravnanje vodilnih mož, tako v vladi kot opoziciji. Na največjo podporo volivcev lahko računa tisti, ki bo znal ustvariti vtis, da je kom-pe ten ten, da ve kaj ho če in da ima stva ri pod nad zo rom. Opozicija tako s pridom izrablja podatek, da je inflacija v Sloveniji najvišja v območju evra, kar 4 od-stot na, med tem ko se dru god ce lo znižuje. V vladi ne vedo, kaj se dogaja in nimajo učinkovitih rešitev za inflacijo, trdijo. Jeseni so že napovedane občutne podražitve hrane, kruha, mle ka, me sa, kar vla di go to vo ne bo dvigni lo po pu lar nos ti, sploh po optimističnih napovedih, da bo vstop v Evropsko unijo hrano pocenil. Glede podražitev hrane vlada sicer nima prav veliko možnosti, saj se ta draži tudi na svetovnem trgu, res pa je, da so marže trgovcev v Sloveniji ze lo ve li ke in v ma lo pro daj ni ce ni hrane pomenijo največji delež. Vlada medtem svojo kompe-tentnost dokazuje z dogovarjanjem s Hrvaško glede določitve meje med državama. Kot je videti, so se stvari po desetletju in pol sporov, zaostrovanj in po pu ščanj ven dar le pre mak -nile z mrtve točke. Oba premierja, Janez Janša in Ivo Sanader, sta pripravljena na dogovor, ki bi omogočil arbitražo pred mednarodnim sodišče v Haagu. Jutri se bosta sestala na Bledu in po napovedih bo to zgodovinsko srečanje, ki bo obema politikoma prineslo veliko pozitivnih točk in to v trenutku, ko jih oba kr- vavo potrebujeta. Sanader je tik pred parlamentarnimi volitvami, Janša pa v javnomnenjskih anketah že dolgo zaostaja za Borutom Pahorjem, ki se v zavesti ljudi počasi že utrjuje kot samoumevni zmagovalec prihodnjih parlamentarnih volitev. Za Janšo in njegovo stranko bi bila to katastrofa, zato ne dvomim, da bodo storili vse, da tudi prihodnja štiri leta ostanejo na oblasti. Če mu uspe urediti odprta vprašanja s Hrvaško, se bodo njegove možnosti bi-stve no pove ča le, zras la pa bo tu di njegova mednarodna kredibilnost. Enako seveda velja za Iva Sanader-ja. Prav to je hkrati tudi največja pomanjkljivost sedanjega optimističnega dogovarjanja premierjev. Zakaj bi jima opozicija omogočila spekta-ku lar en us peh in ta ko re koč po da ri -la parlamentarno zmago? Pri določitvi meddržavne meje se skriva tisoč po drob nos ti, ki lah ko ka dar ko li ogrozijo projekt, če za njim res ne stoji enotna in iskrena politična volja. Slovenija pričakuje, da bo sodišče v Haagu upoštevalo načelo pravičnosti, Hrvaška pa se opira na pravna dejstva. Kakšna bo tu salomonska rešitev, je težko napovedati, vsekakor pa bo mo ra la do bi ti po tr di tev v par -lamentih, kar ne bo lahka naloga. Je se ni ute gne Ja nez Jan ša ne ko -li ko spre me ni ti vla do, da bi v zad njo četrtino mandata krenil s prenovljeno ekipo in tako naveličanim volivcem po nu dil no ve ob ra ze. Na uda ru naj bi bila ministra Andrej Bručan in Ju re Zu pan, za ra di še ene hu de že -lezniške nesreče, v kateri so umrli trije ljudje, pa se je v težavah znašel tudi prometni minister Janez Božič. Javnost namreč ogorčeno zahteva njegov odstop, ker ni uresničil oblju- be, da bodo na železniškem prehodu v vasi Cirkovce, na Štajerskem, postavili zapornice. V zadnjih šestih letih je tam umrlo že osem ljudi, ministrovi ljudje so javno zagotavljali, da bodo zapornice postavljene najkasneje do prvega tedna v avgustu. Zal se to ni zgodilo, za nameček pa se je sre di me se ca zgo di la še ena tra -gedija, v kateri so umrli kar trije ljudje. Skupaj torej 11 ljudi v šestih letih, na enem samem nezavarovanem železniškem prehodu. Objektivna odgovornost ministra Božiča je očitna, čeprav je res, da je že februarja ponudil rešitev, ki bi zadnjo tragedijo za go to vo pre pre či la, ven dar so krajani začasno zaprtje nevarnega prehoda zavrnili, četudi je le 500 metrov stran drug, zavarovan železniški prehod. A javno izrečene napovedi, da bo prehod zavarovan v začet ku av gus ta mi nis ter ne mo re za -nikati, javnost pa ima neizpolnjenih obljub politikov že čez glavo dovolj. V senci dnevnih dogodkov medtem poteka kampanja za predsednika republike. Kot je videti, sije Lojze Peterle nabral prednost, ki jo bodo tekmeci težko ujeli. Peterle je 5000 podpisov državljanov, kijih potrebuje, da lahko svojo kandidaturo razglasi za nestrankarsko, zbral v pičlih treh urah, kar je izjemno hitro, upoštevaje, da mora vsak od teh svoj podpis osebno overiti na upravni enoti. Peterle dokazuje, da se je organizacijsko dobro pripravil na volitve, tekmeci mu bodo težko konku-ri ra li. A v pri hod njih dneh bo priš -la na vrsto tudi vsebina, kjer samo or gli ce in všeč ni odgo vo ri na vse strani ne bodo dovolj. Na Peterletovo srečo tudi druga dva »resna« kandidata, Danilo Türk in Mitja Gaspari, za zdaj ne ponujata kaj več. DIVAČA - Pogled iz medprostora v krajevni knjižnici Izsek iz literarnega, glasbenega in likovnega ustvarjanja treh držav DIVAČA - V divaški knjižnici je v četrtek potekal zanimiv kulturni večer, ki so ga prireditelji sklenili poimenovati Pogled iz medprostora. Predstavili so se namreč umetniki iz kar treh držav, in sicer Slovenije, Italije in Hrvaške. Srečanje so ustvarjalci obarvali likovno, literarno in glasbeno. Prisotnim v mali dvorani divaške knjižnice sta se najprej predstavila violinistka Ana Vasic in violončelist Dušan Vasic, nakar je beseda šla pesnikom oziroma književnikom. Vesna Matevljič je publiki predstavila četrtkove literarne goste, in sicer pesnike Ines Cergol, Marija Čuka, Aceta Mermoljo in Radivoja Pahorja. Ustvarjalci so podali nekaj pesmi iz svojih najnovejših zbirk. Mermolja in Čuk sta se predstavila z zbirkama To ni zame ter Zibelka neba in dna, ki sta letos pozno spomladi izšli pri Založništvu tržaškega tiska. Občinstvu pa so prebrali tudi izbor pesmi letošnje premske nagrajenke Magdalene Svetina Terčon. Glavni dogodek na četrtkovem kulturnem večeru je bila prav gotovo predstavitev razstave akademskega slikarja Martina Bizjaka, ki se je rodil leta 1929 v Hrastniku. Po zaključenem študiju je Bizjak odšel v Pulj, kjer živi in ustvarja že petdeset let. V Divači se predstavlja z razstavo Mesteca na gričkih (Gradiči na brež-uljcima), kije bila v preteklih letih na ogled v raznih krajih širom Istre in Zasavja. Bizjakov opus je predstavila tajnica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Jasmina Ilič Drakovič. Umetnik je veliko razstavljal in še vedno razstavlja v deželah V divaški knjižnici so v četrtek pripravili zanimiv umetniško-literarni P sturman bivše Jugoslavije. Uvrščamo ga lahko v nadrealizem. Slike iz pričujoče razstave, ki bo še nekaj tednov na ogled v divaški knjižnici, upodabljajo mesta vrh gričev, denimo Motovun, Draguč, Grožnjan in druga. Predsednica Slovenskega kulturnega duštva Istra iz Pulja Klaudija Veli-mirovič pa je dejala, da je četrtkov dogodek zgled medebojnega sodelovanja na tem področju, ki ga zaznamuje veliko kultur. Kultura lahko seveda živi in cveti tudi v manjših krajih, ne samo v velemestih. Kar pa se tiče prisotnosti Slovencev v Pulju, je Velimirovičeva dejala, da jih mesto kar dobro sprejema, saj istrskega človeka že od nekdaj zaznamujeta odprtost in širokodušnost. Primož Sturman SKLAD MITJA CUK SVETUJE Zbogom počitnice Počitnice se zaključujejo, le še nekaj tednov in že se bo začelo novo šolsko leto z vsemi svojimi radostmi, zanimivostmi, težavami in problemi. Hitre družbene spremembe in zahteve, da bi se današnji učenci čim bolje pripravili za tehnološko izpopolnjena delovna mesta, zahtevajo višjo in specifično stopnjo izobrazbe in so vsepovsod po svetu spodbuda za mnoge šolske reforme. Sodobni ekonomski sistem uveljavlja namreč vse več interesov kapitala; potrebni so večja storilnost, tekmovalnost, selektivno znanje, kakovostno znanje, svobodna izbira šol in učnih načrtov. V takem svetu je pričakovati, da se bodo prej in boljše zaposlili tisti, ki bodo bolj komunikativni (ker bodo razpolagali z različnimi osvojenimi viri - s finančno zmogljivostjo, človeško sposobnostjo, socialnimi veščinami, kulturnim in intelektualnim bogastvom). Od sposobnostih posameznikov, kako graditi plodne medsebojne stike, je odvisno izboljšanje položaja posameznika v družbi. Očitno je tudi, da so šolski reformatorji povsod ugotovili pomembnost večjezične izobrazbe in tako zakonodajalci že zelo zgodaj uvajajo v šolske programe tuje jezike. Vendar znanje drugega ali drugih jezikov samo na stopnji funkcionalnosti ni dovolj. Danes je potrebna zaradi množice informacij, katerim je podvržen sodobni človek, kritičnost razmišljanja. Taka kritičnost je podlaga za kulturno življenje v sodobnem svetu, kjer nam vsiljujejo prepričanje, da z denarjem dosežeš vse. Tako se moramo toliko bolj naučiti razpoznavati in primerno ločevati pametno od nespametnega. Samo na tak način se lahko upremo silam, ki imajo v svojih rokah oblast nad drugim - nasilnost, bogastvo, prevlado nad komunikacijskimi sredstvi, nad upravo itd. To so viri, ki so vsemu človeštvu na razpolago, vendar je njihova razporeditev neenaka. Če je pri nekom več moči, gre to na račun drugega, ki je ima manj. Tudi na v vzgojnem področju se je v tem smislu - nekdanje premoči - v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Danes medo-sebni odnosi in odnosi med skupinami ne potrebujejo toliko trdo roko, pač pa medosebno ali medsku-pinsko sodelovanje. Le kooperacija porodi znotraj osebnih ali skupinskih odnosov pravo moč in pravi učinek za spreminjanje osebne ali skupne situacije na boljše. Vsakemu udeležencu v interakciji in kooperaciji dopusti njegovo lastno identiteto. Porazdelitev moči ob skupnem sodelovanju pomeni pri učnih dejavnostih korak naprej - pripelje do medsebojnega učinkovanja med učitelji in učenci brez nepotrebne dominacije enih nad drugimi. Anglosaški svet imenuje ta vzgojno izobraževalni odnos transformativna pedagogika. Tudi ta naj bi človeku pomagala do odgovornejšega načina življenja znotraj skupnosti, družbe, naroda, države. Spodbuja interak-tivnost, ki naj bi nikomur ničesar ne jemala, pač pa bi navajal na enotnost ob različnosti kultur. To je pravzaprav vzgoja k svetovnemu ali globalnemu državljanstvu. Zelo lepo se sliši. Tak cilj pa predpostavlja predvsem neko osnovno trdnost v odnosu do lastne kulture, narodnosti, jezika in vsega, kar pomeni identiteto. Zanjo se sami odločamo. Če poslušamo Zida, ta zatrjuje, da četudi se sam ne zaveda, da je pripadnik tistega naroda, mu drugi dajo vedeti, da je Zid. Cigan (Rom) pa zna povedati, da v njem ne glede na stopnjo izobrazbe ali družbenega položaja vedno tli ciganska duša. Kaj pa mi Slovenci, zlasti Slovenci ob meji in zunaj matice: ali nas bolj zaposluje želja, da bi nikomur ne vsiljevali slovenstva pod pretvezo svobodomiselnosti, ali pa v naš še tli »slovenska duša« in nam gre predvsem za to, da bi svojega bistva, tiste »slovenskosti« ne izdali? Vse bolj se npr. dogaja, da nam - denimo pri naročanju on-line - vsiljujejo okence »nation« in moramo tja vpisati državo, v kateri nam je usojeno živeti, čeprav to ni naša nacija. Ali smo morda kaj naredili za to, da bi se reklo bobu bob, da bi se dovolj razlikovalo med državljanstvom in narodnostjo - ra-zličnostima, ki ničesar ne jemljeta druga drugi - ali pa se potuhnemo in si pod pretvezo vsakokratne sprotne naglice obljubimo, da bomo proti tej napaki protestirali drugič? Še celo tistim generacijam, ki so bile po vojni najbolj deležne domovinske vzgoje (občutek imamo, da je je danes čedalje manj na račun nekega bratskega odstopanja), včasih popusti vztrajnost dopovedovanja, da so nekatere sedanje interpretacije in definicije krivične do naše narodnosti. Če torej ponovno povzamemo misel o razporeditvi moči v šoli, moramo nedvomno ob začetku novega šolskega leta razmišljati tudi o primerni uporabi moči staršev šolskih otrok. Zal je bilo veliko škode storjeno, ko so starši - ko se jim je odločitvena moč v šoli zakonsko povečala - s svojimi neodgovornimi komentarji o učiteljih in profesorjih pred mladoletnim in neizkušenim občinstvom odvzeli šolnikom avtoriteto. Šolska avtoriteta naj bi namreč ne pomenila ekskluzivne moči in oblasti in bi zato sploh ne bila v neskladju s transformativno pedagogiko, saj naj bi ne pomenila dikta-torstva, pač pa priznavanje ugleda nekomu, kateremu je zaupana naloga vzgoje in izobraževanja. To pa pomeni, da bi se morala naša družba vedno dovolj zavzemati za to, da so na tako odgovorna mesta za izobraževanje in vzgojo nastavljeni primerni ljudje brez neumestnega gledanja skozi prste take ali drugačne uradne komisije. Ob tem, ko Evropa in svet čedalje bolj ugotavljata, da je dvojezična izobrazba za človeka velika prednost, bi se morali mi zavedati, da imamo sami to prednost že v žepu, še iz časa pred uvedbo tretjega jezika v naše šole. Ob tem bi morali v zvezi z našo matično domovino nehati razmišljati v smeri »mi smo Slovenci od tu, oni so Slovenci od tam«. Izkušnje kažejo, da je najboljša pot za to, da se naučiš ali izpopolniš v nekem jeziku, čim širše in vztrajnejše izpostavljanje jeziku, katerega želiš izpopolniti. Kaj naredimo mi sami za to, da bi se čim bolj »izpostavili« slovenščini? Mar obrnemo puhli italijanski televizijski program in poiščemo tistega iz Slovenije? Se mar potrudimo, da poleg drugega, poiščemo še slovenski tisk in knjigo? Tudi če bomo končno občutili, da smo le Slovenci brez posebnega prilastka, nas to ne bo pahnilo v nobeno drugorazrednost. Tega občutka drugorazrednosti vsega, kar je čez mejo, smo se bržkone navzeli od svojih večinskih sodeželanov in smo z njimi navdušeno uporabljali besedo »yugo«, ne da bi si - razen častnih izjem - veliko pomišlja-li, ko smo šli (gremo) po bencin ali hoteli posebej označiti nekoga. Danes se vse preveč predajmo lagodju puščanja stvari takih kot so, ker nas je v preteklosti bolj prevevalo prepričanje, da bomo lahko še marsikaj spremenili na boljše. Še več: mnogi nas prepričujejo, da smo le lojalni državljani druge države, ki sicer govorijo tudi slovensko. Upati je le, da nas ne bo v to neznačajnost vodila tudi »naša« šola, ki je zagotovo potrebna temeljite modernizacije in kakovostnega dviga, vendar s pravo mero kritičnosti do lastnega specifičnega obstoja. (jec) / ALPE-JADRAN Četrtek, 23. avgusta 2007 3 ZAVARH - Seja deželne vlade v jami Obubožana Terska dolina kliče na pomoč Deželo Informatsko podjetje Insielje tudi formalno na prodaj VIDEM - Deželna vlada je za prvo sejo po poletnem premoru izbrala slikovito okolje jame pri Zavarhu v Terski dolini. S to pobudo so predsednik Riccardo Illy in odborniki želeli opozoriti na naravno in turistično zna me ni tost ja me ter na po tre bo po splošnem, zlasti gospodarskem ovrednotenju krajev severno od Čente. Na ne ravno spodbudno situacijo v občini Bardo in v Terski dolini je deželne upravitelje opozoril domači župan Claudio Noacco. Tamkajšnjo stvarnost (800 prebivalcev v osmih zaselkih na površini 65 kvadratnih kilometrov) je po županovem prepričanju močno pogojevala bližnja državna meja, ki na srečo počasi izginja. Občina in preostale institucije morajo na-re di ti vse, da bi mla di os ta li v do ma -čih krajih, zato ta področja nujno rabijo izredne finančne in druge ukrepe. Illy je dejal, da se deželna uprava po svojih močeh trudi za razvoj goratih in odročnih krajev Furlanije-Ju-lijske krajine. To je potrdil tudi predsednik deželnega sveta Alessandro Te-si ni, ki je po ve dal, da bo de žel ni svet v prihodnjih mesecih odobril vrsto po memb nih za ko nov in ukre pov tudi za severno Furlanijo, Karnijo in Beneško Slovenijo. Mauro Pinosa, predsednik jamarskega združenja, ki upravlja jamo pri Zava r hu, se je za hva lil De že li za pomoč pri upravljanju in ovredno-temju te naravne znamenitosti. Župan Noacco pa je zaprosil Illyja za finančno pomoč pri posodobitvi cest, ki peljejo do Zavarha in za postavitev manj še hid ro cen tra le. Med včerajšnjimi sklepi deželnega odbora velja omeniti dokončno zeleno luč za prodajo informatskega podjetja Insiel, ki je v lasti Dežele. Uprava je primorana v prodajo na osno vi t. i. de kre ta Ber sa ni, pro ti ka te re -mu pa se je pritožila na ustavno sodišče, ki o zadevi še ni razsodilo. Če bi De že la ho te la osta ti last nik In sie la bi moralo to podjetje vedno na osnovi Bersanijevega odloka poslovati le v korist ustanov in uprav, ki so njegovi lastniki ali ki razpolagajo z lastninskimi de le ži. Kdor bo ku pil In sie -l bo moral za deset let ohraniti število zaposlenih in obenem sedanje poslovanje podjetja, ki na svojem področju zelo uspešno. Sedež podjetja bo mo ral osta ti v de že li. Župan Barda Claudio Noacco pozdravlja predsednika FJK Riccarda Illyja in deželne odbornike, ki so zasedali v jami pri Zavarhu Dipiazza: Tondo boljši od Snaidera TRST - Župan Trsta Roberto Dipiazza je še vedno prepričan, da bi bil za desno sredino Reno Tondo boljši deželni predsedniški kandidat kot podjetnik Edi Snaidero. Dipiazza razmišlja podobno kot senator For-za Italia Giulio Camber in predsednik videmske Pokrajine Marzio Stras-soldo. Dipiazza bo skupaj s Strassol-dom in predsednikom Pokrajine Por-denon Eliom De Anno za deželne volitve oblikoval občansko listo. Na letališču Jožeta Pučnika zaradi del možne motnje prometa LJUBLJANA - V Adrii Airways so opozorili na možne motnje letalskega prometa na letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Aerodrom Ljubljana je namreč v sredo začel predvidoma 12 dni trajajoča gradbena dela za podaljšanje vozne steze, zaradi česar prihaja do oviranega delovanje sistema, ki omogoča pristajanje letal v pogojih zmanjšanje vidljivosti. Kot so pojasnili, delni izklop in nedelovanje navigacijske opreme v pogojih zmanjšane vidljivosti Adrii Airways in drugim letalskim prevoznikom povzroča težave pri zagotavljanju točnosti poletov. Dodali so, da so zato nekatera Adriina letala v četrtek in danes že imela zamudo. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Srečanje hrvaškega premiera Sanaderja s parlamentarnimi strankami Enotnost glede odnosov s Slovenijo Hrvaška za rešitev meje ne predlaga sodišča v Haagu, ki pa predstavlja logični kompromis - V nedeljo srečanje Janša - Sanader ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj v Zagrebu izjavil, da so hrvaške parlamentarne stranke soglasne o temeljnih hrvaških stališčih glede reševanja vseh štirih glavnih odprtih vprašanja s Slovenijo. Na novinarski konferenci po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank je še povedal, da o podrobnostih hrvaškega odgovora na slovenske predloge ne bo govoril v javnosti, dokler ga ne bo v nedeljo na Bledu uradno posredoval slovenskemu kolegu Janezu Janši. Sanader je poudaril, da Hrvaška ne predlaga posredovanja Meddržavnega sodišča v Haagu, ampak se omenjeno sodišče pojavlja kot logični kompromis, potem ko se Hrvaška ni strinjala s slovenskim predlogom, da bi vlogo arbitra prevzel francoski diplomat Robert Badinter s sodišča Organizacije za varnosti in sodelovanje v Evropi (Ovse) za poravnavo in arbitražo, Slovenija pa ni sprejela hrvaškega predloga, da bi državi rešitev za vprašanje meje poiskali na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu. Na novinarski konferenci je sodelo- val tudi hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, ki je pojasnil pravni postopek za začetek arbitražnega postopka. Če se vladi dogovorita o mednarodni instituciji, ki bo pristojna za urejanje meddržavnega spora o meji, je najprej treba skleniti pogodbo, v kateri bosta državi pritrdili strani v postopku in predmet arbitraže, je povedal Rudolf. Dodal je, da na podlagi omenjene pogodbe dogovorjeno sodišče postaja pristojno. Če bo to Meddržavno sodišče v Haagu, ki je telo Združenih narodov, je odločba že obvezujoča, parlamenta Slovenija in Hrvaške pa lahko še dodatno potrdita, da je presoja mednarodne institucije obvezujoča, je povedal Rudolf. "Če bi bila predmet arbitraže v Haagu le morska meja, bi postopek končali v letu dni, če bo uvrščena tudi kopenska, pa v letu in pol", je ocenil Rudolf. Dodal je, da državama ne bo treba plačati postopka, če se bosta dogovorili za sodišče v Haagu. V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali bo predmet morebitne arbitraže celotna kopenska in morska meja, je Sana- der odgovoril, da nihče ni predlagal arbitraže o celotni meji ter da ni potrebno urejati tiste meje, kije že urejena. Napovedal je, novo srečanje v isti sestavi, potem ko bo Hrvaška dobila nove slovenske predloge. Na včerajšnje pogovore so prišli voditelji vseh parlamentarnih strank, med njimi največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic, pa tudi Hrvaške stranke prava (HSP) Anto Dapic, Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusic, Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josip Friščic in Istrske demokratske skupščine (IDS) Ivan Jakovčic. Voditelji strank so se zmenili, da ne bodo govorili o podrobnostih. Sicer je Dapic po posvetu novinarjem povedal, da so načeloma dosegli soglasje in da se mu zdi, da je najlažje rešljivo vprašanje jedrske elektrarne Krško. Jakovčic pa je ocenil, da so slovenski predlogi dobri in da včerajšnji sestanek predstavlja zgodovinski korak naprej. Predsednik SDP Zoran Milanovic ni bil dosegljiv za izjave, v četrtek zvečer pa je v oddaji na HTV ocenil, da pogovori med Zagrebom in Ljubljano potekajo v pravi smeri, da pa so "zaenkrat le odprli vrata za začetek resničnega dogovarjanja o pomembnih vprašanjih" in da bo za dogovor nedvomno potrebno še nekaj časa. "Dejstvo, da se Slovenija končno pogovarja na ta način, ki ga je pred letom dni spodbudil predsednik slovenske SD Borut Pahor kot smotrno rešitev, je korak naprej, vendar bomo potrebovali več mesecev za dogovor glede vseh elementov celotne zgodbe, kar je nemogoče pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem," je ob tem menil Milanovic. Slovenski in hrvaški premier Janša in Sanader, ki imata zdaj oba politično podporo za reševanje odprtih vprašanj med državama, se bosta v nedeljo sestala ob robu blejskega strateškega foruma na Bledu. Med Slovenijo in Hrvaško od aprila poteka okrepljena diplomatska dejavnost oziroma izmenjava predlogov o možnih načinih reševanja štirih odprtih vprašanj -meddržavne meje, JE Krško, Ljubljanske banke in hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC). LJUBLJANA - Ministra Mate in Amato Podpis sporazuma o policijskem sodelovanju Giuliano Amato Dragutin Mate LJUBLJANA - Slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate se bo v ponedeljek v Ljubljani srečal z italijanskim kolegom Giulianom Amatom. Ministra bosta govorila o pripravljenosti Slovenije za vstop v schengenski prostor, policijskem sodelovanju in slovenskem predsedovanju. V okviru srečanja bosta ministra podpisala sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju. Sporazum ureja vprašanje sodelovanja obeh policij na področju čezmejne-ga tajnega opazovanja in sledenja, čezmej-nega zasledovanja, kontroliranih pošiljk, tajno delovanje zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, skupne delovne in preiskovalne skupine, mešane patrulje vzdolž skupne državne meje in napotitev uradnika za zveze. Ureja tudi pravna razmerja med pogodbenicama, tako so urejena pravila vstopa, izstopa in prebivanja uradnikov policij pri delu v drugi državi pogodbenici, pravila za nošenje uniforme, za uporabo prisilnih sredstev in službenega orožja, službena razmerja ter kazenskopravna in odškodninska odgovornost uradnikov. Prav tako je urejeno varstvo osebnih podatkov. SEŽANA - Ob praznovanju občinskega praznika Na slavnostni seji občinskega sveta podelili priznanja in nagrade SEŽANA - Tudi letošnji sežanski občinski praznik 28. avgust je zaznamovan s številnimi prireditvami. Eden od viškov praznovanja pa je bila nedvomno včerajšnja slavnostna seja občinskega sve ta v Ko so ve lo vem do mu, na ka te ri so podelili občinska priznanja (na posnetku O. K. nagrajenci z županom). Ob prisotnosti predstavnikov političnega življenja in županov sosednjih in pobratenih ter zamejskih občin je sežanski župan Davorin Terčon najvišje občinsko priznanje, nagrado Občine Sežana podelil Krajevni skupnosti Dutovlje za splošen razvoj krajevne skupnosti in zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev ter Kraškemu zidarju Sežana d.d. ob 60. obletnici delovanja za dosežene gospodarske rezultate. Priznanje Občine Sežana so dobila tudi tri društva, ki jih prav tako odlikujejo okrogle obletnice, in sicer Društvo upokojencev Sežana za 60. obletnico delovanja, Društvo diabetikov Sežana in Medobčinsko društvo invalidov Sežana pa za 20 let uspešnega delovanja. Plaketa Srečka Kosovela, ki se podeljuje za dosežke s področja kulture in umetnosti, je šla v roke Kultur ne mu druš tvu Ta bor Lo kev za dol -goletno sooblikovanje javnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti ter Kulturnemu društvu Šator Štorje z aktivno delovanje in bogat prispevek k prepoznavnosti krajevne skupnosti. Tudi današnje in jutrišnje dogajanje bo pestro, zaznamovano pa bo s kulturnimi, športnimi in družabnimi prireditvami. Danes zvečer ob 22. uri pa bo Sežano razsvetlil tudi praznični ognje met. ( O. K.) 4 Sobota, 25. avgusta 2007 ITALIJA / POLITIKA - V državnih blagajnah 4 milijarde evrov več od zadnjih predvidevanj Spet porast davčnega priliva Prodi: Državljani zaupajo vladi Opozicija: povečan davčni pritisk - Radikalna levica: Zdaj lahko okrepimo socialno državo in okoljsko politiko RIM - Davčni priliv j e spet večj i od predvidenega. Kot je včeraj sporočilo ministrstvo za gospodarstvo, je plačevanje davkov na dohodke fizičnih oseb (IRPEF), na dohodke podjetij (IRES) in na produktivne dejavnosti (IRAP) do avgusta navrglo za 7,8 milijarde evrov več, kot je bilo predvideno v marčnem poročilu o davčnih dohodkih (RUEF), in za 4 milijarde evrov več, kot je bilo predvideno v dokumentu gospodarsko-finančnega načrtovanja (-DPEF) za triletje 2008-2011. Letošnja letna stopnja rasti davčnega priliva je 21-od-stotna, medtem ko je bila lani 14-odstot-na. »Ti podatki dokazujejo, da se državljani na delo vlade odzivajo z zaupanjem in odgovornostjo,« je z zadovoljstvom komentiral ministrski predsednik Romano Prodi, ki te dni zaključuje svoj dopust v Ro-magni. Pristavil je, da če se bo nadaljeval ta trend, bo kmalu mogoče znižati davčni pritisk. »Jasno je, da se vlada mora zavzemati za to, da bi vsi plačevali manj davkov, toda to je mogoče doseči le, če se ob tem omejuje pojav davčnega utajevanja,« je de- GOZDNI POŽARI Karabinjerji aretirali požigalca RIM - Karabinjerji so včeraj aretirali dva pastirja pod obtožbo, da sta zanetila požar, ki je minulo sredo zahteval življenja treh ljudi v kmečkem turizmu Il rifugio del falco v Pattiju blizu Messine na Siciliji. Kot so povedali preiskovalci, naj bi ogenj zanetila, da bi pridobila nove pašnike. Sicer pa se ognjena ujma na Siciliji nadaljuje. Včeraj je bilo najhuje v kraju San Martino delle Scale pri Palermu, kjer se je zaradi zastrupitve z dimom moralo zateči v bolnišnico 14 ljudi. Gozdne požare so zabeležili tudi v Ka-labriji, Apuliji in Kampanji. Vseh je bilo kakih 120. V kraj u Spinoso pri Potenzi je 80-letni moški umrl med ga še njem manj še ga požara. Zadušil ga je dim. Načelnik italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso je dejal, da je na fron ti gozd nih po ža rov ta te den eden naj huj ših, kar jih po mni. Romano Prodi jal še predsednik vlade, ki je pojasnil, da se je vsekakor končalo obdobje davčnih odpustov. Prodi je izrazil upanje, da se bo rast italijanskega gospodarstva nadaljevala tudi v letu 2008 In da se bo vzporedno nadaljevala sanacija državnih računov. Sicer pa ni hotel povedati nič oprijemljivega o snujočem se finančnem zakonu. »Delamo na tem, da bi finančni zakon za leto 2008 dal državljanom mir in pozitivna zagotovila,« je dejal. Podobno je prijetno novico komentiral minister za gospodarski razvoj Pierlu-igi Bersani. »Objavljeni podatki niso toliko dokaz, da se je povečal davčni pritisk, kolikor da ni v teku nobena davčna stavka,« je dejal na mitingu katoliškega gibanja Comunione e liberazione v Riminiju. Iz vrst t. i. radikalne levice pa so takoj prišli predlogi, da bi morali večji davni priliv uporabiti za okrepitev socialne države in okolj-ske politike. V tem smislu sta se oglasila predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti in minister za okolje Alfonso Pe-coraro Scanio. Načelnik SKP v poslanski zbornici Gennaro Migliore pa je menil, da bi z njim lahko krili odpravo preskoka Ma-ronijeve pokojninske reforme, namesto da bi to storili z dviganjem delovne in življenjske starosti za upokojitev, kot je to predvideno v julijskem sporazumu med vlado in sindikati. Povsem drugačni so bili odzivi iz opozicijskih vrst. Senator FI Mario Ferrara je dejal, da je poletni »zakladek« plod pretiranega davčnega pritiska. Tega mnenja je tudi podpredsednik FI Giulio Tremonti, ki je Prodija pozval, naj se ne hvali z uspešnim bojem proti davčni utaji, češ da je večji davčni priliv le posledica večjih dobičkov, zlasti na bančnem in zavarovalniškem področju. Berlusconijev glasnik Paolo Bona-iuti je pristavil, daje za člane Prodijeve vlade postal najljubši šport to, kdo si bo izmislil nove davčne obremenitve. V krogih SL pa so poudarili, kako tudi novi podatki o finančnem prilivu dokazujejo, da je treba davčni pritisk omejiti. »Naš predlog davčne stavke je več kot utemeljen,« sta dejala Roberto Maroni in Roberto Calderoli. KULTURA - Na predstavitvi filma Sicko Moore hvali italijanski zdravstveni sistem Ministrica za zdravstvo Livia Turco stiska roko Michaelu Mooru ansa RIM - »Upam, da si bo ta film ogledalo veliko Italijanov.« To željo je izrazila ministrica za zdravstvo Livia Turco, ko je včeraj nastopila na predstavitvi zadnjega filma ameriškega režiserja Michaela Moora, Sicko, v italijanski priredbi. Gre za dokumentarec, ki govori o ameriškem zdravstvenem sistemu. Moore mu je dal podnaslov »komedija o 45 milijonih ljudeh brez zdravstvene oskrbe v najbogatejši državi sveta«. V njem namreč znani režiser provokativno odpelje ljudi, ki so po 11. septembru 2001 delali v toksičnem okolju na ruševinah na-padanega WTC-ja, na zdravljenje na Kubo. S tem skuša pokazati, da je celo kubanski zdravstveni sistem boljši od ameriškega. »Moja država razpolaga s čudovitimi zdravili, napravami in strokovnjaki, toda skoraj 50 milijonov ljudi se jih ne more posluževati, ker nima potrebnega denarja,« je na včerajšnji predstavitvi dejal Moore. V ZDA se namreč lahko zdravi v bolnišnicah, le kdor je poskrbel za svoje zasebno zdravstveno zavarovanje. In še v teh primerih se večkrat dogodi, da se morajo zavarovanci spopadati s svojimi zavarovalnicami, ki kolikor morejo stiskajo mošnje. »Mislim, da bi se v Italiji nikoli ne zgodilo, da bi rakasti bolnik ostal brez bol-nišniške oskrbe,« je dejal še Moore. Spomnil je, da je italijanski zdravstveni sistem drugi najboljši na svetu za francoskim. Mimogrede seje kritično obregnil ob bivšega premiera Silvia Berlusconija, ki je skušal v Italijo uvoziti ameriški model. »Videla sem film in zelo mi je bil všeč,« je dodala ministrica Turcova. »Zelo jasno obrazloži, kaj pomeni zasebno zdravstveno zavarovanje. Upam, da bo mnogim Italijanom pomagal odpreti oči,« je pristavila. PROMET - Ta konec tedna po podatkih milanskega observatorija 13 milijonov Italijanov se vrača s počitnic, 2 milijona pa nanje odhaja MILAN - Ta konec tedna se bo skupno vrnilo domov s počitnic okrog 13 milijonov Italijanov. Tako ocenjuje Prometni observatorij iz Milana, po mnenju katerega bo to letošnje najbolj množično vračanje dopustnikov. »Tolikšen povratek je tesno povezan z dejstvom, da se bo v ponedeljek vrnilo na svoja delovna mesta v velikih tovarnah okrog 5 milijonov delavcev,« je pojasnil direktor observatorija Massimo Todisco. »K temu je treba dodati 2,5 milijona zaposlenih v trgovinskem in obrtnem sektorju ter približno milijon prostih poklicev,« je pristavil. Med mesti, ki beležijo največje število povratkov, so Rim (600 tisoč ljudi), Milan (350 tisoč), Turin (200 tisoč), Genova (100 tisoč) in Bologna (80 tisoč). Po podatkih observatorija je ta letošnji »protieksodus« približno za 5% večji od odgovarjajočega lanskega, kar dokazuje, da se je splošno gospodarsko stanje v državi nekoliko popravilo. Po drugi strani se bo ta konec tedna predvidoma odpravilo na počitnice približno 2 milijona Italijanov, 3% več kot lani ob istem času. Okrog 60% le-teh bo počitnice preživelo v svoji drugi hiši ali pri prijateljih in znancih. Največ jih gre k morju, zlasti na jadransko obalo, pa tudi v Kalabrijo. Kar zadeva potovanja na tuje, so na prvem mestu evropska mesta (zlasti Pariz, Barcelona in London), za njimi pa plaže ob Rdečem morju. Ta konec tedna bo torej skupno potovalo kakih 15 milijonov italijanskih turistov. Približno 65% jih potuje z avtomobili, 25% z vlaki in 10% z letali. BOCEN Pokrajina odslovila pet lenuhov BOCEN - Od začetka tega leta je uprava Avtonomne pokrajine Bocen odslovila 5 delavcev zaradi le-narjenja. Gre za različne profile, od šolskega sluga do elektronskega tehnika. »Šolski sluga je predstavljal res skrajni primer,« je povedal namestnik direktorja za osebje Armand Mattivi. »Dobil je tri ukore in prav tolikokrat smo ga povabili, naj spremeni svoj odnos do dela, a bilo je vse zaman,« je pristavil. Mattivi je pojasnil, da pri od-slovitvah strogo spoštujejo postopke, ki so predvideni po zakonih. Načelnik zainteresiranega oddelka posreduje uradu za osebje morebitne očitke, urad pa zadevo tehnično preuči. Obtoženi uslužbenec ima nato 20 dni časa, da zavzame stališče. Sledi pogovor z načelnikom oddelka, na katerega se uslužbenec navadno predstavi s sindikalistom ali drugim spremljevalcem. Na tej osnovi načelnik odloči, ali naj zahteva odslovitev. Evropska centralna banka 24. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 24.08 23.08 ameriški dolar 1,3508 1,3615 japonski jen 154,98 157,70 kitajski juan 10,2534 10,3019 ruski rubel 34,9220 35,0640 danska krona 7,4417 7,4420 britanski funt 0,68105 0,67885 švedska krona 9,3645 9,3780 norveška krona 7,9985 7,9540 češka krona 27,668 27,693 švicarski frank 1,6248 1,6362 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 260,39 258,37 poljski zlot 3,8454 3,8335 kanadski dolar 1,4298 1,4328 avstralski dolar 1,6820 1,6581 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,2727 3,2600 slovaška krona 33,779 33,740 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6980 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,28 88,36 turška lira 1,8370 1,8116 hrvaška kuna 7,3292 7,3275 Zadružna Kraška banka 24. avgusta 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3736 1,3454 britanski funt 0,6871 0,6713 švicarski frank 1,6619 1,6214 japonski jen 160,9250 153,0750 švedska krona 9,6149 9,1550 avstralski dolar 1,7018 1,6300 kanadski dolar 1,4635 1,4078 danska krona 7,58437 7,29862 norveška krona 8,1590 7,7610 madžarski florint 265,32125 252,37875 češka krona 28,44272 27,05527 slovaška krona 34,60502 32,91697 hrvaška kuna 7,51068 7,14431 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 24. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja 7,57 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 24. avgusta 2007 Indeks MIB 30: +0,65 delnica cena € var. % ALITALIA 0,8395 -0,25 ALLEANZA 9,435 +0,26 ATLANTIA 24,12 -0,04 BANCA ITALESE 15,35 +0,56 BANCO POPOLARE 18,87 +1,04 BPMS 4,6775 -0,12 BPM 10,27 +0,58 CAPITALIA 7,05 +0,66 ENEL 7,59 +0,72 ENI 24,86 +1,55 FIAT 19,07 -1,08 FINMECCANICA 20,99 +0,72 GENERALI 29,61 +0,89 IFIL 7,1 -0,53 INTESA 5,625 -0,16 LOTTOMATICA 26,23 -0,30 LUXOTTICA 25,45 -0,12 MEDIASET 7,805 +0,26 MEDIOBANCA 15,7 -0,20 MEDIOLANUM 5,23 +0,15 PARMALAT 2,54 +1,28 PIRELLI 0,915 +0,23 SAIPEM 26,44 +4,30 SNAM 4,2825 +3,12 STMICROELEC 12,42 +0,49 TELECOM ITA 2,0475 +0,86 TENARIS 17,35 +1,27 TERNA 2,5075 +0,91 UBI BANCA 18,72 -0,21 UNICREDITO 6,325 +0,32 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Marsikateri ravnatelj bo moral voditi dve šoli Nekateri odhajajo v pokoj in ni več mogoče imenovati poverjenih ravnateljev Na nekaterih tržaških slovenskih šolah se glede ravnateljskih mest napoveduje prava revolucija, saj bo slika v novem šolskem letu precej drugačna od tiste, katere smo bili doslej vajeni. Že včeraj smo na goriških straneh poročali, kako bo po novem didaktična ravnateljica v Ulici Brolo v Gorici Miroslava Braini vodila tudi goriški višješolski tehnični pol Cankar-Zois-Vega, danes pa pišemo o tem, kako se na Tržaškem soočajo s kar štirimi sličnimi primeri. Dogaja se namreč, da z letošnjim letom odhajajo v pokoj kar štirje ravnatelji na slovenskih šolah na Tržaškem. Gre za dosedanje didaktične ravnateljice na Opčinah, v Dolini in Nabrežini Stanislavo Sosič Čuk, Majdo Mihačič in Judito Gujznik ter za ravnatelja Nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini Aleksandra Kriščaka. Zakon ne predvideva več imenovanja novih poverjenih ravnateljev, zato so morali mesta odhajajočih prevzeti nekateri ravnatelji, ki so že redno oz. stalno nameščeni, saj take zadolžitve po zakonu ne morejo zavrniti. Tako bo po podatkih, ki smo jih dobili pri Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Furlanije Julijske krajine in na spletni strani slednjega, Didaktično ravnateljstvo Opčine kot vršilec dolžnosti oz. namestnik po novem prevzel Marijan Kravos, ki ostaja didaktični ravnatelj pri Svetem Jakobu. Na Didaktično ravnateljstvo Dolina prihaja Ksenija Dobrila, ki je doslej ravna-teljevala NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu in ostaja na tej šoli kot namestnica. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina bo po novem vodil Marko Jarc, dosedanji ravnatelj tamkajšnje NSŠ Iga Grudna. Na njegovo mesto prihaja Zvonko Legiša, ki bo nabrežinsko srednjo šolo vodil kot namestnik, saj ostaja še naprej ravnatelj na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah oz. Proseku. NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini bo po novem vodil Emil Bole, dosedanji ravnatelj NSŠ Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu, ki ostaja na tej šoli kot namestnik. Na ostalih šolah ne bo sprememb. Tako bo svetoivansko didaktično ravnateljstvo še naprej vodila Fiorella Benčič, Licej Franceta Prešerna Loredana Guštin, Poklicni zavod Jožefa Stefana Igor Sancin, Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa Daribor Zupan, Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška pa Marina Castella-ni. (iž) Med ravnateljstvi, ki bodo doživela spremembe, je tudi didaktično ravnateljstvo na Opčinah kroma ŠOLA - V torek, 4. septembra, otvoritev v Kulturnem domu v Trstu Čez dober teden se bo začel 42. jesenski seminar za šolnike Zadnji dnevi pred začetkom novega šolskega leta so za slovenske šolnike v Italiji običajno posvečeni tradicionalnemu jesenskemu seminarju, ki bo letos doživel že 42. izvedbo. Seminar, ki ga prirejajo slovensko in italijansko ministrstvo za šolstvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo - Območna enota Koper, Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino in Urad za slovenske šole pri slednjem, medtem ko je program oblikovala Andreja Duhovnik Antoni, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu RS za šolstvo, se bo uradno začel v torek, 4. septembra, v Kulturnem domu v Trstu. Ob 9. uri bo otvoritveno predavanje dr. Andreje Barle Lakota na temo Ugotavljanje kakovosti - za- rota evalvativne države, ob 11. uri pa bo slavnostna otvoritev z nastopom gojencev Glasbene matice, pozdravnimi govori ter sprejemom, ki ga prirejata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Delovni program se bo začel dan kasneje, v sredo, 5. septembra, ko se bodo ob 9. uri na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah zbrali profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah iz Trsta in Gorice, ki se bodo raz -delili v sedem skupin. V četrtek, 6. septembra, se bodo na Osnovni šoli Otona Župančiča v Gorici ob 9. uri zbrali vzgojitelji in učitelji otroških vrtcev in osnovnih šol z Goriškega ter dvo- jezičnega šolskega centra v Špetru, ki se bodo porazdelili v dve oz. tri skupine. Seminar se bo zaključil v petek, 7. septembra, ko se bodo v prostorih NSŠ Sre čka Kosove la oz. OŠ Fran ceta Bevka na Opčinah zbrali vzgojitelji oz. učitelji vrtcev in osnovnih šol na Tržaškem, ki se bodo porazdelili v dve oz. pet skupin. Med letošnjimi temami so npr. predstavitev novosti slovenskih založb glede učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik in literaturo, vrednotenje zmožnosti govora pri pouku angleščine, vprašanje italijanščine kot prvega jezika v italijanskih šolah v Sloveniji, retorika za pedagoške delavce, sindrom izgorevanja, slovnica pri pouku slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, portfolio idr. Sobota, 25. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI APrimorski ~ dnevnik Leva sredina zelo kritična do Dipiazze Opozicija v mestni skupščini je na včerajšnji novinarski konferenci ostro kritizirale dejavnost ozirome nedejavnost župana Roberta Dipiazze in njegovega odbora. Srečanja z novinarji so se udeležili Iztok Furlanič (SKP), Fabio Omero (LD), Roberto Decarli (občanska lista) ter svetnika Marjetice Sergio Lupieri in Fabio Minisini. Po njihovem mnenju vlada v upravni večini popolna politična zmeda, kot dokazujejo zadnja dogajanja okrog prometne ureditve v strogem mestnem središču. Župan Dipiazza govori eno, odborniki drugo, predstavniki desne sredine pa tretje, so poudarili zastopniki leve sredine. Podobna nesoglasja se pojavljajo tudi pri vprašanju. če je umestno ali ne, da mestni redarji nosijo orožje. Kritike na občinski odbor so tudi padle glede ukinitve nekaterih šolskih avtobusov. Dipiazza je sinoči zavrnil vse kritike in očitke leve sredine. Prepričan je, da mestna uprava dobro deluje in da v večinskem zavezništvu je vse v redu in da se nihče ne prepira. Lippi: koprski terminal nevaren kot Krško... Tržaška desnica se ne more in tudi noče na noben način otresti predsodkov do sosednje Slovenije. Tržaški župan Paris Lippi v tiskovnem sporočilu izraža zaskrbljenost nad možnostjo, da bi Koper dobil plinski terminal, ki bi po njegovem pomenil za Trst ekološko grožnjo, podobno kot jedrska centrala pri Krškem. V isti sapi pa zastopnik skrajne desnice poziva italijansko vlado, naj čimprej prižge zeleno luč za vsaj en terminal v naši pokrajini. V tem primeru bi Trst, če sodimo po Lippije-vih besedah, dobil svoje Krško kar na domačih tleh... Pobuda »Rastline in dobra hrana« V botaničnem vrtu Carsiana v zgo-niški občini bo jutri na sporedu pobuda »Rastline v povni«, ki ima za cilj spoznavanje cvetja in zelišč v hrani. Vodena obiska bosta na sporedu ob 16. in 17. uri. Pri pobudi Pokrajine in združenja »Curiosi in natura« sodelujejo tudi SDGZ in nekatere restavracije Guštin (Zgonik), društvena gostilna (Gabrovec), Križman (Repen), Lampara (Križ), Sardoč (Prečnik) in zgoniška enoteka. PROMETNA NESREČA - Po ovinku v neposredni bližini Štivana Po silovitem trčenju v avtomobil za 57-letnega motociklista pridržali prognozo Razbiti sprednji del avtomobila priča o silovitosti trčenja kroma »Pred mano je peljal motociklist, za mano moj prijatelj z avtomobilom. Naenkrat je iz ovinka naravnost proti nam pridrvel skuter. Motociklist se mu je s težavo izognil, tudi sam se zapeljal na skrajni rob ceste. Prijatelj za mano se je tudi skušal izogniti nenadni oviri, a ni nič pomagalo, skuter se je silovito zaletel v sprednji del njegovega avtomobila, v ogledalu sem opazil, da je voznik dobesedno poletel nad prijateljevo vozilo in obležal ob cesti.« Tako je pravil Maurizio Orsini, ki je bil priča včerajšnji prometni nesreči okrog 200 metrov pred Štivanom, kjer se je težje poškodoval 57-letni G.A. iz Škocjana ob Soči, zanj so si v ka-tinarski bolnišnici pridržali prognozo. G.A. je s skuterjem yamaha Xmax 250 prihajal iz Štivana in je bil namenjen proti Devi-nu. Na dokaj ostrem ovinku verjetno ni prilagodil hitrosti, tudi nekoga naj bi prehiteval, in ga je začelo zanašati na nasprotno stran ceste. Trčil je v avtomobil renault laguna, v katerem je bil Orsinijev prijatelj, Francoz, 43-letni Jean Christofe Renou skupaj s prijateljico in hčerkama, sta-rima8 oz. 10 let. Na pomoč je najprej prišel rešilec službe 118 iz Tržiča, bilje bližji kraju nezgode, zatem še rešilec iz Trsta. Potem ko so nesrečnežu nudili najnujnejšo nego, so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Po zdravniško pomoč so odpeljali tudi šoferja in potnike v reanultu, vendar z njimi ni bilo nič hujšega. Tako Orsini kot Renou živita v Franciji, v bližini Pariza, trenutno pa so na oddihu v naših krajih. Orsini ima namreč hišo v Paparianu, njegov oče je doma iz Fiumicella. Izvide o nesreči, zaradi katere je bilo tudi nekaj zastojev v prometu, so opravili devinski karabinjerji. Spet težave v prometu na križišču nad Katinaro Verjetno je včeraj popoldne le malokdo pričakoval zastoje in kolono na hitri cesti proti Trstu. Ko je opazil, kaj se dogaja, je bilo že prepozno: po polžje se je moral pomikati vse do izstopa pri znanstvenem parku, kjer se je lahko rešil iz gneče, ki se je nadaljevala do križišča nad Katinaro. Na omenjenem križišču je namreč prišlo do hudih težav, ker se je s Peska stekala vrsta turistov, ki so se vračali z dopusta. 6 Sobota, 25. avgusta 2007 TRST / URBANISTIKA - Tiskovna konferenca tržaškega občinskega odbornika Buccija Od ponedeljka novosti na gradbenem področju Zaradi uveljavitve deželne urbanistične reforme več pristojnosti občinam V ponedeljek, 27. avgusta bo začel veljati nov deželni zakon, ki uveljavlja urbanistično reformo in nove predpise za gradbene in krajinske posege, s katero se med drugim prenašajo nove pristojnosti na občine. Tržaški občinski odbornik Maurizio Bucci je glavne novosti orisal na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je sodeloval tudi direktor področja za ozemeljsko načrtovanje Občine Trst Car lo To so li ni. Deželni zakon št. 5 z dne 23. februarja 2007 (v 9. številki deželnega uradnega lista je bil objavljen 28. februarja letos) predstavlja enega od stebrov urbanistične reforme, saj skupaj s pravilnikom izvajanja in z novim deželnim ozemeljskim načrtom na novo ureja področja urbanis-tike, gradenj in krajinskih vidikov v okvi rih za ko no daj nih pris toj nos ti Dežele FJK. » Med naj po memb nej ši mi no -vostmi, ki bodo začele veljati v pone-de ljek, je pos to pek za spo ro či lo o za - čet ku del ( t. i. DIA), ki je bil do slej v izključni prostojnosti profesionalca oziroma izvajalca del, po novem pa bodo vključeni tudi občinski tehniki, ki se bodo morali neposredno izraziti o ukrepih z bolj neposrednim in specifičnim preverjanjem vloženih aktov,« je povedal odbornik Bucci. Ob tem je dodal, da je prenos večjih pristojnosti na občine sicer pozitiven, vendar bi morala Dežela to povečanje nalog pospremiti tudi z večjim prenosom finančnih virov in osebja. Z uveljavitvijo deželnega zakona št. 5/2007 so postale takoj izvedljive norme o gradbeni dejavnosti, med tem ko bo mo ra la no ve ur ba nis -tič ne pred pi se Ob či na vnes ti v svoj pravni red s sprejemom novih predpisov za načrtovanje, in to v roku treh let od začetka veljavnosti deželnega zako na. Pri novi gradbeni disciplini se je deželni zakonodajalec odločil za prilagoditev splošnim načelom državne zakonodaje na tem področju, katerim Maurizio Bucci kroma so bila dodana nekatera posebna določila, ki pa bodo v celoti izvajana šele po izdaji izvedbenega pravilnika. Zaradi kombiniranega učinka 63. in 64. člena deželnega zakona št. 5/2007 (ki predpisujeta dokončne in prehodne norme oziroma ukinitve), bodo gradbeni postopki v prihodnjih me se cih po te ka li po dveh re žimih, je povedal Bucci. V prvem primeru bodo vsi gradbeni postopki, ki so bili za-če ti na os no vi vlog na ge ne ral ni pro -tokol Občine Trst do 26. avgusta 2007, obravnavani na osnovi doseda- njih predpisov, kar pomeni, da bodo potekali po določilih starega deželnega zakona iz leta 1991. Drugačen režim pa bo veljal za vloge, ki bodo dospele na Občino od 27. avgusta naprej in bodo torej obravnavane po novih predpisih za gradbeno dejavnost. Glede na nove postopke za krajin ska po ob las ti la sta od bor nik Buc -ci in direktor Tosolini povedala, da se bodo nadaljevali postopki, kijih ureja 159. člen zakonodajnega odloka št. 42/2004, in to do da tu ma, ko bo do ob čin ski ur ba nis tič ni in stru men ti prilagojeni deželnemu ozemeljskemu načrtu. Ob či na Trst ob tem ob ve šča, da so bili pripravljeni vzorci za prošnje za stanovanjske akte, kot jih predvideva nov deželni zakon. V naslednjih dneh bodo modeli prošenj dosegljivi na splet ni stra ni Ob či ne Trst (www.retecivica.trieste.it), in sicer na straneh, ki so povečene ozemeljskemu načrtovanju pod geslom »Come faccio per... « (kaj narediti za...). OPČINE - Praznovanje farnega zavetnika Zaključen Jernejev teden Sinočnjo mašo je daroval nekdanji openski župnik in dekan Zvone Štrubelj Slavja ob openskem farnem zavetniku svetem Jerneju so se sinoči slovesno zaključila z večerno sveto mašo, ki jo je daroval bivši openski župnik in dekan dr. Zvone Štrubelj. Štrubelj je opensko župnijo vodil med letoma 1991 in 2000, trenutno pa je župnik slovenske katoliške misije v mestu Stuttgart, pres tol ni ci nem ške zvez ne de že le Ba den-Würt tem berg. O tem, da je bi lo ob -dobje, ki ga je Štrubelj preživel na Opčinah, zanj zelo pomembno, priča tudi dejstvo, da je eno od jubilejnih svetih maš ob petindvajsetletnici svojega duhovniškega posvečenja sklenil darovati na Opčinah. Ostali dve praznični maši sta namreč potekali v Stuttgartu in kraju Videm-Dobrepolje na Dolenjskem, od koder je Štrubelj doma. S Štrubljem bomo v naslednjih dneh na straneh našega dnevnika objavili priložnostni intervju. Sinočnja slovesna maša pa je bila predvsem priložnost, da se openski žu-pljani srečajo s svojim dolgoletnim bivšim župnikom. Da je šlo za res slovesen dogodek, so potrdile tudi melodije pritrkovalcev, ki so se oglasile iz open-skega zvonika. Sveti maši je v prostorih župnišča sledilo družabno srečanje. Petkova sveta maša sicer ni bil edini dogodek, ki se je zgodil ta teden na Opčinah. V sredo je namreč v openski župnijski cerkvi sv. Jerneja s koncertom nabožnih pesmi nastopila pevka Martina Feri, na orgle pa jo je spremljal Iztok Cergol. Šlo je za res enkratno doživetje, bodisi zaradi vsebine samega koncerta, kot tudi glede same njene izvedbe. V sklopu Jernejevega tedna pa je bil v četrtek kljub slabemu vremenu pohod po poteh openske župnije, ki bi moral sicer sprva potekati v ponedeljek, a so ga zaradi slabega vremena izvedli v četrtek. Čeprav vreme tudi tisti dan ni bilo posebno naklonjeno, je dobra desetina pogumnih openskih žu-pljanov z župnikom Francem Pohajačem na čelu pod dežniki vseeno krenila na pot. (ps) Pevka Martina Feri je v openski cerkvi nastopila v sredo, na orgle pa jo je spremljal Iztok Cergol kroma SKLEP FJK Nabrežina: karabinjerji v novih prostorih Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila denar za gradnjo nove karabinjerske postaje v devin-sko-nabrežinski občini. Občina bo v ta namen dobila letni prispevek 302.400 evrov za obdobje desetih let. Novo kasarno bodo zgradili na območju med Sesljanom in Nabre-žino kamnolomi v bližini tamkajšnje obrtne cone. Območje, kjer so nekoč obdelovali kamen, bodo razlastiti kot je že določeno v nedavni spremembi občinskega regulacijskega načrta, ki sicer še ni bila dokončno odobrena. Sesljan: leva sredina je zelo razočarana Devinsko-nabrežinska opozicija (lista Skupaj-Insieme in SKP) je razočarana nad potekom nedavne izredne seje občinskega sveta. V opoziciji so sicer zadovoljni, da je na koncu prišlo do soglasno odobrenega stališča, od župana Giorgia Reta in od njegove uprave pa so pričakovali večjo odprtost in precej jasnejša stališča o bodočnosti Sesljanskega zaliva. Nabrežinsko opozicijo precej skrbi tudi dejstvo, da nameravata Občina in deželna vlada skupaj vložiti pritožbo zoper nedavni sklep spomeniškega varstva FJK, ki je zavrnilo krajinska dovoljenja za gradnje v sesljanskem kamnolomu. Občinski svetnik Skupaj-In-sieme Maurizio Rozza pa v tiskovnem sporočilu kritizira Retovo upravo, ki se je po njegovem izognila soočenju o novih smernicah občinske urbanistične politike. Sv. Sergij: danes in jutri praznik SIK Stranka italijanskih in slovenskih komunistov prireja danes in jutri v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju (Ul. Peco 14) praznik svojega glasila Rinascita. Drevi bo igral ansambel Arcobaleno band. Politični del prireditve bo na sporedu jutri, ko bosta na prazniku govorila pokrajinska tajnica stranke Giuliana Zagabria in občinski svetnik Stranke komunistične prenove Marino Andolina. LIVINALLONGO - Poezija in narodne manjšine Mladi pesniki se uveljavljajo Na prireditvi v Dolomitih učenci in dijaki iz tridesetih šol jezikovnih skupnosti v Italiji Lenart Legiša (šola Gruden) v Livinallongu bere svojo pesem Nagrajenca Veronika Vascotto in Jan Hussu, učenca kriške šole Alberta Sirka V kraju Livinallongo v Dolomitih (pokrajina Belluno) so - kot smo po ro ča li - na gra di li ude le žen ce na -tečaja Mendranze 'npoejia (Manjšine v poeziji v ladinskem jeziku), ki so se ga udeležili učenci in dijaki 30 šol jezikovnih manjšin širom po Italiji. Na te čaj je bil na me njen tu di od ras -lim, kjer se je s tretjo nagrado lepo uveljavila Benečanka Marina Cer-netig. Med nagrajenci so bili tudi Lenart Legiša, dijak nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ter Jan Hussu in Veronika Vascotto, učenca kriške osnovne šole Alberta Sirka. To je bila druga izvedba natečaja, ki ga prireja občinska uprava Li-vinallonga ob sodelovanju kulturnih združenj in lokalnih uprav, med kate ri mi je tu di De že la Ve ne to. Mla de nagrajence je nagovoril tudi škof iz Belluna Giuseppe Andrich, čigar škofija je zelo pozorna do tamkajšnjih jezikovnih manjšin. / TRST Sobota, 25. avgusta 2007 7 V W hI I II 1 I—' IV/JI V/^/ Vi-l^ljU V VK/VI I I Jl\\. I I I J V N.» L M Zahteva po referendumu DOLINA DOLINA - Desnosredinska opozicija v občinskem svetu Resolucija v o zbiranju odpadkov na domu podporo Julija v občini zbrali nekaj več kot 216 ton odpadkov (neločenih odpadkov je bilo za 180 ton) živinoreje Desnosredinska opozicija v dolinskem občinskem svetu zahteva posvetovalni referendum o ločenem zbiranju odpadkov na domu, ki ga je občinska uprava uvedla 1. julija letos. Namen j e jasen: opozicija upa, da se bodo občani na referendumu izrekli proti novemu načinu zbiranja odpadkov in tako prisilili občinsko upravo, naj novo službo ukine in naj spet vzpostavi star način zbiranja odpadkov, z velikimi zabojniki ob robu cest. Resolucijo z zahtevo po posvetovalnem referendumu je med včerajšnjo občinsko sejo v imenu desne sredine vložil svetnik stranke Združeni v tradicijah Boris Gombač. Ob tem je napovedal postopek, ki bi ga morala občinska uprava izpeljati, da bi zadostila zahtevi. V roku petnajstih dni bi morali imenovati komisijo treh garantov, da izreče svoje mnenje o možnosti posvetovalnega referenduma. Komisijo naj bi sestavljali občinska tajnica, predstavnik sodišča in predstavnik občinske uprave. V roku tridesetih dni bi se moral o resoluciji izreči občinski svet, v nadaljnjih 60 dneh pa naj bi zbirali podpise v podporo referendumu, ki bi ga lahko izvedli že ob božiču, kot je napovedal Gom bač. Dolinska županja Fulvia Premolin je Gombača opozorila, daje ločeno zbiranje odpadkov sedaj obvezno. Tako določa odlok nekdanjega ministra za okolje Ronchi-ja. Z uvedbo službe ločenega zbiranja odpadkov na domu je občinska uprava dosegla dva pomembna cilja. Prvič: občani lahko sami, na domu, ločujejo odpadke, kar se bo nato tudi poznalo z znižanjem dajatev za odvažanje odpadkov. Drugič: ko bo nova služba stekla s polno paro, bodo s cest odstranjeni vsi dosedanji zabojniki (večino so jih že odstranili), v katere pa so odlagali odpadke - poleg domačinov - tudi občani drugih občin. Tako je morala dolinska občina (beri: njeni občani) plačevati za odvoz odpadkov, ki so jih proizvajali občani drugih občin. Županja Premolinova je v odgovoru na interpelacijo, ki jo je o novi službi za ločeno zbiranje odpadkov na domu predstavil svetnik Gombač, posredovala tudi vrsto zanimivih podatkov o odvozu odpadkov v prvem mesecu delovanja nove službe. Skupno so odpeljali nekaj več kot 216 ton odpadkov. Največ (180,64 tone) je bilo neločenih trdih komunalnih odpadkov, sledijo multimaterial (13,6 tone), papir in karton (13,16 tone), zajetni odpadki (5,92 tone), avtomobilski plašči (2,42 tone) in biorazgradljivi odpadki (0,74 tone). Premolinova je poudarila, da prevzemov odpadkov »se ne izračuna pri ne-ločenem zbiranju, ker se bo izvajanje nove tarife začelo s 1. januarjem prihodnjega leta.« Poudarila je še, da »za ločeno zbiranje ni mogoče izračunati število izpraznitev za vsakega odjemalca, ker to ni storitev proti plačilu.« Ločene odpadke v mesecu juliju so predali podjetju Logica s sedežem v Ul. Pi-etraferrata v Trstu. Svetnik Gombač je hotel še izvedeti, zakaj prireditelji poletnih šager ne plačujejo odvoza odpadkov. Premolinova mu je pojasnila, da je »služba odnašanja odpadkov za šagre predvidena po zakupni pogodbi, in to je dolžnost podjetja. Jeseni se bo poskrbelo, da se bo znesek zaračunalo v breme organizatorjem posameznih poletnih šager.« Na Gombačevo vprašanje, komu je služba za odvoz odpadkov »prodala odpadke«, je županja poudarila, da »se odpadke ne prodaja, a preda,; prejem prispevka za reciklažo pa bo določen v okviru konvencije z ustanovo Conai. Premolinova je ob tem spomnila na milansko izkušnja z odpadki. V Milanu so uvedli službo ločenega zbiranja odpadkov pred desetimi leti. Takrat so v mestu ločeno zbrali le 7 odstotkov odpadkov. Po enem desetletju se je delež zvišal na 43 odstotkov. Po njenem mnenju dolinski občani ljubijo okolje in svoje ozemlje, zato je prepričana, da se bodo zavzeli za uspeh novega načina ločenega zbiranja odpadkov na domu. Ločeno zbiranje odpadkov na domu: ali bo potreben posvetovalni referendum? kroma DOLINA - Gombač: Zakaj društva ne plačujejo davka na odpadke? »Nespodobno povabilo« Premolin: Društvom bi se morali zahvaliti za njihovo delovanje, ne pa jih obdavčiti! Dolinski občinski svetnik stranke Združeni v tradicijah Boris Gombač je 26. julija vložil v občinski svet interpelacijo o »izračunavanju takse na smeti in novo ustanovljeni tarifi za smeti.« V njej je želel izvedeti, zakaj številna društva v občini ne plačujejo davka na odvažanje odpadkov, kot vsi drugi. Po njegovem mnenju ne bi smelo biti razlik pri plačevanju davka Tarsu, sedanjega davka na odpadke oziroma nove tarife na odpadke (Tia) in bi morala občinska uprava zahtevati, naj kulturna društva plačajo davek na odvoz odpadkov, in sicer za poslopja, ki jih upravljajo. Gombač je poslopja tudi omenil. Gre za sedeže kulturnih društev pri Dom-ju, na Gročani, v Mačkoljah, v Pre-benegu, v Boljuncu, v Ricmanjih in v Dolini. Dolinska županja Fulvia Premolin mu je zelo ostro odgovorila. Uvodoma zelo birokratsko: »V smislu 10. člena občinskega pravilnika za iz- vajanje davka za odpravo trdih komunalnih odpadkov, ki je bil sprejet s sklepom občinskega sveta št. 41/c z dne 29. septembra 1995, so bila vsa omenjena poslopja oproščena davka, razen dvorane kulturnega društva Valentin Vodnik, ki je v lasti zasebnikov.« Zatem pa zelo zagnano: Ljudje v društvih delajo prostovoljno, prispevajo za našo občinsko skupnost. Zato bi bilo res absurdno, ko bi morali, ob svojem dragocenem prostem času žrtvovati še iz lastnega žepa za plačilo davka na odpadke. Poudarila je, da obstaja še cela vrsta drugih organizacij, od katerih občina ne zahteva plačevanja davka na odpadke. »Prav je, da občina podpira te organizacije in njihovo delovanje. Ti ljudje so ga-rači, prostovoljci; opravljajo hvalevredno delo. Njim moramo biti hvaležni, ne pa jih še dodatno obdavčiti.« Premolinova je dodala, da kulturna društva vzdržujejo poslopja, v katerih delujejo, sicer bi začela ta s časom propadati. Stavbe pa imajo tudi drugače dragoceno vlogo. V njih potekajo sestanki - županja je izrecno omenila srečanja ob pripravljanju načrta na socialnem področju - in druge manifestacije, na katerih se zbirajo in družijo domači ljudje. Gre torej za pomembne zbirne prostore, v katerih poteka in se bogati kulturno delovanje v prid celotne občinske skupnosti. Po seji je bila županja Premoli-nova še zgrožena nad očitnim namigom, da bi morala kulturna in druga društva plačevati davek na odpadke za poslopja, v katerih poteka njihova društvena in družbena dejavnost, in zavrnila to »nespodobno povabilo«. Potrdila je, da občina ne namerava obdavčiti teh prostorov, in dodala: »Upam, da bodo ljudje v naši občini vendarle sprevideli in ločili med tistimi, ki delujejo v dobrobit občinske skupnosti, in tistimi, ki s svojimi posegi zganjajo le neumnosti.« Dolinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril predlog resolucije o pozivu deželni upravi za dodelitev prispevka »de minimus« v podporo živinorejskega sektorja. Resolucijo so podprle že številne druge občinske uprave. Z njo so hotele priskočiti na pomoč živinorejcem, kijih je letošnja pomladanska suša močno prizadela, saj je za kakih 70 do 80 odstotkov izničila pridelek sena, kot je poudaril občinski odbornik za kmetijstvo Antonio Ghersinich. Svetnik stranke Združeni v tradicijah Boris Gombač je k resoluciji vložil popravek. V njem je zapisal, da ni živinorejcem prizadela škodo le suša, temveč tudi »človeška roka«, in sicer tako, da je na območju dolinske občine »posadila milijon kvadratnih metrov površine s trtami in oljkami, in tako odvzela živinoreji pašniš-ke površine.« Županja Fulvia Premolin je svetnika Gombača podučila, da so resolucijo sestavili sami živinorejci in da so jih v dru gih oko liš kih občinah podprle same uprave. V Dolini je dala županja resolucijo v razpravo občinskemu svetu, da bi jo skupščina s svojim glasom še dodatno podkrepila. Od bor nik za kme tij stvo Ghersinich je pojasnil, da vprašanje le obrobno zadeva živinorejce dolinske občine. Suša je mnogo bolj prizadela živinorejo v drugih kraških občinah. Ob slabi košnji si morajo mnogi pomagati z nakupom sena, kar seveda stane. Prav zato poziv deželni upravi, da bi živinorejcem posredovala vsaj minimalni prispevek. Odbornik je - po tem pojasnilu - pozval Gombača, naj umakne svoj popravek. Ta je - po posvetovanju z ostalimi svetniki desnosredinske opozicije - tudi povabilo sprejel, dodal pa je, da bi morali na eni od prihodnjih občinskih sej razpravljati o položaju živinoreje v občini. Resolucijo so podprli svetniki levosredinske večine, Gombač in svetnica Zelenih Moira Fonta-not, medtem ko so se ostali svetniki desnosredinske opozicije (Sergio Rudini, Giorgio Jercog in Roberto Massi) vzdržali. DOLINA - Svetnik Michele Di Donato 2mm v v • Čiščenje in vzdrževanje cest Med včerajšnjo sejo dolinskega občinskega sveta je svetnik Michele Di Donato spregovoril o potrebi po čiščenju in ureditvi pokrajinskih in občinskih cest v občini. »Luknje na cestah je treba sproti popraviti, ob cesti štrleče grmičevje pa odrezati ali posekati, travo pa pokositi,« je izjavil. Di Donato se zaveda, da »ni denarja, da bi asfaltirali vse ceste tako, kot bi želeli, moramo pa vsaj poskrbeti, da se obstoječe luknje in luknjice na cestah zakrpa. V tem trenutku je lukenj na cestah kar precej, obcestna trava in grmičevja pa so marsikje prerasli po robovih asfaltne preproge. Prav zato mora občinska služba za vzdrževanje cest in zelenja hitro in učinkovito posegati. Ti posegi so bistveni za varnost prometa,« je ocenil Di Donato. Svetnik je tudi omenil vprašanje cestnih smerokazov. V nekaterih krajih so poškodovani, odtočni kanali in cestni jaški pa sesuti z zemljo in prekriti z zelenjem. Smerokaze je treba sproti popraviti ali jih ponovno namestiti, jaške in kanale pa očistiti in izprazniti. Za Di Donata je nadalje Michele Di Donato pomembno stalno nadzorovanje kakovosti izvedbe vzdrževalnih in javnih del, ki jih daje občinska uprava v zakup zunanjim podjetjem. Ob koncu je še pozval občinski odbor, naj poseže pri tržaški pokrajini, naj poskrbi za pravočasno in učinkovito čiščen je in vzdrževanje cest, ki so v njeni pristojnosti znotraj območja dolinske občine. Županja Fulvia Premolin mu je v tej zvezi sporočila, da je dala pokrajinska uprava v zakup dela za čiščenje pokrajinskih cest in da so se dela ponekod že za-če la. DOLINA - Županja Fulvia Premolin Dela v Glinščici Steza prijateljstva in Sprejemni center Dolinska županja Fulvia Premolin je med včerajšnjo občinsko sejo poročala o poteku vzdrževalnih del na Stezi prijateljstva, ki sodijo v okvir čez-mejnega projekta Dolina Glinščice in njena okolica iz evropskega programa Interreg III A Italija-Slovenija. Junija je bil odobren podzakup del podjetju Agriforest iz Kluž v vi-demski pokrajini. To je prevzelo mesto podzakupnega podjetja De Cecco opere a verde iz kraja Pozzuolo del Friuli, ki ni delalo v skladu s projektom. Dela na stezah so v polnem teku. V kratkem pa bodo stekla dela v Sprejemnem centru v Boljuncu. Ta predvidevajo vzdrževanje električnega sistema, za notranjo opremo pa je bil komaj dodeljen nalog za pripravo predhodnega načrta. Dela naj bi zaključili konec oktobra letos. Dolinska županja je spregovorila tudi o prenovi nogometnega igrišča v Dolini. Dela za prekritje igrišča športnega centra Silvana Klabjana z umetno travo so bila zaključena v roku. »Prvotno odobreni načrt, žal, ni predvideval postavitve nove mreže. Po zaključku del pa so ostala na razpolago finančna sredstva, ki morajo biti po zakonu predvidena za kritje morebitnih sporov med naročnikom del - v tem primeru občina - in izvajalcem. Ker z izvajalcem ni bilo sporov, so omenjena finančna sredstva ostala na razpolago za izboljšave. Občinska uprava je smatrala, da je najprimernejše, da se razpoložljiva sredstva uporabi za nakup in vgradnjo mreže. Ta bo postavljena v teku septembra,« je zagotovila dolinska županja. Ob koncu svojega poročila je še napovedala, da bo 8. in 9. septembra v okviru razstavnega sejma domačih pridelkov v Gročani potekala jesenska izvedba Odprte meje v sodelovanju z občino Hrpelje-Kozina. Sobota, 25. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI KRAŠKA OHCET - Priložnost za ljubitelje Fotografski natečaj v Cas je še danes in jutri Ljubitelji fotografije in profesionalni fotografi pozor! V okviru letošnje izvedbe Kraške ohceti Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo poseben fotografski natečaj. Udeležijo se ga lahko vsi tisti, ki bodo sledili 23. Kraški ohceti. Tema je namreč vezana na program letošnje izvedbe. Fotografirate lahko barvane noše, novoporočenca, ljudi v sprevodu, pare, ki plešejo na trgu, prevoz bale ali podoknico, skratka vse, kar se bo dogajalo v Repnu do jutri, ko se bo tudi letošnji par poročil v cerkvi na Tabru. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaoh-cet@trst80.com. Avtor odda fotografijo v digitalnem zapisu .jpg, velikosti največ 800 x 600 pikslov ter velikosti datoteke največ 200 kB. Posamezni avtor lahko sodeluje na natečaju z največ desetimi fotografijami. Rok oddaje je nedelja, 9. septembra 2007. Najlepše fotografije bodo objavljene na spletnih straneh www.kraskahisa.com, na katerih lahko poiščete tudi program 23. Kraške ohceti in pravilnik fotografskega natečaja. Le-tega dobite tudi na spletnih straneh tržaškega fotokrožka www. trst80. com. Z natečajem želijo organizatorji ovrednotiti tudi tiste fotografije, ki ne pridejo v javnost, po časopisih ali na raznih razstavah. Na tak način želijo nuditi tudi ljubiteljem fotografije prostor, v katerem lahko objavijo svoje izdelke, ki bi jih sicer pospravili v pre dal. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 25. avgusta LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 3.25. Jutri, NEDELJA, 26. avgusta 2007 VIKTOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 92-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 20. avgusta, do sobote, 25. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim re-cep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za do stavlja nje nuj nih zdra vil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino ALCIONE- Dvoranabo vpoletnemča- su zaprta. AMBASCIATORI - 16.45,18.30,20.20, 22.15 »Il bacio che aspettavo«. ARISTON - (poletna arena) 21.00 »Una notte al museo«. CINECITY -16.30,19.40,22.05, »Sicko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pathfinder: la leggenda del gu-erriero vichingo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.05, 20.00, 22.00 »Material girls«; 16.30, 19.15, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.30 »Transformers«. EXCELSIOR - 18.30, 21.15 »Fast Food Nation«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 set-timane, 2 giorni«. FELLINI - 16.15 »Il cane pompiere«; 17.50, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sic-ko«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.45 »The reef: amici per le pinne«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Distur-bia«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ratatouille«; 14.10, 16.00, 18.00 »Divji valovi«; 19.50, 22.00 »Izdajalec«; 13.20, 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 2: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.20 »Pro-va a volare«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonios Dvorana 4: 16.15, 20.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.30, 22.20 »Alla deriva«; Dvorana 5: 19.00 »Il matrimonio di Tuya«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.00, 22.15 »Sicko«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.10 »Prova a volare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Disturbia«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »4 mesi, 3 settima-ne e 2 giorni«. 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. - Veselimo se prihoda bratranca Emila Želimo mu nešteto razigranih dni z bratcem Nikolo. Ivan, Goran, Albert RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bodo poletne jezikovne delavnice za učence osnovnih šol potekale v prostorih šole Josipa Ribičiča - Karla Široka v Ul. Fra-usin 12 v obdobju od 27. avgusta do 7. septembra in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA V TRSTU sporočajo, da bodo imenovanja suplentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole v torek, 28. avgusta 2007 ob 10. uri na sedežu Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio, 4. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporočakoledarimeno-vanj za suplence neučnega osebja v Trstu za š. l. 2007/08: tehnični sodelavci: 28.08.2007 ob 9. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; upravni sodelavci: 28.08.2007 ob 10. uri na sedežu Zavoda Volta, Ul. Monte Grappa 1; šolski pomočniki: 29.08.2007 ob 8.30 in ob 15. uri na sedežu na sedežu Zavoda Volta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE OBVEŠČA da bodo 28. avgusta 2007 pri podelitvi letnih suplenc prišli v upoštev samo kandidati, ki so polnopravno vključeni v pokrajinsko (bivšo permanentno) lestvico. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah. RAV NATELJ STVO DTTZG Ž. ZO IS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. S Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Dobrni in v Šmarjeških toplicah, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 26. avgusta , trg Oberdan (deželna palača) ter ob 13.15 z Opčin (avtobusna postaja po Prosvetnem domu). IZLET KMEČKE ZVEZE V KALABRI- JO KZ prireja v sodelovanju z Vse-državnim združenjem upokojencev-CIA (Konfederacije kmetov Italije), 8 dnevni izlet na 10. Vsedržavni praznik upokojencev ANP/CIA, ki bo od 15. do 22. oktobra v Kalabri-ji. Odhod je predviden z letalom iz Benetk. Program izleta predvideva, poleg udeležbe na prazniku, ki bo v mestu Tropea tudi ogled nekaterih najznamenitejših zgodovinskih in turističnih območji Kalabrije in sicer: Gerace, Locri, Capo Colonna, Crotone, Capo Rizzato, Le Castella, Tropea, Reggio Calabria, Vito Valentia, Serra San Bruno, Cosenza, Ca-serta. Možen bo tudi ogled Eoliskih otokov. Cena izleta je 850 evrov na osebo, 400 evrov vplačanih ob vpisu najkasneje do danes, 25. avgusta 2007, saldo pa do 20. septembra. Po- drobne informacije v uradih KZ oz. pri gosp. Mariarosi (GSM 3389982850). AŠD CHEER DAN CE MIL LE NI UM sporoča, da so še prosta mesta za izlet v Gardaland 1. septembra. Vpise sprejemamo vsak dan do torka, 28. avgusta na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah, jutri od 18.00 do 19.00 ter v pon. in tor. od 9.00 do 17.00. KD FRAN VENTURINI sporočasvojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne ve-černice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! SRE ČA NJE ZA MEJ SKIH PLA NIN -SKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št 040-220155 Livio ali 040-2176855 Vojka. KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072. [IH Osmice OB KRAŠKI OHCETI je odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040-327240. IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico. SANDRA IN JOŽKO ŠKERKstavSale-žu odprla osmico OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. KRAŠKA OHCET 2007 Družina Škabar ima na orešju v Repnu odprto osmi-co. Obiščite nas! OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. Prispevki Ob 8. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 75,00 evrov za cerkveni pevski zbor Novega Sv. Antona. V spomin na Eleno Terzoni Grgič darujeta Alma in Marija Semolič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečniku in 25,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Eleno Terzoni Grgič darujeta Caterina in Guido Svara 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečni ku. V drag spomin na Eleno Terzoni Grgič darujeta Albina Vrabec 15,00 evrov in Fani Adamič 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečniku. V spomin na Zdenko Gruden daruje El-da Pangos 100,00 evrov za SKD Igo Gru den. V spomin na Mirjam Brajkovič daruje bratranec Mitja z družino 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na bratranca Vikota Rebulo darujejo Gigi, Marija, Ivanka in Cvetka 120,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Adriana Mosettija darujejo družine Cerne, Čok, Mazziero in Simoni 200,00 evrov za Združenje »Amici dell'Hospice Pineta Onlus«. V spomin na drago Zdenko Pertot darujejo mož Stanko, Tatjana in Sergio 100,00 evrov za Center za rakasta obolenja, 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za Godbo iz Nabrežine, 50,00 evrov za jusarje iz Nabrežine in 50,00 evrov za AG-MEN. V spomin na sestro Zdenko daruje Geto Pertot z družino 50,00 evrov za AIRC. V spomin na Zdenko Pertot darujejo dru žine Šva ra 20,00 evrov za God bo iz Nabre žine. V spomin na gospo Zdenko Pertot darujeta Tatjana in Antek 30,00 evrov za AIRC. V spomin na Sašo Bratos vd. Milič darujejo: družina Rebula (Repnič) 20,00 evrov, družine Milič, Santagati in Notarstefano 30,00 evrov, družini Givera in Santagati 20,00 evrov, Milan Vatovec z dru žino 20,00 evrov, Slavka Požar z dru žino 20,00 evrov, Ma rija Briš čik z dru žino 50,00 evrov ter družine Carpenetti, Novak in Ru-zič 50,00 evrov za AGMEN. Names to cvetja na grob Ele ne Ter čon Grgič daruje Silva Pangos 20,00 evrov za šempolajsko cerkev. Names to cvetja na grob Vil ka Re bu le darujeta Darko in Mirella 15,00 evrov za šempolajsko cerkev. Popravek: Namesto cvetja na grob Ad-rianove mame gospe Grozdane Grego ri da ruje Ir ma Kra us 50,00 evrov za ŠD Polet. V spomin na Aleksandra Bogatca darujeta Peter in Ro bi Fran co 50,00 ev-rov za YC Čupa. V spomin na Milka Karisa darujeta žena in sin 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. / TRST Sobota, 25. avgusta 2007 9 □ Obvestila VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČINSKEGA OBVEŠČA, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libero.it«. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« obvešča člane, da so stekla dela za pripravo in delo v lovski osmici, ob priliki Kraške ohceti v Rep-nu. Se dobimo vsak dan po 17. uri. Dobrodošli! KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri, slovesna evharistija - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost. V PONEDELJEK, 27. AVGUSTA 2007, se bo v prostorih gostilne »All'antico spazzacamino«, v Ul. Settefontane 66, odvijal praznik glasbe: avtorska pesem, jazz ter folk glasba. Ob priložnosti bo glasbeniku Ediju Meoli podeljena nagrada »Antico spazzacamino 2007«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgo-nik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627. Info na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Na-stja. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 im-provizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen MANJŠINA V OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina SLOVENŠČINA DANES IN JUTRI; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU?, ob 16.uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307, el.naslov : re-dakcija@mladika.com GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vodi Lučka Pe-terlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Pa-trizia). LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragam-ladih.org«,»rast_mladika@hotmail.com «, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mla- de, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raf-faella, Patrizia). TEHNIKI KZ BODO V TOREK MERILI ZRELOST GROZDJA Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) v torek, 28. avgusta v kleti Robija Ote v Boljuncu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 16. ure. Službo omogoča prispevek Zadružna kraška banka. TEHNIKI KZ BODO V TOREK MERILI ZRELOST GROZDJA Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) v torek, 28. avgusta v kleti Robija Ote v Boljuncu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 16. ure. Službo omogoča prispevek Zadružna kraška banka. USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Ziva Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljan-skem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. 42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen »Manjšina v očeh opazovalcev« (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravi-gnani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakcija@mladika.com«. ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Zerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 3356140379. AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini ba-sketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR mani, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20. AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kra-skahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kra-skaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 3204511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. S Mali oglasi 29-LETNO DEKLE išče delo kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. 040-229335. DAJEM V NAJEM GARAŽO v bližini železniške postaje. Tel. 329-4128363 ali 040-415336. SLIVE - prodam domače slive primerne za marmelade, kompo-te... tudi za žganjekuho. Tel. 00386-41-363310. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvo-zlanke). Tel. na št.: 338-6036203. IŠČEM KNJIGE V. Benedetto - Latinska slovnica in vadnica 1, B.Beckett, R.M.Gallagher - Biologija, D.Kapko -Odvozlanke, S.Pople - Naravoslovje: Fizika. Tel. na št. 335-6507397. NUJNO rabim fante - punce za raz-našanje letakov na mejnem prehodu. Ugodno plačilo! Tel. št. 348-9312987. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734. PO UGODNI CENI PRODAM nove ženske čevlje »Valleverde«, št. 38 in pol, primerne za narodno nošo. Klicati na tel. št.: 348-4702070. PODJETJE V DOLINSKI CONI išče mladega vajenca. Tel. 040-8325141. PRODAM domač krompir. Tel. 040200882. PRODAM FIAT TIPO 16v, letnik 1991, rdeče barve, cena 500,00 evrov. Tel. št. 348-5183106. PRODAM grozdje na trti. Cena po dogovoru. Tel. št 040-225123. PRODAM knjige za bienij liceja F. Prešeren - jezikovna smer. Tel. 3331890739. PRODAM knjige za vse razrede jezikovne smeri. Tel. 340-4802439. PRODAM PEUGEOT 206 v odličnem stanju za 3000,00 evrov. Tel. 3481204566 v večernih urah. PRODAM STEKLENICE za osmico, tel. 335-6322701 PRODAM VINOG RAD v dolinski občini, Mačkolje - Križpot. Tel. na št.: 040231578. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja, smeri A ali B. Tel. na št.: 3477533435. PRODAM leseno kostanjevo kad za kuhanje vina. Kapaciteta 10 hl. Tel. na št.: 339-6228540. PRODAM motorno kolo 50 cc., model »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950. PRODAM pravico sajenja trt na površini 1.100 kv.m. Tel. na št.: 339-7064120. PRODAM scooter phantom 100, mala-gutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah. PRODAM traktor Same 35, 2.700 ur ter skoraj nov izkopalnik krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 3332331049. PRODAMO pasjo hišico za pse velike pasme, malo rabljeno. Tel. 040-231054 ali 338-8912640. SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040828861. VINSKO POSODO rabljeno, prodam po ugodni ceni: leseni plavnik (bedenj) 7hl in spodnja posoda za iztočenje (sempla). Tel. 040-54390 ali 040-575145 ali 348-2801144. 0 Prireditve ZADRUGA NAŠ KRAS V SODELOVANJU Z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO vabi v petek, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Fer-rarija »Ljudje-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zo-ratti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Zrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 1 0 Sobota, 25. avgusta 2007 KRAŠKA OHCET / KRAŠKA OHCET - Nevesta in ženin sta se v glasno poslovila od ledih stanu Jana je metlo končno lahko zamenjala za Toma Nevesta se je na prizorišče zadnjega plesa v ledih stanu pripeljala z metlo in v okrašeni samokolnici, Ženinu pa je kar ustrezal vinski plavnik, s katerega je prešerno obvladoval položaj. Opolnoči je ob glasnem navijanju prijateljev in zvokih harmonik le prišel težko pričakovani zadnji ples na repenskem trgu kroma Mladostniška razposajenost in dobra volja: to sta bila razpoznavna znaka četrtkovega večera v sklopu letošnje Kraške ohceti. Bodoča mladoporočenca Jana in Tom sta se v družbi svojih prijateljic in prijateljev na kar najlepši način poslovila od »ledih stanu«: Jana na Colu, Tom pa v Repnu. Na dekliščini in fantovščini se je zbralo res veliko mladih obrazov, ki so ob petju in plesu proslavili letošnji kraški par. Seveda niso izostali niti dobra kraška hrana in pijača ter nekaj hudomušnih skečev. Bodoča nevesta je kajpak morala zaplesati tudi z metlo: tradicija je prač tradicija... Okrog 23. ure je na repenski trg prispel sprevod, na čelu katerega je bila lepo okrašena samokolnica: v njej je sedela ne- vesta, ki so jo prijateljice preoblekle v kuharja (to je namreč Tomov poklic). Dekliški sprevod je pričakala množica ljudi, na odru pa ansambel Happy day. Jana je lahko metlo končno zamenjala za Toma in se z njim še zadnjič zavrtela kot neporočen par: prihodnjič bosta na plesišče stopila v nedeljo popoldne, ko bosta, če bo vse steklo po predvidenem scenariju, končno poročena. Z njunim zadnjim plesom »v ledih stanu« pa praznovanja ni bilo še konec, nasprotno, veselo razpoloženje je sredi noči doživelo pravi preporod. Vesela druščina prijateljev in godcev je obhodila repenske osmice, veselo plesala in pela ter v Repnu baje dočakala tudi zoro. (pd) Audi GOSPODARSKA VOZILA sne GUŠTIN SERVICE PARTNER Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343 ¿POTOVALNI URAD _ _ W Aurora viaggi G* TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com / KRAŠKA OHCET Sobota, 25. avgusta 2007 1 1 REPEN - Repentabrski župan Aleksij Križman je zraven od prve ohceti dalje Ohcet je uspešna, ker jo ljudje čutijo za svojo naprej daljša DARILA Seznam se še Župan je baje nekoč raje zabijal žeblje... »Letošnjima mladoporočencema Jani in Tomu želim, da bi se iz njunega para razvila lepa slovenska družina. Da bi dobro živela skupaj, uživala in znala včasih tudi malo potrpeti. Končni uspeh je v največji meri odvisen prav od njiju.« Z jutrišnjim dnem bo Kraška ohcet dosegla višek. Jana in Tom bosta v cerkvici na Tabru končno izrekla svoj »da«, po napovedih ju bo spremljalo rekordno število narodnih noš, v Repnu bo ves dan ljudsko slavje. Repentabrski župan Aleksij Križman pa je nad dosedanjim potekom triindvajsete Kraške ohceti že danes zadovoljen. »Vreme nam je sicer malo pona-gajalo, v Repnu pa vlada prijetno vzdušje, dosedanji obračun je vsekakor dober. Za to imajo nedvomno zaslugo tudi razne ustanove, ki so nam priskočile na pomoč s finančnimi prispevki. Mislim predvsem na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, tržaško Trgovinsko zbornico, Pokrajino Trst in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posebno bi se rad zahvalil tudi zgoniškemu kolegi Mirku Sardoču, ki se je vsestransko angažiral pri iskanju finančnih sredstev, ter našim slovenskim deželnim svetnicam in svetnikom.« Župana posebno veseli navezanost, ki jo Kraški ohcet izkazujejo ljudje. »Če je naš praznik tako uspešen, imajo največjo zaslugo vsi tisti, ki žrtvujejo zanj svoj prosti čas: naši vaščani, člani zadruge Naš Kras, raznih kulturnih in športnih društev, skratka vsi prostovoljci. Brez njihove pomoči bi za organizacijo take prireditve porabili neprimerno več sredstev, rezultat pa najbrž ne bi bil enako dober: Kraška ohcet je tako uspešna, ker jo ti ljudje čutijo za svojo.« Zadnja leta se vse bolj uveljavlja občutek, da jo podpira tudi širok krog Italijanov. »Italijanske ustanove so nam zelo lojalno priskočile na pomoč in finančno podprle Kraško ohcet. Občutek pa imam, da je naša prireditev blizu vsem, ki ljubijo kulturno dediščino tega prostora. In ta občutek je prijeten, res pozitivna stvar.« Kaj pa tako uspešna pobuda pomeni občinski upravi? »Predvsem zavest, da je pripomogla k razpoznavnosti naše občine. Po zaslugi Kraške ohceti sedaj Repentabor poznajo daleč naokrog. Nedvomno pa je povečala tudi našo samozavest, naše ljudi prepričala, da smo sposobni izpeljati tudi tako ambiciozne in velike projekte.« Za vami je vrsta izvedb: kateri posebni spomini vas vežejo na Kraško ohcet? »Živo se spominjam prve izvedbe. Takrat sem kot mlad fant že pel v re-penskem pevskem zboru. Za prvo Kraško ohcet so nam sešili preproste moške noše, s katerimi smo nato nastopili. Čeprav smo bili vajeni nastopov, je bil tisti res nekaj posebnega, počutili smo se skoraj važne.« Kaj pa najlepši spomin? »Ta je vezan na osebi, ki ju žal ni več med nami. Spominjam se , kako je med pripravami na ohcet v vas pripeljal avto Egona Kravsa, v katerem sta sedela tudi tedanji župan Paolo Colja in nek novinar dnevnika Il Piccolo. Avto se je ustavil pri nas, ki smo delali, župan se je obrnil do novinarja in mu rekel: vidite, to je moj odbornik, ki raje zabija žeblje, kot da bi sedel na Občini ... Mladi kraški odborniki smo bili pač taki.« Niste nikoli pomislili, da bi se tudi sami poročili na Kraški ohceti? »Mogoče bi se, ampak z ženo sva se odločila, da se poročiva januarja, tako da poroka na Kraški ohceti ni prišla v poštev. Je pa zato danes zelo prisotna v naši družini. Žena in hčerka sta si tudi sešili nošo in Kraška ohcet je pri nas nekaj zelo domačega, skoraj vsakodnevna zadeva.« Poljanka Dolhar Repentabrski župan ocenjuje, da imajo največjo zaslugo za uspeh praznika vsi, ki za organizacijo prireditve žrtvujejo svoj prosti čas. Brez njih tolikšen podvig ne bi bil mogoč kroma KRAŠKA OHCET - Avtobus z Opčin in Proseka na Col in v Repen Brezplačen prevoz Danes vsako uro od 18. do 24. ure, jutri vsako uro od 9. do 23. ure KRAŠKA OHCET - Program praznovanja Danes in jutri Kot opisuje gornji grafikon, so prireditelji za danes in jutri zagotovili dve izredni vtobusni progi, ki bosta breplačno povezovali Prosek in Opči-ne z Repnom in Colom. Postaji bosta na Proseku pri parkirišču športnega centra Ervatti in Na Opčinah pri parkirišču nedaleč od glavnega križišča z državno cesto 202. Kdor se bo poslu-žil avtobusa, ki bo vozil vsako uro, bo lahko izstopil ali (za povratek) vstopil pri restavraciji Furlan na Colu ali v Repnu. Občina Repentabor vsekakor priporoča uporabo avtobusa, ker bodo zaradi množice na območju Cola in Repna velike težave s parkiranjem. Današnji program v Repnu predvideva ob 18. uri odprtje osmic, razstav, kioskov in muzeja Kraška hiša. Ob 20. uri se bo začel ples na trgu v Repnu, ob 20.30 pa bo na vrsti prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repnu. Ob 24. uri bo zadnji ples ob zvokih ansambla Mi. Jutri bo ob 8.30 zbirališče narodnih noš v Kraški hiši, ob 9. uri bo zbi- rališče noš na Colu, nato pa sprevod do cerkve na Tabru. Sledil bo ob 11. uri sprevod novoporočencev in noš od cerkve na Tabru v Repen s postankom za »fruštek« v restavraciji Furlan. Ob 13. uri bo »predaja« neveste v Kraški hiši, kateri bo sledilo poročno kosilo v repenski restavraciji Križman. Ob 17. uri bosta novoporočenca odprla ples, ki bo na repenskem trgu trajal do 24. ure, ko se bo prireditev zaključila z zadnjim valčkom ansambla Kraški kvintet. Ob 23. izvedbi Kraške ohceti so doslej v košaro darov za novoporočenca prispevale naslednje organizacije, podjetja in posamezniki: narodna noša za ženina -darilo SKGZ in SSO; narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor; zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin; obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin; prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora; poročni šopek in 200 rdečih na gelj nov - da ri lo cvet li čar -ne Švagelj z Opčin; poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin; srebrni okvir - darilo dragu-ljarne Skerlavai iz Trsta; podstavek z noži in kuhinjska deska (ploh) iz masivnega lesa - darilo pohištva Kralj z Opčin; okrasitev cerkve za poroko - cvetličarna Mara iz Bazovice; 2 abonmaja za gle da liš ko se zo no 2007/2008 - darilo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 1 surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča; 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze; 2 hleba sira - darilo kmetije Le-nard Vidali iz Bazovice; oblikovan in poslikan lopar, delo Bogomile Doljak - daruje Lesnina BOR iz Nabrežine; 5 kg konfe-tov - darilo podjetje La Favorita iz Gorice; 4 zimske pneuma-tike za varnejšo vožnjo - darilo Adriagomme, obrtna cona Zgo-nik; prenosen sesalnik za prah -darilo železnine Safer s Proseka; 2 brisači za plažo - darilo trgo-vi ne Start sport z Op čin; te ko či račun Easy s pologom 750,00 evrov - darilo Zadružne Kraške banke z Opčin; sprostitveni vikend za 2 osebi - darilo Adria-tica.net-Ilirika last minute center; 6 steklenic malvazije in 6 steklenic refoška - darilo kmetije Kocjančič iz Doline; lestev za dom - Pohištvo Korsič, Sv. Ivan, Trst; enkratno celotno popravilo čevljev ženina in neveste - daruje čevljar Dario Slavec z Opčin; 6 steklenic vina DOC Kras, 2 salami, 1 marmelada -darilo Kmetije Milič iz Zagrad-ca; dve let na na roč ni na na Pri -morski dnevnik - darilo podjetja DZP-PRA E; dve le ti na roč ni -ne na revijo 6-krat - daruje Sklad Mitja Čuk z Opčin; ogrlici s kam ni tim obes kom, de lo Sandija Šuca - daruje KRD Dom Briščiki; jabolčni zavitek in ku-gluf - darilo pekarne Rudija Marca iz Bazovice; košara kraških dob rot in ti pič nih iz del kov - da ri lo Ob či ne Se ža na; krož ni -ki in kuhinjske potrebščine - da-ri lo re pen tabr skih de klet; zla ti kovanec desetih francoskih frankov, star 100 let -daruje Zlata kapljica Aleksij a Guliča z Opčin; Angel sv. Mihael, milostna podoba iz ljudske umetnosti, akvarel na platnu - daruje Mihaela Velikonja; kamnita ura -darilo umetnika Pavla Hrovati-na; letna naročnina na revijo Mladika in knjiga Adrijane Ci-bic Nit preteklosti v prihodnost - darilo založbe Mladika iz Trsta; vi kend pa ket s pre se ne če nji na avstrijskem Koroškem - poklanjata družini Malle in Wieser; izdelek umetnostne obrti -daruje SDGZ. Kdor bi želel še obogatiti košaro darov, naj to sporoči na tel. številko 040/327335 - ga. Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure. 1 2 Sobota, 25. avgusta 2007 KRAŠKA OHCET / KRAŠKA OHCET - Bogata ponudba izdelkov umetne obrti članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Parada umetnin in Krompirjevi njoki ali opohani ?srdu-ni?? Piščanec z žara ali pečen pršut, pokrit s hrenom? Teran ali malvazija? Kdor se te dni mudi v Repnu, je najbrž podvržen podobnim dilemam, saj je enogastronomska ponudba Kraške ohceti tudi letos izredno bogata. Dovolj je pomisliti, da imajo obiskovalci v eni sami vasi na voljo eno restavracijo in kar enajst osmic: takoj postane jasno, da lahko izbira menija spravi v škripce tudi najbolj odločne značaje. Idealno bi bilo seveda poskusiti vse (bolj ali manj) kraške dobrote, ki jih nudijo ob šankih, ampak za to bi morala Kraška ohcet trajati vsaj mesec dni: to pa najbrž ne bi preveč razveselilo tistih nekaj sto prostovoljcev, v veliki meri članov zadruge Naš Kras in kraških kulturnih ali športnih društev, ki že več dni pridno delajo v Repnu. Največkrat kar za narodov blagor. Sladokusci imajo za svoje degustacije resnici na ljubo na razpolago samo še ose-minštirideset ur, zato ne gre izgubljati časa, ampak pogumno pristopiti k temu ali onemu šanku. Pri enem bodo bolj zadovoljni vegetarijanci, pri drugem sladkosnedi, pri gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE Mob. 333.8313006 Tel, Fax 040.220573 Kriz, 175 - Trst www.crismanidavide.it n GOSTILNA GUSTIN M M ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peci Razstave izdelkov umetne obrti bodo danes na ogled obiskovalcem od 18. ure dalje, jutri pa bodo odprte ves dan kroma La Combustibile s.r.i.l Dunajska cesta 17/A TRST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 Novost: pečice PELLET! Nizka poraba in prijazne do narave! Obrtna cona Zgonik 29/E Tel. in fax 040.251065 mob. 335.6002920 e-mail: rbkabel@virgilio.it Inštalacija, popravila in vzdrževanje električnih napeljav, alarmni sistemi, avtomatska vrata, klimatske in fotovoltaične naprave 6Diesel goriva ^Plinsko olje za ogrevanje ^Motorno olje Shell bPeči in štedilniki na drva in premog D lastnik Oriella Brugnera Ženska in moška oblačila: POI BZ KRZVIA, BACI&BACI, GOOD MATCH, GUI&CO. RODRIGO, GIO FERRARI... Perilo: LOVABLE, FILA, SLOGGI, TRIUMPH Izbor mer za krepkejie postave. / KRAŠKA OHCET Sobota, 25. avgusta 2007 1 3 na vsakem vogalu okusne kraške jedi in žlahtna kapljica, vsakdo bo našel nekaj po svojih željah izzivalnih okusov tretjem ljubitelji mesnih izdelkov. Najbolj zahtevna grla (in premožnejše denarnice) se bodo najbrž najraje podala v Pokrajinski muzej, kjer že tradicionalno domujejo ustekleničena vina konzorcija Kras, siri Moisir, tržaški med in olje. Kdor ljubi ribe bo skočil k »PlVnčičevem«, kjer člani kriške Mladine ponujajo »srdune puohane« ali »in šavor«, a tudi opohane zelenjave in »tičke«, sladke zavitke z orehovim nadevom. Pri »Batk'vih« bo mogoče pojesti kak vroč krožnik in tudi zanimive klobase v kruhu. Osmica Kulturnega društva Skala slovi po njokih (krompir lupijo seveda ročno), povsod pa so na voljo odlični pršuti, siri in druge dobrote. Kraška ohcet ne more mimo, če niste spravili vase vsaj porcije kuhanih štrukljev: najboljše imajo baje na trgu, v kiosku domačega kulturnega društva, tudi drugod pa si boste najbrž oblizovali prste za njimi. Tudi brez kozarca terana ne bo šlo: kdor ne ljubi njegovega trpkega okusa, si lahko nekoliko posladka življenje s šilcem teranovega likerja, ki je po novem v modi tudi na Kraški oh-ceti. Ali z osvežujočim kozarcem breskev v vinu. Izbira je tudi tokrat samo vaša... (pd) 1H Drttftfob ■ C*fi£J0 J uvrtv.kovKt r-flUil: iiilO--tovK.il Hotel Restavracija KRIZMAN REPEN 76 - Tel 040.327115 /327468 - Fax 040.327370 zaprto ob torkih ©(pite, UOo dko Scsfco H YEL~mX mi©/* iAio Člani domačih športnih in kulturnih društev ponujajo različne specialitete na žaru, ohcet pa tudi ne more mimo brez kuhanih štrukljev, ki so njen simbolni gastronomski predznak kroma SAMO KVALITETNE SPECIALITETE Proseška ul. 2 - Opčine - Trst - Tel 040.213055 Odprto vsak dan POHIŠTVO ■■ HRflL UL. CARSIA, 45 - OPČINE Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO 1 4 Sobota, 25. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Center Lojze Bratuž stopa v novo, z izjemnimi dogodki bogato sezono Zvesti svojim koreninam upoštevajo želje obiskovalcev Danes odprtje skupinske razstave šestih fotoklubov, v torek moskovski zbor Vesna ZAPOSLITEV Stavijo na kulturo »Zvesti svojim koreninam nadaljujemo delo iz prejšnjih let ob upoštevanju želja in odzivov obiskovalcev.« S temi besedami je predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec uvedla včerajšnjo predstavitev sezone 2007-2008. Prvi dogodek bo že danes ob 18.30. V galeriji slovenskega kulturnega hrama na drevoredu 20. septembra bodo namreč odprli skupinsko razstavo šestih fotoklubov iz goriške pokrajine »6 za eno... razstavo«, med katerimi je tudi fotoklub Skupina75. Žgavčeva je ob prisotnosti predsednice Zveze cerkvenih pevskih zborov Lojzke Bratuž in predstavnika Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Fabia Devetaka najprej povedala, da se bo koncertna sezona začela v torek, 28. avgusta, z izjemnim dogodkom za Gorico - z nastopom velikokrat nagrajenega moskovskega mladinskega zbora Vesna, ki ga vodi Aleksander Ponomarev. Ruski pevci bodo jutri nastopili na mednarodnem tekmovanju v Arezzu, pred torkovim koncertom v Gorici pa jih bo opoldne sprejel župan Ettore Ro-moli, medtem ko bodo v sredo nastopili v Ljubljani. Naslednji koncert, ki ga prirejajo v sodelovanju s Kogojevimi dnevi iz Kanala, bo 28. septembra, ko bo nastopila pianistka Dubravka Tomsič. Božični koncert bosta letos oblikovala komorni zbor kon-servatorija iz Bratislave in komorni orkester Bohdana Warchala; v februarju bo na sporedu balet Prêt-à-porter s koreografijami Edwarda Cluga, Romuna po rodu, ki že več let živi in ustvarja v Ljubljani. V okviru Srečanj z glasbo bo 13. oktobra v cerkvi sv. Ivana v Gorici orgelski koncert Mirka Butko-viča, v januarju pa klavirski recital zmagovalca sedmega tekmovanja za nagrado Gi-uliano Pecar. Marca bosta nastopila še vi-olončelist Aleksander Sluga in pianist Carlo Corazza. Ob redni dejavnosti bo center Bratuž soorganizator evropskega tekmovanja za mlade violiniste in čeliste Alfredo in Wanda Marcosig ter mednarodnega tekmovanja v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar. V sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice bodo tudi letos pripravili abonma Goriški vrtiljak, ki je namenjen otrokom in dijakom, od vrtca do osnovne in nižje srednje šole. Malčki od štirih do sedmih let bodo imeli na voljo predstave Ostržek, Miškolin, Mali ribič in Muca copatarica, otroci od osmega do de- Franka Žgavec med včerajšnjo predstavitvijo, ob njej Lojzka Bratuž bumbaca setega leta starosti pa predstave Stotisočno-ga, Petelin in pav, Pekarna miš maš in Ko-korolek. Srednješolcem bodo namenjene igre Cica v metroju, Blazno resno slavni, Sprehod skozi jazz in Nevidni Leonard v izvedbi starejših vrstnikov klasičnega liceja Primož Trubar. Višješolci bodo imeli na ogled gledališke predstave med produkcijami SSG iz Trsta in SNG iz Nove Gorice, sicer pa bo v novembru za mlade slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol predstava v angleškem jeziku Animal farm. »Skupno bo 24 gledaliških, lutkovnih in gledaliških predstav, ki si jih bo ogledalo nad 1.400 slovenskih šolarjev,« je povedala Žgavčeva in dodala, da bo v okviru gledališke sezone januarja startal niz veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejajo v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete. Po današnjem fotografskem uvodu se bo razstavna sezona nadaljevala 26. septembra s pregledno razstavo slikarja Karla Peč-ka iz Slovenj Gradca z naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti«, ki jo pripravljajo v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala. Oktobra se bo v centru Bratuž zaključil projekt Interars-Kons, medtem ko bodo novembra postavili razstavo Umetnost v ljudskem izročilu, ki jo prirejajo v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Krom-berka. Januarja bodo odprli razstavo Vojna ni mir, ki bo posvečena 90-letnici zaključka Soške fronte, marca pa spominsko razstavo Negovana Nemca ob 20-letnici smrti. Lojzka Bratuž je k povedanemu pristavila, da bo posebno zanimiv torkov koncert zbora Vesna. »Upam, da bo v dvorani prisotnih veliko mladih, saj bo koncert njihovih vrstnikov odlična spodbuda, da bi se tudi sami navdušili nad glasbo,« je poudarila in pojasnila, da ZCPZ sodeluje zgolj pri organizaciji koncertne sezone, ki bo po njenih besedah na izredno visoki ravni. Za konec je Žgavčeva pojasnila, da Kulturni center Lojze Bratuž sodeluje pri številnih pobudah krajevnih uprav in drugih kulturnih ustanov, med katerimi so poleg že omenjenih tudi Kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice, lutkovni center CTA ter društvi Flo-restan in Musica senza frontiere. Danjel Radetič Goriška pokrajina je razpisala javni natečaj za zaposlitev s polnim urnikom in za nedoločen čas osebe z izrazito humanistično izobrazbo, ki bo delovala na področju kulture in posebej v Pokrajinskih muzejih. Razpis, ki je objavljen na spletni strani (www.pro-vincia.gorizia.it, rubrika »Concorsi«), sta včeraj predstavili podpredsednica pokrajinske uprave Roberta Demartin in odbornica za osebje Sara Vito; pridružila se jima je superintendantka Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin, ki je bila na tem mestu potrjena. Novo delovno mesto na področju kulture je velika novost, saj gre za strokovni profil, kakršnega še ni na Goriškem, minilo pa je tudi veliko let od zadnje zaposlitve v pokrajinskem resorju za kulturo. »Pokrajina zelo oprijemljivo dokazuje, da stavi na kulturo,« je poudarila Demartinova in dodala, da pričakujejo odziv številnih mladih, ki ubirajo humanistične študijske poti. Pokrajina torej išče izvedenca na družbeno-kulturnem področju, ki se bo posebej posvečal načrtovanju in vodenju didaktičnih pobud (v navezi s šolami), skrbel bo za vodene obiske in poučne laboratorije ter bil obiskovalcem muzejskih zbirk na razpolago predvsem s svojim znanjem. Kandidati morajo biti polnoletni, izhajati iz Italije ali druge države EU,zahtevana pa je diploma višje srednje šole iz humanistične (vključno z znanstvenim lice-jem), umetnostne, jezikovne ali turistične smeri; rok za vložitev prošnje (obrazec je priložen k razpisu) bo zapadel 21. septembra. Naj povemo, da je v prošnji med tujimi jeziki ob angleščini in nemščini omenjena tudi možnost znanja slovenščine. Zaposlili bodo le prvouvrščenega, z lestvice z ostalimi kandidati pa bodo lahko črpale vse javne ustanove. Starši Ensemble v Gradežu Starši Ensemble - pevski zbor, ki deluje v okviru združenja staršev otrok slovenske šole in vrtca v Romjanu - bo nocoj nastopil na deželni glasbeni prireditvi, ki je namenjena narečnemu petju. Potekala bo z začetkom ob 21. uri na prireditvenem prostoru Parco delle rose v Gradežu. Za uvrstitev na festival, ki bo potekal na ravni Triveneta, se bo potegovalo dvanajst pesmi. Romjanski starši bodo nastopili z dvema - »Le viole dela Roca« in »Il rock dela nona« -, s katerima so osvojili prvo in drugo mesto na zadnjem festivalu bezjaške pesmi v Tržiču. V Tržiču lepotice in glasbeniki Ela Weber, Eva Henger, Jassica Morlac-chi, Albano Carrisi, Alena Seredova, skupine I Corvi, Studio 3 in Zero Assoluto ter pevec Bobby Solo bodo danes ob 21. uri nastopili na trgu republike v Tržiču, kjer bo potekala prireditev Festival show v priredbi radijskih postaj Radio Biriki-na in Radio Bella&Monella. Zaradi prireditve s prostim vstopom, na kateri pričakujejo kakih deset tisoč udeležencev, bodo danes v tržiškem mestnem središču veljale omejitve prometa. Ljubitelji Beatlesov v Krminu Danes in jutri bodo Krmin preplavili ljubitelji skupine Beatles. Občina Krmin in združenje Beatlesiani d'Italia prirejajo namreč The Beatles event, v okviru katerega si bo mogoče ogledati vrsto koncertov, razstav, projekcij in tržnico. Krmin bodo v teku dvodnevne manifestacije obiskali najboljši »tribute« ben-di iz Italije. Drevi ob 19. uri bodo na oder na trgu Liberta stopili člani skupine The Mojo Two, ob 20. uri pa bend Get back. Ob 21.30 bo skupina Beat Les iz Vidma zaigrala na trgu XXIV maggio, ob 23. uri pa bo na sporedu trio Paolo Scalini Espi-riens. Danes ob 18. uri bodo v prostorih občinske dvorane odprli razstavi fotografij in stripov, v središču katerih je seveda priljubljena skupina iz Liver-poola, za zbiratelje pa bo prirejena tudi tržnica. Jutri bo med 10. in 21. uro na ogled razstava plošč, ob 11. uri pa bodo v baru Jazz &Wine odprli razstavo Maura Modina. Ob 16. uri bodo v baru Liberty zaigrali Scarabanda, ob 17. uri pa bo v vinoteki na sporedu duo Antonia Organella. Ob 20. uri bodo na trgu XXIV Maggio zaključili manifestacijo člani skupine Ringo in Mc Lennison. (Ale) Lutke v gostilni Korsič V okviru Puppet festivala bo danes ob 18.30 v gostilni Korsič v Števerjanu lutkovna predstava »Dighe de si (ovvero di-ghe de no)«. AVČE - Minister na gradbišču »Okolju prijazna hidroelektrarna« Slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik si je včeraj ogledal gradbišče prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah, po besedah direktorja Soških elektrarn Nova Gorica Vladimirja Gabrijelčiča trenutno največjega elektrogospodarskega projekta na Slovenskem. Gre za velik poseg v prostor, ki bistveno ne bo poslabšal kakovosti življenja krajanov - del 1,7 kilometra dolgega povezovalnega daljnovoda bodo namreč vkopali v zemljo -, bo pa pripomogel k uresničitvi cilja EU, da bi bila petina vse energije proizvedena iz obnovljivih virov, je poudaril Podobnik. Elektrarna bo izkoriščala hidroenergetski potencial, ki ga bodo resda pridobili s črpanjem vode v višje ležeče jezero, torej s pomočjo energije, a na ta način za proizvodnjo vršne električne energije ne bo potrebno uporabiti kakega drugega, okolju manj prijaznega energenta, je izpostavil Podobnik, ki je včeraj obiskal tudi družbo Salonit Anhovo. Gabrijelčič je povedal, da med gradnjo, ki se je začela pred slabimi tremi leti, največje težave predstavlja geologija. Tako so morali spodnji del 2,2 kilometra dolgega cevovoda zaradi potresne varnosti speljati pod zemljo, kar je investicijo podražilo za četrtino na 115 milijonov evrov. Kljub temu se zaradi višje cene električne energije donosnost projekta ni spremenila, je poudaril. Po njegovih zagotovilih pri projektu ne bo zamud. Tako bodo s poskusnim obratovanjem začeli konec prihodnjega leta, spomladi leta 2009 pa naj bi čr-palna hidroelektrarna začela s komercialnim obratovanjem. KANAL - Nesreča Soča ga je odnesla V Soči pri Kanalu se je v sredo utopil 34-letni domačin. Nesreča se je pripetila na tamkajšnjem kopališču, kjer v poletnem času mnogi iščejo osvežitev. Mladenič je s skale z višine treh metrov skočil v okoli dva metra globoko reko. Po skoku je še priplaval na gladino, kjer je mahal z rokami, nato se je potopil, tok vode pa ga je začel odnašati proti mostu. Moški naj bi precenil globino vode, po navajanju novogoriške policije pa naj bi se na tistem mestu sicer v preteklih letih že večkrat kopal. V času nesreče so bili na kopališču tudi mlajši kopalci. Ti naj bi najprej mislili, da moški maha z rokami, ker počenja kakšne vragolije v vodi, ko pa so videli, da ga voda odnaša, so poklicali pomoč. Vsak poseg je bil zaman. Moškega so iz vode potegnili gasilci iz Kanala, reševalci so mu na kraju nesreče nudili prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je nekaj minut pred 22. uro umrl. (km) DOBERDOB - 85. življenjski jubilej Helene Jarc Praznični objem za priljubljeno domačinko Domačini s slavljenko, na dnu praznično pogrnjene mize na Mandrju bumbaca Helena Jarc je v Doberdobu in na goriškem Krasu med najbolj priljubljenimi domačinkami. To so ji krajani izkazali tudi na četrtkovem praznovanju, s katerim so počastili njen 85. življenjski jubilej. Na Manderju so slavljenko presenetili s pogrnjeno mizo, cveticami in torto, predvsem pa s toplino znancev, sosedov in prijateljic, ki imajo gospo Heleno posebno radi. Med njimi je bila tudi Vilma Brajnik, ki je bila ravno tako kot Hele- na Jarc deportirana v nacistično taborišče, in doberdob-ski podžupan Nordio Gergolet. Nekaj veselih slovenskih pesmi so domačinki poklonili harmonikarja Vilko Frandolič in Jari Jarc ter Marino Černic na pozavno. Ju-bilantka seje vsem najlepše oddolžila z zagotovilom, da je to bil zanjo eden izmed najlepših dnevov. V prazničnem vzdušju rojstnega dne je bilo prostora le še za lepe spomine in prisrčna voščila. (jj) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. avgusta 2007 15 [I] Lekarne GORICA - Policija prijavila motorista Po Dolu kot po dirkališču Mladeniča tvegata do petih let zapora ^ Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. Državno cesto št. 55 po Dolu sta zamenjala za dirkališče, zaradi tega pa tvegata do petih let zaporne kazni. Goriška prometna policija je namreč prijavila tržaškemu sodišču Goričana, 34-letnega P.C. in 36-letnega M.M., ker sta kršila deveti člen prometnega zakonika, ki prepoveduje prirejanje dirk po cestah. Hkrati policija preverja, ali je tamkajšnje pogosto dirkanje motociklistov celo organizirano. S svojima motornima konjičkoma, športnima čeladama in z usnjenima dir-kaškima kombinezonoma sta prijavljena goriška motorista 11. avgusta letos vozila po Dolu in Jamljah krepko nad omejitvami hitrosti. Med sabo sta se prehitevala in izsiljevala prednost, na ostrem ovinku med Sabliči in Štivanom pa sta silovito trčila in padla na tla. Eden izmed njiju je zadobil hude poškodbe, saj je zletel s cestišča, se večkrat prevrnil in obležal ob robu ceste. Na kraju nesreče je tedaj posredovalo osebje službe 118, ki je ponesrečenega motorista prepelja- lo v katinarsko bolnišnico, kjer bo preživel na zdravljenju kakih šestdeset dni. Policisti so takoj po nesreči sprožili preiskavo, na podlagi zbranih podatkov pa so ugotovili, da sta mladeniča trčila med drzno dirko. Ker je dirkanje prepovedano zaradi povzročanja nevarnosti in ker sta se moška med le-tem poškodovala, je kršitev prometnega zakonika še hujša; poleg odvzema vozniškega dovoljenja in zaplembe motorjev Goričana tvegata sedaj od dveh do petih let zaporne kazni. Ker se je nesreča zgodila na območju tržaške pokrajine, so goriški policisti motorista prijavili tržaškemu sodišču. Agenti prometne policije nadaljujejo preiskavo, saj sumijo, da bi utegnilo biti dirkanje po Dolu pravzaprav organizirano in da je vanj vpletenih več oseb. Med pomladjo in jesenjo se namreč na državni cesti št. 55 zbere izredno veliko motoristov, kar nekaj jih prihaja iz sosednjih pokrajin in tudi iz Veneta, ki se po cesti skozi Dol spuščajo z visoko hitrostjo. GORICA - Danes posvet, jutri mimohod Folklora med inovacijo in tradicijo HIT, nagrada za upravo Skupščina delničarjev novogoriške družbe HIT je na včerajšnjem zasedanju podelila razrešnico tričlanski upravi za leto 2006 in ji namenila 145.000 evrov bruto nagrade. Od bilančnega dobička v višini 8,2 milijonov evrov bo 1,17 milijonov namenjenih lastnikom prednostnih in navadnih delnic; lastniki prednostnih delnic bodo prejeli 0,31 evrov bruto na delnico, lastniki navadnih delnic pa 0,08 evrov bruto. Šest milijonov evrov je skupščina namenila za oblikovanje rezerv iz dobička, preostali bilančni dobiček v višini slabih 900 tisoč evrov pa bo ostal nerazporejen. Sicer pa je skupina HIT lani poslovala s čistim dobičkom v znesku 17,9 milijonov evrov, skupni prihodki so znašali 232,5 milio-nov evrov. HIT-ove turistične centre skupine je obiskalo 1,7 milijonov gostov, hoteli skupine pa so ustvarili 437.600 nočitev. Skupina je konec leta 2006 razpolagala s sredstvi v višini 302 milijonov evrov, v letu 2006 pa je plačala 68 milijonov evrov igralniških dajatev, kar predstavlja 29,7 odstotka ustvarjene igralniške realizacije. Skupščina je določila tudi višino sejnin za člane nadzornega sveta: člani bodo prejeli po 660 evrov bruto, predsednik pa 858 evrov bruto za udeležbo na seji. (km) Plesalca iz Čileja na goriškem odru festivala folklore bumbaca Ljudski plesi in glasba naj ostanejo zvesti tradiciji ali naj se prepustijo inovacijam? Na to vprašanje bodo danes z začetkom ob 9. uri v občinski sejni dvorani v Gorici odgovarjali antropologi, raziskovalci narodnih zakladnic in ljubitelji folklore, ki sodelujejo na 33. kongresu o ljudskih običajih združenja Pro Loco. Posvet, ki ga po ustaljenem vzorcu prirejajo v okviru mednarodnega festivala folklore, bo uvedel v sklepni del prireditve, ki bo doživela vrhunec drevi z nastopom vseh sodelujočih skupin na Battistije-vem trgu - če bo vreme naklonjeno, bodo tudi prižgali tradicionalni plamen prijateljstva - in jutri z mimohodom po mestnih ulicah. Sinoči so se predstavile folklorne skupine iz Singapurja, iz paragvajske prestolnice Asuncion, iz bolgarskega mesta Plovdiv in iz kraja ob Trasimenskem jezeru Casti-glione del Lago. Omenjene skupine se bodo ponovno zvrstile na Battistijevem trgu drevi ob 21. uri, ko bodo na potezi še folklo-risti s Kamčatke, iz Južne Koreje in z Velikonočnih otokov. Današnji večer se bo sicer začel že ob 20.30 z bolgarskim orkestrom Berkovska Duhova Musika, opolnoči pa se bo sklenil s praznikom prijateljstva. Jutri z začetkom ob 16. uri bo na sporedu 42. folklorni sprevod po mestnih ulicah (startal bo iz spominskega parka), ki se ga bodo udeležile tudi skupine iz Italije in Avstrije, Slovenijo pa bodo predstavljali Leseni rogisti iz Kresnic. Ob 18. uri bo na Battistijevem trgu nagrajevanje, ob 21. uri pa zaključni nastop vseh sodelujočih skupin. S poroko v novo stopata življenje 9/LarCen^a in Ni^o r 1 Vso srečo jima na skupni poti želimo: teti Marija in Ani, obe teti Veri ter strica Ivo in Janez GO RI CA KINEMAX Dvorana 1:17.50 - 20.00 - 22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Alla deriva«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Disturbia«. / Modra dvo rana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Prova a volare«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«. TR ŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Prova a volare«. / Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Disturbia«. / Dvorana 5:17.50 - 20.00 - 22.10 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. NOVA GORICA: 18.00 »Divji valovi«; 20.00 »Umri pokončno 4.0«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL UL. BRO- LO v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 10. septembra, po urniku 8.00 - 13.00. Za otroke otroških vrtcev bo potek didaktičnih dejavnosti naslednji: od 10. do 14. septembra od 7.30 do 12. ure brez kosila (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 17. do 28. septembra od 7.30 do 13. ure s kosilom (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 1. oktobra dalje po normalnem urniku vrtca. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra But-koviča Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke -prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzro- 0 Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 kov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 048178061 (Ana K.). LETNI K11947 iz občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan organizirajo enodnevni izlet na Gardsko jezero 1. septembra. Odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v Sovodnjah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost. Na razpolago je še nekaj mest; informacije najkasneje do torka, 28. avgusta, na tel. 0481-882435 (Ana) in tel. 0481-78144 (Vilko). PD ŠTAN DREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. SPDG organizira v nedeljo, 26. avgusta vzpon na Coglians. Zbirališče ob 6. uri pri Rdeči hiši. K obvezni opremi spadajo čelada, pas in samovarovalni komplet. Samo za izkušene. Ob slabem vremenu izlet odpade; informacije na tel. 3485945642. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121). Ü3 Obvestila ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ulici Mameli v Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v So-vodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB obvešča člane, da so stekla dela (vsak dan po 17. uri) za pripravo in delo v lovski osmici ob priložnosti Kraške ohceti v Repnu. Vsaka pomoč bo dobrodošla. GORIŠKI URADZSKDje odprtpo poletnem urniku od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprtaza dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gasli-ni22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič -ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. PLESNA ŠOLA Cenacolo Arabesque iz Ronk organizira 16. Mednarodni poletni plesni seminar z naslovom Počitnice s plesom (»Vacanze con la danza«) od 25. do 31. avgusta v telovadnici srednje šole v ul. Fiume in na odru avditorija B. Marin v Gradežu. Na programu sredji in višji nivo klasičnega baleta, klasični balet za mlade med 10. in 12. letom starosti, tretji nivo baletne tehnike na konicah, klasični pas deux, karakterni in folklorni ples (učenci in seminar za učitelje), floor barre, srednji in višji nivo jazz baleta, klavir, fizioterapija; informacije na tel. 0481-779716 (e-mail: cenacoloara-besque@albamail.it). SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt. URADI MLADINSKEGA DOMAbodoza- prti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. URADI GLASBENE MATICE GORICA so odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta starosti, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure. KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone, 8/B (tel. 040-360072). Prireditve PUPPET FESTIVAL: danes ob 17.30 pri gazebu na glavni plaži v Gradežu Alle-gra brigata »Fanfurla«; ob 18.30 v gostilni Korsič na Sovenci 7 v Števerjanu »Dighe de si (ovvero dighe de no)«; ob 19. uri na dvorišču županstva Teatro Pirata »Cinderella Vampirella«. Vstop prost; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 28. avgusta, ob 20.30 koncert mladinskega zbora Vesna iz Moskve. Pred- Pdgrebi DANES V GORICI: 10.30, Agostino Tacchinardi v kapeli splošne bolnišnice in v Trst za upepeli-tev. DANES V LOČNIKU: 9.30, Bruno Bizaj v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Vladimira Bol-pet vd. Perini iz bolnišnice na pokopališče in v Trst za upepelitev. 25.8.2004 25.8.2007 Silva Vidmar por. Gergolet Ob tretji obletnici smrti se je z ljubeznijo spominjajo mož Andrej, hči Mirjam, sinova Fabio in Severino ter ostalo sorodstvo Doberdob, 25. avgusta 2007 1 6 Sobota, 25. avgusta 2007 SVET / BELGIJA - Yves Leterme je kralju že vrnil mandat Flamski krščanski demokrati so (zaenkrat) vrgli puško v koruzo Glavni kamen spotike so ustavne reforme, ki naj bi dale več avtonomije regijam - Francozi v Flandriji kamen spotike BRUSELJ - Največja belgijska stranka je več kot dva meseca po volitvah v četrtek pozno zvečer sporočila, da ne more oblikovati vladne koalicije. Yves Leterme, vodja flamskih krščanskih demokratov (CDV), je potem, ko je propadel še zadnji poskus, da bi z liberalno stranko oblikovali vladno koalicijo, belgijskemu kralju Albertu že vrnil mandat za oblikovanje vlade, kralj pa je njegovo odločitev sprejel, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ni še znano, ali bo kralj imenoval novega mandatarja, ali bo sam vodil pogovore s predsedniki strank. Kralj je namreč minuli teden že posredoval na posvetovanjih, pri čemer pa ni bil uspešen. Glavni kamen spotike so ustavne reforme, ki naj bi dale več avtonomije regijam. Premier Flandrije Later-me je tako že od sredine julija skušal doseči dogovor o tem v okviru svojega vladnega programa, vendar jim nasprotujejo stranke francosko govorečih Valoncev, ki se bojijo, da bi večje pristojnosti regij na področju zaposlovanja, prometa in pravosodja ogrozile federalni značaj države. Bojijo se tudi, da bi prišlo do krepitev pristojnosti Flandrije in zahtevajo večje pravice za francosko govorečo manjšino v flamski regiji Flandriji. Flamski krščanski demokrati in liberalno gibanje za reforme (MR) so bili veliki zmagovalci parlamentarnih volitev 10. junija. Bivša koalicijska vlada liberalcev in socialistov premiera Guyja Verhofstadta medtem še naprej opravlja naloge, vendar nima mandata za kake radikalnejše spremembe politike. Belgija je razdeljena na tri avtonomne regije: Flandrijo, Valonijo in bruseljsko (Bruselj), kije pravzaprav enklava v Flandriji. Razdeljena pa je tudi na tri jezikovne skupnosti: flam-sko oziroma nizozemsko na severu ter francosko in nemško govorečo skupnost na jugu. Vsaka skupnost ima svojo vlado in parlament, v njihovi izključni pristojnosti pa sta izobraževanje in kultura. V zvezni vladi pa morajo biti zastopani tako Flamci kot francosko govoreči Valonci. Vladajoča koalicija se običajno oblikuje po načelu jezikovne simetrije, na primer če vključuje flamske liberalce, mora vključevati tudi njihove »pobratene« valonske liberalce. (STA) Medtem, ko se je belgijski kralj pšogovarjal o rešiztvi krize, je skupina Flamcev demonstrirala za neodvisnost ansa ZDA - Poročilo ameriških obveščevalnih agencij Pesimistično o Iraku WASHINGTON - Ameriške obveščevalne agencije so v četrtek objavile skupno poročilo o položaju v Iraku, v katerem so skušale realno prikazati pesimistično podobo države. Kot razkriva poročilo o Iraku, stopnja nasilja ostaja visoka, mednarodna teroristična mreža Al Kaida še naprej brez težav izvaja odmevne napade, različne frakcije ali sekte pa še naprej ostajajo sprte. Poleg tega iraške varnostne sile niso sposobne samostojnega delovanja, medtem ko iraška vlada ni sposobna učinkovitega vlada-nja.Poročilo, ki je dopolnilo februarske »Ocene nacionalne varnosti« (NIE) in nosi naslov »Možnosti za iraško stabilnost«, je sestavilo vseh 16 ameriških obveščevalnih agencij. V njem bodo potrditev svojih stališč našli tako zagovorniki politike ameriškega predsednika Ge-orgea Busha kot nasprotniki nadaljevanja ameriške udeležbe v iraški državljanski vojni. Ob vseh črnogledih ugotovitvah namreč obveščevalci dodajajo, da bi umik ameriške vojske iz Iraka položaj še poslabšal, kar zadnje tedne nenehno po- udarja tudi Bush. Bush je v sredo celo opisoval katastrofalne dogodke po ameriškem umiku iz Vietnama in opozarjal, da se bo to zgodilo tudi v primeru hitrega ameriškega umika iz Iraka. Poročilo prav tako govori o napredku, ki ga na vojaškem področju dosegajo ameriški vojaki po Bushevi odločitvi, da v Irak pošlje dodatne sile. Več kot štiri leta po strmoglavljenju režima predsednika Sadama Huseina nove iraške varnostne sile še vedno niso sposobne samostojnega delovanja, čeprav pa ob boku ameriških in drugih tujih enot menda delujejo zadovoljivo. Ocena ameriških obveščevalnih agencij glede politične prihodnosti Iraka pa je črnogleda. Iraška vlada premiera Nurija al Malikija naj bi bila v prihodnjih šestih do 12 mesecih v še bolj kočljivem položaju, ker je vse bolj izpostavljena kritikam šiitskih, sunitskih in kurdskih skupin ter verskega voditelja šiitov ajatole Alija al Sistanija. Ameriški obveščevalci izražajo globok dvom, da bo al Malikiju uspelo preseči delitve in dose- či cilje za politično poenotenje. Varnostni položaj menda prav tako kvari vmešavanje Sirije in Irana, razen tega, da ši-iti niso pripravljeni izgubiti prevlade, suniti pa še naprej zavračajo nižji politični status. Po mnenju obveščevalcev je še najboljše upanje za uspeh v Iraku več takšnih pobud, kot so jih pokazali suniti, ki so se organizirali in skupaj z Američani delujejo proti teroristični mreži Al Kaidi. Vendar bi morala vlada v Bagdadu takšne pobude »z dna« podpreti. Zagovorniki Busheve politike v poročilu vidijo potrditev prepričanja, da se ameriška vojska iz Iraka še ne sme umikati. Demokrati pa vidijo potrditev dejstva, da v Iraku ni političnega napredka, ameriška vojska pa ostaja sredi državljanske vojne. Obe strani tako vztrajata pri svojem in tudi težko pričakovano septembrsko poročilo poveljnika enot na terenu, generala Davida Petraeusa, in ameriškega veleposlanika v Iraku Ryana Crockerja ne bo spremenilo utrjenih stališč. (STA) KOSOVO - Pred pogajanji na Dunaju Ischinger je srečal kosovske voditelje PRIŠTINA - Predstavnik Evropske unije v pogajalski skupini kontaktne skupine za Kosovo Wolfgang Ischinger se je v četrtek prvi dan obiska na Kosovu sestal s predsednikom in premierom Kosova, Fatmirjem Sejdiujem in Agimom Cekujem. Po pogovoru so iz kosovske vlade sporočili, da mu je Ceku predstavil vizijo neodvisnega Kosova, dodatna pogajanja z Beogradom pa označil kot priložnost za »izgradnjo dobrih odnosov med Kosovom in Srbijo«, poroča srbska tiskovna agencija Tan-jug.Ischinger je prišel na dvodnevni obisk v okviru priprav na ločene pogovore, ki ga bo imela pogajalska trojka 30. avgusta na Dunaju s predstavniki Prištine in Beograda. Danes naj bi se sestal še s predsednikom kosovske skupščine Koljo Berisho in vodjo opozicije Hashimom Thaqijem. Priština in Beograd sta v četrtek dobila povabilo, da se 30. avgusta na Dunaju udeležita ločenih pogo- vorov s trojko, v kateri sta ob Ischin-gerju še ruski predstavnik Aleksander Bozan-Harčenko in ameriški predstavnik Frank Wisner. Ischinger je pred obiskom za londonski Guardian menil, da bi v tem trenutku neposredni pogovori med Prištino in Beogradom samo privedli do sporov in da neposrednega srečanja ne pričakuje pred koncem septembra ali v začetku oktobra. Strani morata sedaj še sporočiti sestavo pogajalskih skupin. Kosovska pogajalska skupina je že ponovila, da odhajajo na Dunaj zjasnim stališčem, da o neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Kosova ne bo pogajanj in da podpirajo načrt o prihodnjem statusu Kosova posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaar-ija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost. Srbija pa odločno nasprotuje neodvisnosti Kosova in mu je pripravljena dati široko avtonomijo. (STA) TURČIJA - Predsedniške volitve Tudi drugi krog za Guela neuspešen ANKARA - Turški zunanji minister Abdullah Guel tudi v drugem krogu volitev predsednika države v parlamentu ni dobil zadostne podpore poslancev. Kandidat vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (-AKP) je dobil 337 glasov v 550-član-skem parlamentu, zbrati pa bi jih moral 367 oz. dve tretjini. Preostala kandidata, Sabahattin Cakmakoglu iz desne Nacionalistične stranke akcije in Tayfun Icli iz levosredinske Stranke demokratične levice, sta prej ela 71 oz. 14 glasov. V prvem in drugem krogu sta za zmago potrebni dve tretjini glasov. Guel je v ponedeljek v prvem krogu zbral 341 glasov, po napovedih pa se mu izvolitev obeta v tretjem krogu, ki je napovedan za 28. avgust. Takrat bo namreč za izvolitev predsednika države potrebna zgolj absolutna večina 276 glasov poslancev 550-članskega parlamenta. Turčija na naslednika sedanje- ga predsednika Ahmeta Necdeta Sezerja čaka od spomladi, ko je prav kandidatura Guela, ki mu opozicija in vojska očitata koketiranje z isla-mizmom, za predsednika države povzročila politično krizo in posledično neuspešne predsedniške volitve. Takrat je ustavno sodišče za veljavnost glasovanja v prvih dveh krogih glasovanja zahtevalo navzočnost najmanj 367 poslancev, ki pa zaradi bojkota opozicije ni bilo uresničljiva. Ob političnih zapletih se je spomladi ogla si la tu di voj ska, ki se ima za branik sekularizma, na ulice turških mest pa se je odpravilo več sto tisoč protestnikov. Zaradi naraščajočih političnih napetosti je premier Recep Tayyip Erdogan sklical predčasne parlamentarne volitve. Na volitvah 22. julija je ponovno z veliko večino zmaga la AKP, ki je prejš nji te den za svo -jega predsedniškega kandidata znova izbrala prav Guela. (STA) Zmaga opozicije v Sierri Leone FRTEETOWN - Na nedavnih zgodovinskih volitvah v Sierri Leone je zmagala opozicijska stranka Vseljudski kongres (APC), ki je osvojil večino sedežev v parlamentu, so sporočile oblasti. Na predsedniških volitvah prav tako vodi kandidat APC Ernest Koroma, ki je dobil 44,3 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. APC je na volitvah 11. avgusta osvojil 59 od 112 sedežev, vladajoča Ljudska stranka Sierra Leone (SLPP) pa se je morala zadovoljiti z 43 sedeži, medtem ko jih je imela v prejšnjem sklicu 83. Preostalih deset sedežev je osvojilo Ljudsko gibanje za demokratične spremembe (PMDC), ki se je odcepilo od SLPP. V parlamentu je sicer tudi 12 starešin, ki naj bi bili povezani s SLPP. Mednarodna skupnost je pozorno spremljala volitve v 5,5-milijonski nekdanji britanski koloniji, kjer je v letih 1991-2001 divjala krvava državljanska vojna. Večina od več kot 5000 mednarodnih in domačih opazovalcev je sporočila, da so volitve na splošno potekale svobodno in pregledno. Volilna udeležba je bila rekordna 75,8-odstotna. AI: Sudan krši embargo na orožje LONDON - Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je sporočila, da sudanska vlada še naprej krši embargo ZN na orožje. Kot dokaz je objavila tri fotografije, ki jih je dobila od očividca, na katerih sudanski vojaki raztovarjajo zabojnike z letala in jih natovarjajo na vojaške tovornjake, poročajo tuje tiskovne agencije.Sudanska vlada dvomi v pristnost fotografij in trdi, da želijo z njimi preusmeriti pozornost z drugih konfliktov na območju, je poročal britanski BBC. AI v svojem najnovejšem poročilu o Darfurju tudi trdi, da se v tej revni pokrajini nadaljujejo letalski napadi na civilno prebivalstvo, kar je v nasprotju z resolucijami ZN in mirovnimi sporazumi. AI je Sudan kršenja embarga na orožje obtožila že v svojem majskem poročilu. Varnostni svet ZN je embargo na orožje proti vsem stranem v darfurskem konfliktu uvedel marca 2005, julija letos pa se je odločil, da bo v to pokrajino napotil skupne mirovne sile ZN in Afriške unije, ki naj bi razorožile in demobilizirale milice džandžavidov, ki jih podpira sudanska vlada, in oborožene uporniške skupine. V štiri leta trajajočem konfliktu v Darfurju je bilo po podatkih ZN ubitih okoli 200.000 ljudi, dva milijona je bilo razseljenih. w Sobota, 25. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786S00 fax 040 772418 sport@primorski.it ATLETIKA - Danes začetek SP v Osaki » »Magična proga« bo bržkone zibelka rekordov Proga iz turfa in keramike daje občutek, kot da bi tekel navzdol DANES V OSAKI - Napoved »Primož Kozmus in Miran Vodovnik bosta v finalu skupaj vrgla 104 metre« OSAKA - »Oba naša metalca, Vodovnik in Kozmus, bosta v finalu skupaj vrgla 104 metre,« je optimistično napovedal trener Vladimir Kevo, trener metalca kladiva Primoža Kozmusa, misleč tudi na metalca krogle Mirana Vodovnika, ki sta v Osaki zaposlena danes. In kaj bi lahko taka napoved pomenila? 82,5 metra Kozmusa in 21,5 metra Vodovnika bi prvemu zagotovilo zanesljivo odličje na vseh dosedanjih prvenstvih in ne bi bilo ogroženo niti z Spored po našem času Danes Finalne odločitve (3): 00.00 maraton moški; 13.20 krogla moški; 14.50 10.000 m ženske - predtek-movanja: 3.00 100 m ovire, sedme-roboj, ženske; 3.00 krogla moški, kvalifikacije; 3.40 3.000 m zapreke ženske, prvi krog; 4.20 višina, ženske, sedmeroboj; 4.25 1.500 m moški, prvi krog; 5.10 100 m moški, prvi krog; 12.10 krogla ženske, sed-meroboj; 12.30 800 m ženske, prvi krog; 12.30 kladivo moški, kvalifikacije (prva skupina); 13.15 100 m moški, četrtfinale; 13.30 troskok moški, kvalifikacije; 13.45 400 m ovire, moški, prvi krog; 14.00 kladivo moški, kvalifikacije (druga skupina); 14.30 200 m ženske, sedmeroboj. Jutri Finalne odločitve (4): 1.00 hoja na 20 km, moški; 12.45 krogla ženske; 14.15 800 m sedmeroboj, ženske; 15.20 100 m moški - predtek-movanja: 2.30 disk, moški, kvalifikacije; 3.00 3.000 m zapreke, moški, prvi krog; 3.30 krogla ženske, kvalifikacije; 3.50 400 m ženske, prvi krog; 4.10 disk moški, kvalifikacije; 4.40 100 m ženske, prvi krog; 10.15 daljina sedmeroboj, ženske; 11.45 kopje sedmeroboj, ženske; 12.35 800 m ženske, polfinale; 12.50 kopje sedmeroboj, ženske; 13.00 palica ženske, kvalifikacije; 13.10 100 m moški, polfinale; 13.35 100 m ženske, četrtfinale; 14.45 400 m moški, polfinale. 1,5 metra krajšo daljavo, Vodovnik pa bi z omenjenim izidom brez medalje ostal le v Rimu leta 1987... Kozmus ne brani vloge favorita. V nasprotju z drugimi velikimi tekmovanji in mitingi, ko je kladivo odrinjeno na rob tekmovanj, je tokrat v Osaki ta disciplina v središču pozornosti zaradi domačina Kojija Murofušija, olimpijskega prvaka iz Aten. »Na treningih v Akašiju pred prihodom v Osako smo imeli zelo dobre pogoje za vadbo in odlično hrano. Največ sem delal na tehniki, moč pa sem le vzdrževal. Kladivo je letelo okrog 80 metrov,« je dejal Kozmus, ki je bil peti na SP leta 2003 v Parizu in šesti leto dni pozneje na OI v Atenah. V metu kladiva bo na današnjih kvalifikacijah (finale bo jutri) nastopil tudi »azzurro« Nicola Vizzoni, kvalifikacijska meja 77 metrov pa je zagotovo v njegovem dometu. »Letos sem večkrat presegel mero 78 m, tu je vse v redu in se počutim dobro,« je dejal zaročenec naše Claudie Coslovich. Vodovnik (kvalifikacije in finale v krogli bodo že danes) je imel najboljšo sezono leta 2004, ko je bil 11. v finalu OI in 12. na dvoranskem SP v Budimpešti: »Mislim, da bo 20,20 metra dovolj za finale. Želim si, da bi tako kot na OI v Atenah tudi v Osa-ki tekmoval v finalu, za kar pa bom moral opraviti tehnično zelo dober poskus, je dejal Vodovnik. Danes slovenske barve na kvalifikacijah branijo tudi Langerholčeva (800 m, v isti skupini sta tudi Italijanka Elisa Cusma in favorizirana Maria Mutola) in Matic Osovnikar ter Jan Žumer (100 m). Jutri se jima bosta pridružila Merlene Ottey v teku na 100 m in Boštjan Buč na 3000 m zapreke. »Čas 10,00 sekunde je motivacija, da bi se tej magični meji čim bolj približal, s tem pa tudi najhitrejšim na planetu,« je povedal Osovnikar, ki bo v svoji kvalifikacijski skupini tekmec Italijana Si-moneja Collia. Za Italijo tekmujejo danes tudi Elena Romagnolo (3.000 m zapreke), Christian Obrist (1.500 m), Rosario La Ma-stra (100 m). Fabrizio Donato (troskok) in Gianni Carabelli (400 m ovire). Že danes ponoči je ia Italijo v maratonu nastopil tudi migidio Bourifa. RAIDUE - Prenos od 10. do12.35 in od 14.20 do 15.30 Asafa Powell in Tyson Gay med nastopom na Zlati ligi v Zuerichu ansa OSAKA - »Magična steza« bo letos prizorišče ene najatraktivnejših tekmovanj svetovnega prvenstva v Osaki. Tisti, ki so atletsko stezo »Top ace«, pripravljeno iz turfa in keramike s pomočjo računalniške obdelave, že preizkusili, pravijo, da so občutki ob teku taki, kot da bi tekli rahlo navzdol. Japonska tehnološka iznajdba naj bi tako omogočila nove rekorde, kar bi letošnjemu svetovnemu prvenstvu zadali pomemben pečat. Jutri ob 15.20 po našem času bo na »magični progi« finale 100 m, kjer se bosta prvič na svetovnih prvenstvih pomerila Asafa Powell in Tyson Gay. Zmagovalec bo odnesel domov 60 tisoč ameriških dolarjev, v primeru svetovnega rekorda pa bo pokrovitelj izplačal še dodatnih100 tisoč. Prvi dvoboj med šprinterjema bo resda okronal najhitrejšega na svetu. Powell je že trikrat pretekel 100 metrsko razdaljo v 9,77, Gay pa je bil letos v New Yor-ku še hitrejši: 9 sekund in 76 stotink, čas, ki pa ga je pogojeval veter (2,2 m/s). Trema pred velikimi prireditvami je že večkrat izdala Powella, ki kljub re- kordom še vedno ni stopil na stopničke važnejšega tekmovanja. Tekač iz Jamajke se večkrat mudi v Lignanu, navija za Tottijevo Romo in strpno prenaša svojega trenerja Stephena Francisa, ki vodi treninge, oblečen v Juventusovem dresu. Trener Gaya Lance Brauman pa vodi rekorderja preko mailov, saj je v priporu zaradi pranja umazanega denarja. Atletu iz Arkansasa sledi tudi Jon Drummond, s katerim je Gay izboljšal izhod iz startnih blo kov. Svetovno elito kraljice športov gosti Japonska letos po letu 1991. Prejšnja izvedba prvenstva v Tokiu je okronala kar nekaj svetovnih rekorderjev: Mika Powella v skoku v daljino (8,95 m) in Carla Lewisa v teku na 100 m (9,86) ter Katrin Krabbe v teku na 100 in 200 m, kjer je premagala »Slovenko« Merlene Ottey, ki pri 47 letih še vedno tekmuje. Ali bo tudi letos leto rekordov? Začetek dobro obeta, čeprav je SP tudi le vmesna etapa na poti do olimpijskih iger v Pekingu. Svetovnega prvenstva se bo vsekakor udeležilo rekordno število športnikov iz 204 držav. V 85 % držav bo možno slediti tekmovanjem po televizijskih ekranih. Tudi število adutov, ki so odpovedali nastop na SP-ju, je najbrž rekordno. Devet atletov: Baldini in Gibilisco (zaradi dopinga), skakalec Olasson, maratonka Radcliffe, šprin-terja Holliday in Dix, skakalec v daljino Tsatoumas in metalka kopja Lisenko (zaradi dopinga) bodo SP-ju sledili prek ekrana. Rekordno bo najbrž tudi število do-pinških preiskav, saj so organizatorji potrdili, da jih bo vsaj tisoč. Štiri leta prepovedi nastopanja za atlete Mednarodna atletska zveza IAAF je soglasno sprejela resolucijo o kaznovanju športnikov, ki bodo na dopinških kontrolah pozitivni. Štiriletna prepoved nastopanja (namesto dosedanjih dveh) je nova kazen, ki bo doletela športnike, ki bodo na prvi kontroli pozitivni s hudimi obtožbami. Pobudo je pozitivno ocenil tudi predsednik Cie Jacques Rogge, ki je obenem oznanil, da bo športnikom, ki bodo kaznovani za več kot 6 mesecev, vsekakor prepovedan nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. APrimorski ~ dnevnik Di Natale se je pokesal VIDEM - Napadalec Udineseja Toto Di Natale se je opravičil društvu in soigralcem zaradi kršitve disciplinskega kodeksa med pripravami v kraju Arta Terme. »Naredil sem napako, zdaj pa se mi je odvalil kamen od srca,« se je javno pokesal včeraj, jutri proti Inter-ju pa kljub temu še ne bo igral. A liga: danes dve tekmi RIM - Prvi krog nogometne A lige bo jutri, že danes pa bosta na sporedu dve tekmi. Ob 18. uri se bosta med sabo pomerila Lazio in Torino, ob 20.30 pa bo tekma med Juventusom in Livor- Hamilton najhitrejši ISTANBUL - Potem ko sta bila Ferra-rijeva voznika prepričljivo najhitrejša na prvem uradnem treningu pred jutrišnjo dirko formule 1 za veliko nagrado Turčije v Carigradu, se jima je na drugem treningu vsaj delno oddolžil Britanec Lewis Hamilton (McLarenMercedes). Vodilni v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo je 5338 metrov dolgo progo prevozil 293 stotink hitreje od najhitrejšega na prvi preizkušnji, Finca Kimija Raikkoenena. Garbajose ne bo na EP TORONTO - Španska košarkarska reprezentanca je pred dobrim tednom dobila žarek upanja, da bo zvezdnik Jorge Garbajosa vendarle lahko zaigral na evropskem prvenstvu. A se je uštela, saj direktor NBA moštva Toronto Raptors Bryan Colangelo ni dal soglasja za njegov nastop, ker Garbajaosa ni še povsem okreval. Garbajosa, ki ima veliko zaslug, da je lani Španija na Japonskem postala svetovni prvak, si je 26. marca zlomil nogo in si strgal vezi v gležnju. Katanec ne gre v Split SPLIT - Novi trener splitskega Hajduka je Sergij Krešic, ki je klubu obljubil zvestobo za dve leti in devet mesecev. Srečko Katanec, ki se je prav tako pojavljal v različnih kombinacijah za trenersko mesto v Hajduku, tako ostaja trener makedonske izbrane vrste. Salonit z Japonci NOVA GORICA - Odbojkarji OK Salonit iz Kanala, za katere igra letos tudi Italijan Stefano Mengozzi, bodo danes ob 19. uri odigrali v Kanalu prijateljsko tkemo proti moštvu Japan Tobacco Thunders. ODBOJKA - Vitezova tudi na kvalifikacijah za grand prix 2008 Neskončno poletje Od 3. septembra v Istanbulu - Včeraj v Ningboju poraz proti Kitajski po petih setih igre Za nekdanjo Kontovelovo odbojkari-co Sandro Vitez je beseda počitek letos prava neznanka. Niti se še ni končal letošnji World grand prix, že so konec prihodnjega tedna v Istanbulu na vrsti kvalifikacije za naslednjega, ki bo leta 2008, selektor Massimo Bar-bolini pa je v seznam igralk uvrstil tudi slovensko odbojkarico. Anzanello, Cardullo, Crisanti, Del Core, Cicolari in Ferretti se bodo na pripravah za Istanbul zbrale že jutri, Vitezova, Dall'Igna, Ortolani, Guiggi, Fiorin in Arrighetti, ki se v teh dneh mudijo na Kitajskem, pa se jim bodo pridružile 1. septembra. Kvalifikacijski turnir za Grand prix 2008 se bo v Ankari pričel v ponedeljek, 3. septembra, turnirja pa se bodo udeležile Rusija, Poljska, Bolgarija in Nemčija v skupini A ter Italija, Turčija, Azerbajdžan in Srbija v skupini B. Ne gre pri tem pozabiti, da bo konec prihodnjega meseca na sporedu tudi evropsko prvenstvo, po odločitvi veteranke Piccinini-jeve, da ne nastopi na tem tekmovanju, pa so možnosti Sandre, da se udeleži tudi EP večje kot so bile prej. Medtem so »azzurre« v tretji tekmi finalnega šesteroboja v Ningboju včeraj šele po Vitezova bo po povratku s Kitajske že v začetku septembra poletela še v Istanbul na kvalifikacije za Grand prix 2008 petih setih klonile pred olimpijskimi prvakinjami Kitajske. Končni izid je bil 2:3 (23:25, 25:19,22:25,26:24,12:15). Točke za Italijo so dosegle Italia: Fiorin 14, Guiggi 13, Barazza 10, Secolo 9, Aguero 30, Lo Bianco 2, Ortolani 8. Vitezova je stopila na igrišče v 1.3., 4. in 5. setu kot taktična menjava, v statistiko pa vpisala eno uspešno obrambo. Ostala izida: Brazilija - Nizozemska 2:3 (25:19, 19:25, 23:25, 25:23, 8:15); Rusija - Poljska 3:0 (25:11, 25:22, 26:24). Vrstni red: Nizozemska 3, Kitajska in Rusija 2, Brazilija in Italija 1, Poljska 0 zmag. Danes: Nizozemska - Poljska, Kitajska - Rusija in Brazilija - Italija. 18 Sobota, 25. avgusta 2007 ŠPORT / NOGOMET - Danes proti Messini krstni nastop Triestine v B ligi Moštvo je boljše, prvenstvo je slabše Tržaški drugoligaš pa je glede »strelskih sposobnostih« še vedno neznanka ••• Triestina bo svojo pot v B ligi začela danes domačo tekmo proti Messini (ob 16. uri) razpoloženje znotraj tržaškega kluba pa je, po nadvse prepričljivih nastopih v italijanskem pokalu, na višku. Ekipa je na prvi pogled solidnejša od lanske, zlasti na sredini in napadu (čeprav izrazitega strelca Tr-žačani še nimajo). V obrambi pa manjka okrepitev za levi pas. VRATARJI - S potrditvijo Generosa Rossija je Triestina tudi letos na varnem. Gege je nedvomno med najkakovostnejšimi vratarji B lige in ekipi vsako sezono prispeva kar kopico točk. Ni dvomov, da bi se lani brez njega Triestina težko izognila izpadu iz lige. Nihče pa ne ve, kako bi Rossi branil brez kakega odvečnega kilograma. A navijači so z njim zadovoljni trebuščku navkljub. Drugi vratar Dei je lani presedel celo sezono, vendar mu v klubu slepo zaupajo. Ocena: 7. OBRAMBNA VRSTA - Kot že rečeno je v obrambi Triestina še nepopolna, a se je vseeno v primerjavi z lansko sezono že okrepila. Novi nakupi so doslej prepričali. Milani je dodal nekaj hitrosti lanski obrambi, Mezzano je izkušen igralec, Peana po desni pa bi lahko doprinesel nekaj svežine, ki smo jo lani pogrešali. Mladi desni branilec bi lahko letos dokončno uspel. V društvu so ravno tako potrdili le-gionarja Limo in Kyriazisa. Ocena: 6,5. VEZNA VRSTA - Z nakupom Pian-gerellija je Triestina precej pridobila na sredini, vprašaj pa je srednja starost nekaterih ključnih elementov. Poškodbe, katerim so starejši igralci bolj podvrženi, bi lahko ohromile rdeče s helebardo, vendar tudi potrjena Gorgone in Rossetti predstavljata solidni menjavi. Na levem pasu je po skromni sezoni Testini izredno motiviran, na desnem pa bo pod drobnogledom novi prišlek Antonelli. Ocena: 7. NAPAD - Pri Triestini niso (še) rešili glavnega lanskega problema in niso še privabili pravega strelca (veliko se je govorilo zlasti o Favi in Danilevičiusu). Časa je sicer do konca meseca, trenutno pa so Tržačani dokaj šteti. Granoche je sicer pokazal določene kakovosti, vendar se mora v italijanskem nogometu šele preizkusiti, Della Rocca ni še popolnoma okreval, Graf-fiedi pa ni prvi napadalec, čeprav je v do- Izkušeni Luigi Piangerelli je eden od »težkih« nakupov tržaškega kluba kroma sedanjih nastopih zadovoljil (slabše kot lani vsekakor ne bi mogel igrati...). Maran sicer razpolaga s takimi igralci, ki mu bojo omogočali stalno spreminjanje postavitev. Šedivec in Sgrigna sta zelo popolna igralca, ki lahko prav prideta v vseh položajih. In nepredvidljivost naj bi bila ena izmed najpomembnejših značilnosti napada Triestine. Če komu od naštetih bo uspelo zbrati več kot deset-dva-najst golov z obstankom ne bo težav. Ocena: 6. NIŽJA RAVEN LIGE - Letošnja B liga bo po kakovosti nedvomno na nižji ravni od lanske, kar dokazuje tudi veliko skromnejša ekonomska ponudba satelitske televizije Sky za pravice predvajanja tekem B lige. Lani so napredovale medijsko najbolj privlačne enajsterice, Napoli, Genoa in Juventus, iz A lige pa so izpadle ekipe z veliko manj navijači (Ascoli, Messina in Chievo). Ravno tako ekipe, ki so iz C1 lige napredovale, niso kdovekako kvalitetne. Obeta se torej povprečnejše a tudi veliko bolj izenačeno (kar nujno ne pomeni zanimivejše) prvenstvo. Izrazitih favoritov ni, čeprav so nekatere ekipe za stopničko ali vsaj nianso boljše od ostalih. ZA NAPREDOVANJ E - Vlogo prvega favorita je težko določiti, čeprav je na papirju najkakovostnejši Chievo. Ekipa predsednika Campedellija je lani nekoliko nepričakovano izpadla iz A lige, manjše spremembe pa niso pretirano ohromile ekipe, ki ima s Pellissierjem, Lucianom, Cos-satom, Grecom in Obinno najboljši napad lige. Cosmiju se je lani izmuznila končnica, ker je prepozno sedel na klop Brescie, lansko ekipo pa so nadgradili z nekaterimi kakovostnimi igralci (Tacchinardi, Bazza-ni), ki omogočajo enajsterici iz Lombardi-je, da se z vsemi pravicami vpiše na seznam kandidatov za napredovanje. Isto velja za Mantovo, ki ima na razpolago A-ligaško na-padalsko dvojico Godeas-Corona, a Tes-serjevo moštvo je nadvse kompaktno v vseh delih igrišča (nakup Fioreja je skorajda senzacionalen). Lecce se je že januarja precej okrepil, predsednik Semeraro pa je napovedi o boju za napredovanje potrdil tudi med poletno kupoprodajno borzo z nakupom Abbruscata. MOŽNA PRESENEČENJA - Zgoraj omenjeni četverki bodo poskušale metati polena pod noge še številne druge enaj-sterice, v prvi vrsti Rimini (skoraj nespremenjena postava) in Bologna (odhod Bel-luccija bodo prebavili?). Treviso se je zelo okrepil, a spremeniti 9/11 moštva ne zagotavlja uspehov. ZLATA SREDINA - Sem sodi Trie-stina, družbo pa ji delajo Messina (preveč sprememb in ekonomska kriza), Ascoli (sredina ne prepriča), Bari (zanimiva zmes mladih in starejših), Vicenza (bo starček Schwoch še zdržal?), Cesena (obramba ni na nivoju), Modena (solidni in nič več), Fro-sinone (skromna obramba) in Piacenza (že brez Nocerina, od januarja brez Cacie). ZA OBSTANEK - Grosseto (precej nakupov, ne vsi kakovostni), Ravenna (bo Pivotto dovolj za B ligo?), Spezia (lani se je mučno rešila, letos ni veliko boljša), Albi-noLeffe (brez zvitorepca Mondonica na klopi bo s težavo ponovil uspešno sezono) in Pisa (navdušenje ob napredovanju jih lahko reši) se bodo borili za obstanek, pri Avellinu pa so komaj zamenjala trenerja in s sedanjo garnituro igralcev so skoraj brez možnosti. Iztok Furlanič NA MIVKI Gol in odličen nastop Micheleja Leghisse MARSEILLE - Nogometaš iz Medje vasi Michele Leghissa je bil glavni junak včerajšnjega prvega kroga nogometnega turnirja na mivki »Last chance«, ki bo odločal katera evropska ekipa bo še nastopila na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru. V Brazilijo bo odpotoval le zma go valec tega turnirja. »Azzurri« so v francoskem Marseilleu v četrtfinalu visoko premagali Madžarsko. Končni izid je bil 6:1, Leghissa pa je enkrat tudi zatresel nasprotnikovo mre žo ( dal je dru gi zade tek). Na uradni spletni strani nogometa na mivki so Leghissov nastop ocenili kot zelo dober. Danes ob 15. uri ( po Eurosport 2) bodo »azzurri« v polfina-lu igrali proti zmagovalcu srečanja Nemčija - Norveška. Italija, ki resno razmišlja o zadnjem razpoložljivem mestu za SP, si ne sme dovoliti niti enega spodrsljaja. NOGOMET Turnir Brienza: Juventina gre v finale Štandreška Juventina je na turnirju Memorial Brienza v Tržiču z 2:0 premagala Staranzano (Ronchi se je odpovedaql nastopu) in se tako uvrstila v današnji finalni troboj. Prvi zadetek je v prvem delu dosegel Mainar-dis, v drugem polčasu pa je bil z enajstih metrov natančen Cristian Deve-tak. Juventina se bo danes ob 19. uri (vedno v Tržiču na igrišču Cosulich) pomerila najprej s poražencem prve tekme Kras Koimpex - Capriva (ob 18. uri) in zatem še z zmagovalcem. JUVENTINA: Furios, Sanni-no, Liut, Buttignon, Pantuso, Contin, Kovic, Degrassi, Devetak, Mainardis, Gaggioli; C. Peteani, Giarrusso, Peric, Kogoj, Bagon, Mohoric, Morsut, trener Portelli. TURNIR V MILJAH: Primorec - Breg 4:5 po 11-m (0:0), Primorec - Muggia 5:4 (0:0) SLOVENIJA - Nogometni Interblock, kjer se »na veliko improvizira« Veliko denarja, malo muzike Na tekmah z brezplačnim vstopom se zbirajo lepotičke in ugledneži, dobro plačano moštvo petičneža Joca Pečečnika pa deluje kot razglašen orkester Če bi Slovence pred letom, morda letom in pol povprašali, kdo je Joc Pečečnik, bi najbrž velika večina samo zmajevala z glavo, kvečjemu brskala po spominu, na koncu pa bi vendarle nemočno priznala, da za tega gospoda ni še nikoli slišala. Vse dokler ni časopic Finance objavil lestvico najbogatejših Slovencev (v turbo-utripajoči Ljubljani to vedno vžge) in se je Pečečnik na njej znašel na zavidljivem četrtem mestu. Če je prvi na tej lestvici, Mirko Tuš, dobro znan zaradi svoje verige hipermarketov, izmed katerih je sežanski prava Meka Tržačanov in so nekateri drugi bogataši, denimo Matjaž Gantar, znani zaradi svoje razvpitosti, je Pečečnik, če se športno izrazimo, na mestih »Lige prvakov bogatinov« bil popolno presenečenje za finančne laike. Gospod iz okolice Ljubljane je svoj finančni imperij zgradil na proizvajanju igralnih avtomatov, ki jih prodaja po celem svetu. Do tu ne-športni del zgodbe. Med lansko sezono se je Pečečnik odločil, da bo začel podpirati edinega preostalega ljubljanskega nogometnega prvoliga-ša, NK Factor iz Ježice. Klub od vedno slovi po izredno dobri mladinski dejavnosti in se je v 1. ligo prebil z ekipo, ki je v dobri meri slonela prav na teh fantih. Zadnje mesto na lestvici je bilo tako rekoč usojeno, a med zimo je vskočil Pečečnik, s preimenovanjem ekipe v NK Interblock ter nekaterimi okrepitvami pa je po rušilnem finišu v zadnjih kolih in hvala spodrsljajem Bele Krajine prišel tudi obstanek. Letos se stvari samo nadgrajujejo. Interblock je bil absolutna zvezda prestopnega roka, največja bomba pa je nedvomno bil angažma najboljšega igralca minulega prvenstva Ermina Rakoviča. Dnevnik Ekipa je na prvi strani zatrjeval, da bo Rakovič v treh letih dobil reci piši pol milijona evrov! Prišli pa so še nekateri drugi težki in zanimivi kalibri: Martin Pregelj (»crazy horse« bi bil pravi vzdevek zanj), Aleksandar Rodič (njegovo pridobivanje državljanstva je doživelo pridih sumljivosti), svoje mesto pod soncem slovenskega nogometa pa so dobili tudi nekateri nogometaši iz južnih republik, ki nikoli ne manjkajo tam, kjer se na veliko improvizira. Vsak, ki ga je želel Interblock, je takoj zahteval dvojno vsoto od tiste, ki bi jo lahko iztžil na tržišču, Pečečnik je sicer sporočil nekaj v slogu »Imamo denar, a nismo naivni in bomo plačevali kar si kdo zasluži, in nič več,« sedanja podoba na igrišču pa žal kaže drugače - kaže na skupino plačancev, ki bodo v enem letu pokasirali sorazmerno zelo veliko vsoto denarja, kljub temu, da nekateri izmed njih niti na klopi Vesne ne bi mogli sedeti. Sicer pa je Interblock zgolj začetna postaja Joca Pečečnika. V kratkem naj bi obnovil stadion za Bežigradom, na katerem bi potem domoval nogometni klub, obenem pa bi pridobitniška dejavnost na stadionu fi-nansirala še hokejiste in košarkarje Olimpi-je. Zlati časi za ljubljanski šport, ki je sedaj v popolnem razsulu, (kruh) in igre za Ljubljančane? Lepotna napaka, in to ne majhna, je dejstvo, da se pravi naslednik Olimpije, NK Bežigrad Olimpija, trenutno nahaja v 3. ligi. Med ambicioznimi, a revnimi pobudniki »Nove Olimpije« in ambicioznim Pečeč-nikom so odnosi hladni ali vsaj nedoločeni in ni videti, da bi se velika vlaganja nekako preusmerila v nogometno moštvo, ki ima v Ljubljani bolgarsko večino ljudske podpore. Slej ko prej pa je ogled tekme Interb-locka zanimiv, predvsem družbeni dogodek. Vstop je brezplačen in tako se na njej vsakič zbere 1500-2000 ljudi, a velikega zanosa med temi gledalci razumljivo ni. Del tribune, namenjen za novinarje in pomemb-neže, je zgodba zase. Na njej sta se recimo doslej izmenično vrstila minister za šolstvo in šport Milan Zver (super, če bo nekdo zgradil stadion namesto, da bi za to skrbelo tudi njegovo ministrstvo) in ljubljanski župan Zoran Jankovič (super, če bo nekdo zgradil stadion, ki ga je sam obljubljal v svojem volilnem programu). Potem je tu nekaj res izjemnih lepotičk - za nekatere bi si skoraj upal trditi, da se v Šiški vrtijo na osnovi podobnega principa, kot italijanske veline na Costi Smeraldi. Novinarjev tudi ne manjka in nekateri si spričo take družbe morda celo domišljajo, da sedijo na Bernabeuu in pišejo o tekmi Real Madrid - Milan. Na skrajni desni tribune, a vendarle takoj zraven pisane »gossip« druščine, so Interblockovi... ultrasi. To je skupina, sestavljena iz nekaj 45-letnikov in nekaj otrok, ki ne preveč prepričano bobna po enem bobnu in trobi s hupo. Vprašanje, če niso plačani tudi oni! Kakorkoli že, z geslom »nič vas ne slišmo« so jih ponižali celo goriški ultrasi, ki slovijo po svoji hladnosti. Pred stadionom pa je par- kiran vozni park, ki ga je Interblock zagotovil igralcem: sami BMW-ji, eden recimo s tablico NKIB11 - kar dopušča razmišljanje, daje bavarskih limuzin najmanj 11?! Komu je bila namenjena čisto prava bela limuzina dolžine deset in več metrov, nisem zvedel. Ah, da ne pozabim na nogometno plat. V prvem kolu je NKIB (prosto po avtomobilskih tablicah) s sporno 11-metrov-ko v 91. minuti premagal Nafto - nad ubogimi Prekmurci ni težko se znesti. V drugem kolu remi s Celjem, izenačujoči gol pa »klasika«, ko samo 50 metrov oddaljeni stranski sodnik vidi, da je žoga šla čez črto. V tretjem kolu poraz na Ptuju. V četrtem kolu domači poraz s Hit Gorico, čeprav je sojenje spet bilo hudo domače. Očitno v Hitu svojih avtomatov niso kupili pri Pečečniku... Dimitrij Križman / ŠPORT Sobota, 25. avgusta 2007 19 NOGOMET - Deželni naraščajniki in najmlajši Pomlad v deželnih prvenstvih brez občutka manjvrednosti Treninge v Dolini vodi izkušena trenerska dvojica, potrjeni Marino Kragelj in novi Mile Ljubojevič Letos bomo prvič v zgodovini slovenskega mladinskega nogometa v Italiji imeli vse ekipe različnih starostnih kategorij v deželnih ligah (poleg mladincev Vesne in Juventine tudi naraščajnike in najmlajše Pomladi). Prav slednji so imeli v ponedeljek prvi trening. Relativno zgodaj v primerjavi s prihodnjimi sezonami, čeprav bo letos prvenstvo mnogo bolj zahtevno, saj bodo nogometaši Pomladi igrali proti najkakovostnejšim društvom iz naše dežele. To bo prava preizkušnja za celotno organizacijsko strukturo Pomladi, ki se bo spoprijela s klubi, kot so Itala San Marco, Sacilese, Donatello itd., ti pa lahko računajo na polprofesionalno vodstvo. Predsednik Robert Zuppin, koordinator Miloš Tul in ostali se tega dobro zavedajo in gotovi smo, da se bodo maksimalno potrudili. Vodstvo Pomladi pa hkrati pričakuje pomoč vseh matičnih društev, saj ima naše mladinsko nogometno gibanje-letos izjemno priložnost, da se izkaže. Naraščajniki za obstanek, mogoče tudi kaj več... Na lepo urejeni sintetični travi in v novo prepleskanih slačilnicah (največ zaslug za to ima Bregov hišnik Ciano) v dolinskem športnem centru Silvano Klabian že od ponedeljka skupno trenirajo na-raščajniki, pod taktirko Marina Kraglja in najmlajši, pod taktirko Mileta Ljubojeviča. »Prvi dan smo sicer imeli lažji trening, bolj nam je bilo to tega, da se fantje spoznajo z novimi trenerji,« je dejal odbornik Fa-bio Candotti iz Križa, ki pomaga pri ekipi naraščajnikov. »Ekipa naraščajnikov naj bi bila tudi v novi sezoni solidna. Ogrodje ostaja nespremenjeno, v glavnem bodo imeli glavno vlogo igralci lanske ekipe, ki je osvojila pokrajinsko prvenstvo. Tem igralcem so se pridružili še nekateri igralci, ki so v lanski sezoni že igrali na deželni ravni: Martin Jarc z Opčin in Roberto Candotti iz Križa. V veliko pomoč pa nam bo tudi Koprčan Aleš Petrovački. Deželno prvenstvo je zelo zahtevno, vseeno pa ne bi smeli imeti večjih težav za obstanek.« Dodati je treba, da bodo skupine deželnega prvenstva najbrž sestavljene iz desetih ekip. Prvi dve se bosta borili za naslov deželnega prvaka, ostale pa se bodo potegovale za obstanek. To naj bi veljalo tudi za deželne najmlajše. Candotti, nekdaj odličen nogometaš Vesne, meni, da bi nekaj težav lahko povzročale le dolga gostovanja, »ko bo ob nedeljah treba vstati ob 7. ali še prej...«. Podobnega mnenja je Novi trener Mile Ljubojevič pred treningom deželnih najmlajših na sintetični travi v Dolini kroma bil tudi koprski trener in eden glavnih protagonistov lanske sezone Marino Kragelj, ki je včeraj popoldne nekoliko zamudil trening zaradi dolgih kolon na mejnem prehodu pri Škofijah. »Glavni cilj je obstanek v deželni ligi, čeprav ne bi izključil, da lahko pozitivno presenetimo. Fantje so zelo kvalitetni in sposobni. Povrh tega bom letos treniral v normalnih pogojih, saj bom imel na razpolago okrog dvajset nogometašev, ki se bodo morali potruditi in izboriti mesto v začetni enajsterici. Letos ne bo popusta, zahteval bom maksimalen trud.« Ljubojevič: »Prihajam v urejeno okolje« Deželne najmlajše bo v novi sezoni treniral Koprčan Mile Ljubojevič (zamenjal bo dolgoletnega trenerja Giorgia Stojkovica), ki ima kot trener mladinskih in članskih ekip dolgoletne izkušnje, saj je treniral v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji (predvsem na obali). »Zame je treniranje v zamejstvu novi izziv. Prijatelj in kolega Marino Kragelj mi je povedal, da je tu pri vas urejeno okolje in pogoji za delo so odlični, tako da sem to vabilo sprejel brez večjih obotavljanj,« je najprej pojasnil 57-letni trener , ki je višjo trenersko šolo končal v Zagrebu. Ljubojevičeva trenerska filozofija je, da je treba nogometaša vzgojiti v celoti. »Fante moramo zgraditi športno, socialno, 'fair-play' in še bi lahko našteval. Za fante je to obdobje prelomno. Leta odraščanja so najtežja, saj posameznik išče pravo ravnotežje in si ustvarja svojo osebnost.« Ljubojevič še ne pozna ekipe, toda prvi vtis je pozitiven: »Fantje se trudijo in poslušajo. Enotedenske priprave v Tolminu bodo prav gotovo pripomogle, da bom skoraj v celoti spoznal vse otroke.« Turnir za naraščajnike 9. septembra se bo na travnatem igrišču začel prvi mednarodni turnir v organizaciji Pomladi za kategorijo na-raščajnikov (za letnike 1991 in 92). Poleg Pomladi so nastop potrdili še Triestina, Koper, Hit Gorica, Donatello in deželna reprezentanca. Na žalost so se nastopu od- BALINANJE - Znana finalista zamejskega prvenstva Gaja pričakovano, Mak presenetljivo Štandrežci v Samatorci boljši od Krasa - Dvoboj na Padričah končan še pred koncem V četrtek so odigrali še povratni pol-finalni srečanji Zamejskega balinarskega prvenstva, iz katerih sta izšla letošnja finalista. To sta favorizirana Gaja in presenetljivi Mak. Če je bila uvrstitev gajevcev pričakovana, pa so njihovi direktni tekmeci za naslov prvaka prijetno presenetili, saj so si kar v gosteh privoščili nevarni Kras. Že po prvih letošnjih nastopih je bilo jasno, da utegnejo biti Štandrežci trd oreh za vsakogar. Ko smo pred poldrugim mesecem zapisali, da so sposobni poseči celo po naslovu prvaka, se očitno nismo zmotili. Z letošnjimi okrepitvami B-kategornikom Crapizem in predsednikom balinarskega društva iz Gradišča Morucciom, so takoj opozorili naše, saj so že v uvodnem nastopu zamejskega prvenstva prisilili Gajo na delitev točk. Njihova forma se je vedno bolj stopnjevala in to so na lastni koži preverili lanski finalisti, igralci zgoniškega Krasa, ki so si sicer velik del možnosti za vstop v finale zapravili že na prvem srečanju na Goriškem, ko so že vodili s 4:0. A kot se po navadi zgodi, »priložnost zamujena ne vrne se nobena«, saj je bila v Samatorci sli- ka prav obratna. Tokrat je nekoliko razočaral Doljak, ki je sicer odigral več kot pozitivno prvenstvo (v bližanju in v obveznem zbijanju je v osmih nastopih utrpel le dva poraza), saj je z zanj skromnim izkupičkom 16 točk za las podlegel Crapizu, kateremu se je enakovredno upiral še do zadnjega lučaja. Posebno pohvalo pa tokrat zasluži dejansko nepogrešljivi Devetak, ki je bil v vseh elementih igre (končni rezultat je bil namreč 13:3 v njegovo korist) boljši od solidnega Skupka. Z gladko zmago domače dvojice Tence-Skupek (13:1) so se za domačine možnosti za izenačenje nekoliko povečale. Njihova usoda se je odigravala v srečanju trojk. Na igrišču so si stali nasproti Mervic, Živec in Doljak na eni strani ter Frandolič, Pelizon in Crapiz na drugi strani. Če dobro analiziramo srečanje ugotovimo, da ga je odločila športna sreča, ki se je tokrat sicer zasluženo nasmehnila gostom, v katerih vrstah je bil izredno razpoložen Angel Frandolič in sodeč po prikazani igri je prav on najzaslužnejši za uspeh svoje ekipe. Drugo polfinalno srečanje med Ga- Igralci Maka presenetili v Samatorci kroma jo in Sokolom pa se je zaključilo po hitrem postopku. Po zmagi v gosteh, ki so jo Balos in ostali pred tednom dni s 6:2 dosegli v Nabrežini, je bilo četrtkovo srečanje prekinjeno pri stanju 4:0 v njihovo korist. Bonin je namreč z 22:10 premagal nezbranega Lucignana, □ Obvestila povedali ekipi Udinese in Gimnazija Šiška (večina igralcev ljubljanske Gimnazije ima namreč obveznosti s slovenskimi mladinskimi selekcijami). Turnir bo trajal do 16. septembra. Priprave v Tolminu V ponedeljek bodo nogometaši Pomladi (naraščajniki, najmlajši in začetniki) odpotovali na tradicionalne enotedenske priprave v Tolmin. Prvi bodo stopili na avtobus Brežani (in sicer ob 7.30 v Dolini), zatem bodo sledili nogometaši z vzhodnega Krasa (ob 8. uri na Padričah) in zahodnega Krasa (Prosek ob 8.30). Jan Grgič Micheli se je do stanja 5:5 dobro upiral težko ranljivemu Balosu, a na žalost več ni zmogel. Sedež finalnega obračuna, ki se bo odigral prihodnji četrtek med Gajo in Makom bo v prihodnjih dneh določila balinarska komisija. Po vsej verjetnosti bo to za Nabrežino. (Z.S.) ASD POLET- Kotalkarska sekcija prireja začetniški tečaj od 3. do 14. septembra. Prijave in informacije na kotal-kaliscu od 18. do 20.ure ali na tel. 339 122 41 61 (g. Mara). AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju. ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1998 in mlajše) pod taktirko trenerja Giorgia Stojkovica 3. septembra ob 16.30 v občinskem športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na 040227044 po 18. uri. AKK BOR sporoča, da zaradi nepredvidljivih tehničnih zapletov Bor Basketball Camp 2007 ne bo potekal v Črmošnjicah, pač pa v Cerknem. Potrjen pa je zbor udeležencev za odhod na camp: jutri, 26. avgusta 2007 ob 12.30 na Stadionu 1. maj v Trstu. ŠD KONTOVEL obvešča, da bo v četertek 30. avgusta ob 19. uri informativni sestanek za ritmično gimnastiko za starše deklic od letnika 1999 do letnika 2001. Za dodate informacije: 3498020952 (Deborah), 3385000643 (Martina). KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 3356140379. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 328-9518440 (Maurizio). ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Svetogorska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričetkom vadbe. ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini basketu, mini vol-leyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadni-ci.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-597763 Nastja. 20 Sobota, 25. avgusta 2007 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Te dni je uredništvo Edinosti prejelo pismo v zvezi s pomanjkanjem obiskovanja čitalnice pri Sv. Jakobu: »Prišel je vendar čas, da se je tudi naša vrla čitalnica začela razvijati, da je tudi ona začela misliti, kako jo je treba preustrojiti, da bodo imeli tudi širji sloji priliko, se duševno naob-raževati s čitanjem knjig. Vednim povpraševanju po knjigah bi se dalo s tem odpomoči, da bi bla go vo li lo slavno ob čin stvo podpi ra ti na šo či -talnico na kakšen koli način. Ako ima kdo izmed občinstva knjige, katere je ali prebral ali jih pa ne misli čitati, naj jih blagohotno podari vodstvu čitalnice. Ako pa more kdo podpirati čitalnico gmotno, naj se blagovoli odzvati čim prej. Namen čitalnice je, slovensko ljudstvo pri Sv. Jakobu, katero se je ob času vo li tev pokazalo kakor vrlo zavedno, s pomočjo čitanja še bolj izobraževati, vabiti ga pod svoj prapor ter ga navduševati za narodno stvar. Znano je namreč, da se ravno tukaj širi najbolj laški socijalizem. Naša čitalnica pa deluje na to, da bi pristopilo čim več našega ljudstva k narodni delavski organizaciji. V to svrho vabimo vse ljubitelje slovenskega naroda, in pa cenje na druš tva, da naj v obil ni me -ri poskočijo naši vrli čitalnici na pomoč, naj jo podpirajo z malimi doneski ali pa z darovi kakšnih knjig. Ravno tukaj naj bi se ustavila velika javna knjižnica, ki je res skrajno potrebna ravno pri Sv. Jakobu. čitalnica pa bi s tem postala skala, katero sovražnik nikdar ne premaga.« V tem tednu sta rojanska Narodna čitalnica in pevsko društvo Zarja priredili veselico, da bi počastili ustanovitev 'Narodne delavske organizacije'. Veselica je sijajno uspela, prisotnih je bilo veliko delavcev, ki so z navdušenjem sledili kulturnemu programu. Po zadnji pevski točki je bil na vrsti prigrizek in kapljica domačih vino grad ni kov. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Tako je Primorski dnevnik poročal o protestih, ki so se v tem tednu začeli v razno raznih bolnicah: »Pred dnevi je bilo napovedano, da se bo te dni začela oseminštirideset-urna stavka uslužbencev bolnišnic v znak protesta, ker je pokrajinski odbor za skrbstvo in dobrodelnost odbil poenotenje plač delavcem te stroke, čeprav so uprave bolnišnic že pred me seci odob rile poe no tenje plač svo -jim uslužbencem. Toda že pretekli teden je pokrajinsko tajništvo stare Delavske zbornice sporočilo, da stavke ne bo, ker je posredovalo pri vladnem generalnem komisarju za ugodno rešitev te zadeve. Tudi sindikalna sekcija uslužbencev v bolnišnicah ter tajništvo zveze te stroke pri novi Delavski zbornici CGIL so objavili poročilo, v katerem obveščata uslužbence bolnišnic, da sta sklenili odložiti stavko, ker je potrebno, da delavci enotno nastopajo v obrambo svojih interesov. Obenem pa po- udarjata, da čeprav je malo upanja, želita, da bi vladni komisar spremenil svoje stališče in priznal upravičene zahteve uslužbencev v bolnišnicah. če do tega ne bi prišlo, pa se bosta strokovni organizaciji obrnili na vse delavce in organizacije ter začeli krepko akcijo za rešitev spora. Omenjeni tajništvi v svojem proglasu poudarjata, da sta smatrali stavko za potrebno, ker je vladni generalni komisar pred dnevi izjavil, da se strinja z ugovori pokrajinskega odbora za skrbstvo in dobrodelnost, da pa je na to stara Delavska zbornica odložila stavko zaradi intervencije pri vladnem generalnem komisarju. Zaradi tega se tudi sindikalna sekcija in pokrajinska Zveza uslužbencev bolnišnic in krajevnih ustanov pridružujeta temu sklepu, da ne bi razbili enotni nastop prizadetih delavcev. Spričo tega je odpovedan tudi sestanek uslužbencev bolnišnic, ki bi moral biti te dni.« Il sorpasso FILMI PO TV Sobota, 25. avgusta, Rai 1, ob 21.20 C'era una volta in America Režija: Sergio Leone Igrajo: Robert De Niro, James Woods in Elizabeth McGovern Dogajanje Leonejevega filma iz leta 1984 je postavljeno v prvo polovico prejšnjega stoletja, ko sta Max in Noodles še zelo mlada pričela svoje sodelovanje s krajevno tolpo nepridipravih. Njuno prizadevanje na tem področju ju seveda kaj kmalu privede do aretacije, a po nekajletni vrnitvi na prostost, se prijateljska vez, ki ju je do takrat združevala bistveno skali. Nedelja, 26. avgusta, canale 5, ob 21.20 Eyes wide shut Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Tom Cruise, Nicole Kidman, Rade Serbedija in Sydney Pollak Zadnji Kubrickov film, ki je izšel po režiserjevi smrti predstavlja trezno odkrivanje moralnih protislovij, ki zaznamujejo človeški vsakdan. Po Schnitzlerjevi noveli je Kubrick posnel film, katerega dogajanje je preselil v New York današnjih dni. V moderni metropoli živita William Harford in njegova žena Alice, ki mu nekega dne razodene svoje nekoliko prešuštniške sanje, kar povsem zmede vrsto moževih prepričanj in gotovosti. Ponedeljek, 27. avgusta, La 7, ob 21. uri ^//iuvw povzetega po istoimenskem romanu Carla Sagana. Zvezdoslovka Ellie Arroway je namreč prepričana, da so poleg nas v vesolju prisotna tudi druga živa bitja. Tudi sama se na krovu vesoljske ladjice odpravi neskončnosti naproti... Sreda, 29. avgusta, Rai 1, ob 01.40 Sogni d'oro Režija: Dino Risi Igrajo: Vittorio Gassman, Jean Louis Trintignant in Catherine Spaak Najbrž najlepši film Dina Risija, staroste italijanske komedije je predvsem portret italijanske družbe začetka šestdesetih let in še danes, v marsičem zelo aktualen. Nezamenljiva kritika italijanske družbe pripoveduje o lažni morali, o lahkotnosti odnosov in plitvini populističnih mnenj. Lastnostih in značilnostih družbe, ki so še kako sodobne tudi danes. Torek, 28. avgusta, Rai 2, ob 21. uri Contact Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Jodie Foster, Matthew McConaughey Zemeckis se je tokrat preizkusil z režijo celovečerca Režija: Nanni Moretti Igrajo: Nanni Moretti, Laura Morante in Alessan-dro Haber Nanni Moretti spet pooseblja svoj alter ego Mi-cheleja. Tokrat ga predstavlja kot mladega režiserja, ki se je odločil za filmsko postavitev dela La mamma di Freud. Michele pa ima sicer tudi to posebnost, da sovraži vse kar ga obdaja. Od diskusij, ki jih ne prenaša, do mame, ki je preveč prisotna v njegovem življenju, do kolegov režiserjev, publike, ki ga nikakor ne razume in pa seveda vseh, ki bi si želeli postati režiserji. Film, ki je lani praznoval petindvajsetletnico realizacije, predstavlja zanimivo Morettijevo razmišljanje o takratni italijanski mladini, ki pa spada med režiserjeve manj znane celovečerce. Četrtek, 30. avgusta, Rai 1, ob 23.35 Ieri, oggi, domani Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni in Tina Pica De Sicov film, ki je nekako razdeljen na tri dele, je svojevrstna slika italijanskega dogajanja med severom in jugom. Ob interpretaciji Sofie Loren in Marcella Mastroiannija, ki sta protagonista vseh treh prizorov, se razpletajo zgodbe Nea-peljčanke Adeline, Milančanke Anne in pa Rim-ljanke Mare, ki se tako ali drugače poslužujejo moških za izpeljavo in uresničitev svojih načrtov in ciljev. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO VELIKA ŽELJA PO ČEM NEKDANJI DELOVNI KOLEGA SADOVI OLJK MES1O V ITALIJI ALDO RUPEL POČELO TAOIZMA GRŠKI MATEMATIK FOTO BORIS PRINČIČ UMRLI PREDSEDNIK NK BOR (BORIS) 2ITNE LUSKINE STROKOVNJAK ZA FILOZOFIJO ELDA NANUT 2ENIN ALI MO2EV OČE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK LUNINO ŠTEVILO IT. IGRALKA OCCHINI RASTLINSKA BODICA SPECIALIST ZA BOLEZNI ZOB IN UST KROMPIR-JEVEC ... ZVEZNE AM. DRŽAVE RIMSKI PESNIK JE KORISTNO PRED ŠPORTNO VADBO GLAVNI UREDNIK MLADIKE (MARIJ) OLIMPIJSKE IGRE NEKDANJA BOROVA ATLETINJA TAVČAR ŠPANSKI REŽISER BUÑUEL HUDA BOLEZEN KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA NAZORNA PREDSTAVA GRŠKI BOG SONCA MESTO V EVROPSKEM DELU RUSIJE ČE1RH RIMSKI KRALJ ANDRESS URSULA LISTINA, PRILOŽENA SPISU BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLAVNO MESTO NEKDANJE ZAH. NEMČIJE NEKDANJA DAJATEV UČITELJU AU DUHOVŠČINI OČRT ITAL. PEVEC IN IGRALEC (MASSIMO) NEM. - FRANC. KIPAR (HANS) ANDERSENO-VA JUNAK. NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS PIJAČA STAR. SLOVANOV AFR. JEZIKOVNA SKUPINA BIKOV GLAS RASTLINA Z IZRAZITIM CVETOM JUDOVSKI KRALJ ZVEZDA REPATICA ITALIJANSKI REŽISER SCOLA FR. IGRALKA (ANNA) MOŠKO LJUBK IME SLOVENSKI IGRALEC IN PEDAGOG SEVER ARABSKI ŽREBEC VISOK GORSKI VRH DEL VRATNE ODPRTINE NEMŠKI ZOOLOG VALENTIN ASMUS REKA KOZAKOV LUDOLFOVO ŠTEVILO DRAGO OTA HAL POROČ. AGENCIJA JEGULJI PODOBNA RIBA LJUBLJANSKA GALERIJA DELOVA ŽENSKA PRILOGA BENEŠKA PLEMIŠKA RODBINA POKLON REKA NA PELEPONEZU, EVROTAS TINA TURNER JEZIK IN SLOVSTVO (KRATICA) DEL KOPNEGA, KI JE OBDAN Z MORJEM NAUK O ZOBOVJU ALOJZ GRADNIK ANATOUJI KARPOV ČRNI HRAST, TROPSKO DREVO NEIZBEŽEN ŽIVJENJSKI PROCES KRHKA PLAST NA KOVINI TANEK KOVINSKI IZDELEK MESTO V INDIJI, BLIZU JABALPURA EDI KRAUS SKICA ... ZA KVAČKANJE LAVINA RAVNINA NADSTROPJE ŽARGON SLOVARČEK - AKAN = afriška jezikovna skupina • ARP = nemško - francoski kipar • ASA = judovski kralj • ASA = mesto v evropskem delu Rusije • LOSS = nemški zoolog (Arthur) • SAGAR = mesto v Indiji / PRIREDITVE Sobota, 25. avgusta 2007 21 GLEDALIŠČE SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. V ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot. V torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot. V sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot. V četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot. V petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. V soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA ■ MLADI LEVI Mednarodni festival scenske umetnosti Danes, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija). Jutri, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija). V ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška). LOZICE (VIPAVSKA DOLINA) Prireditev bo na prostem Danes, 25. avgusta ob 20.00 / Gostuje gledališka skupina KD »Brce« iz Ga-brovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Sergeja Verča »Veselica«. Režija Sergej Verč, izvirna glasba Tom Hmeljak. V petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. V soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival Danes, 25. avgusta ob 20.30, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Nadia Wijzenbeek - violina, Charles Watt -violončelo in Daria van den Bercken -klavir. V torek, 28. avgusta ob 20.30, galerija Gasspar, Piran / Stefano Bet - prečna flavta. V soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo. V nedeljo, 2. septembra ob 20.00, Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kröner - violina, Erwin Sükar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola. V sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir. V petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Bálint Maróth -violončelo, Antónia Bodó - 2. violina, Zsófia Környei 1. violina, László Móre - viola. V torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost. V soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ Festival Cello&Music 2007 Danes, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah. Jutri, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana V ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«. V torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija. V četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija. V četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija. V petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. V soboto, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija. V soboto, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija. V nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske- MARIBOR - Od danes do 8. septembra Špasfest za poživitev starega mestnega jedra MARIBOR - Na osmih prizoriščih v starem mestnem jedru Maribora se bo danes začel tretji festival "drugačne zabave" Špasfest 2007. Odprtje bo ob 19. uri na Trgu svobode, popestrili pa jo bodo mojstri mečevanja - skupina Merlet iz Prage, ki je letos v Posočju sodelovala pri snemanju znanstvenofantastičnega filma Pravljice iz Narnije. Festival se bo zaključil 8. septembra z ognjenim spektaklom Govidine sanje Magičnega gledališča Saltimbanko. Organizator festivala je Gospodarsko interesno združenje (-GIZ) Stari Maribor. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala njegova direktorica Tatjana Mileta, se letošnji Špasfest začenja deset dni prej kot minula leta. Ponudil bo pester program, katerega cilj je tudi čimprejšnja oživitev enega izmed najstarejših in najbolj zapostavljenih delov mestnega jedra - Naskovega dvorca. Festivalski program prinaša komedije na Židovskem trgu, lutkovne predstave na vrtu Astorije, stojnice s starimi obrtmi na Trgu svobode ter nastope uličnih gledališčnikov po mestu. Organizator je letos pripravil tudi štiri nova prizorišča: dvorišče Mariborskega gradu bo gostilo večerne koncerte, na dvorišču Naskovega dvorca bodo potekale umetniške delavnice, Glavni trg bo v znamenju otroškega zabavnega programa, v vrtu Športnega kluba Branik pa si bo mogoče ogledati gledališke predstave. Po besedah Milete poudarek festivala ni več srednji vek, temveč raznolika ponudba kakovostnih umetniških vsebin "na malo drugačen, bolj sproščen in živahen način". Obiskovalci se bodo lahko sprostili ob številnih razstavah, kiparskih, slikarskih kolonijah, stand up komedijah, predavanjih in umetniških delavnicah ter se zabavali ob domačih veseloigrah, pan- Špasfest je tudi lani poživil mariborsko mestno središče tomimikih in ognjenih spektaklih. Lahko se bodo vključili v etno doživetja z izvajalci romske glasbe ter se naučili orientalskih trebušnih plesov. Od predhodnih festivalov je letošnji Špasfest bogatejši za številne nove predstave in umetnike, med katerimi velja po mnenju Milete izpostaviti spektakle profesionalne gledališke skupine Merlet iz Prage, kabareje Zijaha A. Sokoloviča in Nikolaje Vi-potnik, predstave La strada, Kleščar in tri komedije Toneta Partljiča, koncer- te Jureta Ivanušiča, skupin Cana Flamenca, Langa in Musikteater Graz-Die Kaktensblute. Direktorici GIZ sta se na novinarski konferenci pridružila mariborski podžupan Andrej Verlič in direktor Zavoda za turizem Maribor Milan Razdevšek. Vsi trije so bili enotnega mnenja, da je treba v naslednjih letih arhitekturno obnoviti najbolj zapostavljene dele mestnega jedra, jim dati nove vsebine in zagotoviti sredstva iz evropskih skladov. (STA) ga naravnega morskega rezervata«. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. REPEN Kraška hiša: od petka, 31. avgusta (otvoritev ob 20.00), bo na ogled fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljud-je-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 22 Sobota, 25. avgusta 2007 BOJAN BREZIGAR POTOPIS Skrivnostni Baltik Latvija (4) Je Latvija samo Riga? Neizbežno je, da država, v kateri 40 odstotkov prebivalstva živi v prestolnici, teži h glavnemu mestu, ga prekomerno vrednoti in zapostavlja vse ostalo. To velja tudi za Lat-vijo, saj so njene glavne turistične značilnosti v neposredni bližini Rige in tja do-speš takorekoč z mestnim avtobusom. Nič nenavadnega, če le pomislimo, koliko Francije »požre« Pariz in koliko Velike Britanije London. Morda je v Latviji ena redkih izjem palača Rundale, mali Versailles, pri čemer pridevnik mali velja morda za velikost, zagotovo pa ne za lepoto. Palača Rundale leži nedaleč od meje z Litvo, ob glavni cesti, ki povezuje Vilno z Rigo. To je seveda tudi razlog za obisk turističnih skupin na »baltski« turi. Vendar je glavni razlog za obisk zagotovo lepota te palače, povezana z njeno zgodovino. O lepoti priča že samo ime načrtovalca in graditelja, italijanskega arhitekta Bartolomea Rastrellija, ki je poznan še zlasti po zimski palači v Sankt Peterburgu; njena zgodovina je povezana z usodo njenega prvega lastnika, grofa Kurlandije Ernsta Johanna von Buhrena, ki so ga Latvijci mirno preimenovali v Birona, tako dosledno, da bi nemško inačico s težavo zasledili kjerkoli v državi. No, Biron ni bil prvi lastnik, saj se Rundale (tudi v trem primeru z nemškim imenom Ruhental) pojavlja v dokumentih že v začetku 16. stoletja, ko je livonski red tevtonskih vitezov prevzel oblast na regijo. Takratna palača Rundale je bila kar nekaj stoletij last družine Grotthuss, ki pa jo je morala zaradi velike zadolžitve prodati in tako jo je Biron kupil 26. junija 1735. Biron je bil ljubljenec ruske carice Ane Johanovne in to prijateljstvo ga je privedlo do mesta grofa Kurlandije. Iz Peterburga je poklical Rastrellija, ki je pripravil fantastičen načrt in leta 1936 začel z gradnjo, čeprav na kraju samem ni bilo nobenega gradbenega materiala. Prevažal ga je vsak dan s 433 vozovi s konjsko vprego in človek si še predstavljati ne more, kako zahtevno je bilo to delo. Začeli so urejati tudi park in leta 1739 so zasadili 328.185 lip, 45.005 kostanjev in 1.885 hrastov: številke, ki pričajo o veličini projekta. Leta 1740 je carica umrla in Biron je padel v nemilost. Obsodili so ga na smrt, nato pomilostili in poslali v Sibirijo, kasneje pa mu dovolili, da je v Jaro-slavu v izgnanstvu čakal na spremembe v Moskvi. Do njih je, po smrti dveh carjev, tudi prišlo in po 22 letih se je Biron vrnil v Rundale. Vsa ta leta je bila palača zapuščena, Rastrelli se je vrnil v Sankt Peterburg in gradbišče je začelo razpadati. Tudi največje dragocenosti so medtem odnesli v Sankt Peterburg. Vendar Biron ni odnehal, zopet je poklical Rastrellija in to, kar vidimo danes, je približna rekonstrukcija Rastrellijeve palače. Približna, kajti Katarina velika jo je odvzela Bironu leta 1795, ko je Kurlandija ostala sestavni del Rudije, nato pa je palača kar nekajkrat zamenjala lastnika, bila je močno poškodovana med Napoleonovim pohodom v Rusijo, pa tudi v 20. stoletju je prva lat-vijska republika del palače spremenila v šolo. Sovjetska zveza pa je v sprejemnem salonu uredila telovadnico. Za nameček je kolhoz pritličje spremenil v hlev za konje... Palačo so tako začeli obnavljati šele v 70. letih in danes je na ogled približno 40 sob od skupnih 138 sob. Vendar si človek ustvari vtis razkošja, ki je vladalo na dvoru: od čudovitega pohištva do tapiserij in štukatur in do obilice kitajskega porcelana... Naravnost antiteza temu razkošju pa je muzej na prostem v neposredni bližini Rige. Antiteza, ker v njem vidiš, kako so živeli reveži. To so bili Latvijci, Lat-galci in Livonci, torej triu narodnosti, ki so živeli na ozemlju sedanje Latvije. Lesene kolibe, zgrajene iz hlodov, v katerih sta povečini dva prostora: eden, hladnejši, za poletje, drugi, toplejši, kjer je bilo tudi ognjišče, za zimo. V času, ko je v palači Rundale nemška in ruska gospoda uživala največje udobje tistega časa, je večina ljudstva živela tako, v teh kolibah s slamnato streho, na trgu pred cerkvijo pa je stal lesen steber z okovi: sramotilni oder za tiste, ki so se kakorkoli pregrešili. Na primer, da niso opravljali tlake, ki je bila v teh krajih v veljavi do začetka 18. stoletja, v Litvi pa celo do druge polovice stoletja. Sicer pa bi bila odveč kaka pretirana hvala tega muzeja na prostem, razen za resnične ljubitelje etnologije in strokovnjake, čeprav se tu trudijo, da bi obiskovalcem celo pokazali način dela v starih časih z nekoliko posiljenim obnavljanjem starih poklicev. Prav v povezavi z razkošjem palače Rundale pa postanejo človeku jasni tudi razlogi, ki so v tem delu Evrope privedli do tako krvavih obračunov in tako radikalnih sprememb. Komaj dobrih 50 kilometrov vzhodno od Rige leži Sigulda, »latvijska Švica«, mestece ob dolini Gauja, edinem nacionalnem parku v državi. Latvijska pokrajina, ki je sicer zelo enolična, ena sama brezkončna ravnina, se tu razgiba v prijetno gričevje, poraščeno z gozdovi in posejano z gradovi, v glavnem ostanki srednjeveških utrdb. Nekateri so obnovljeni, drugi ne, vse skupaj pa res spominja švicarsko gorsko idilo. Turistom je na voljo žičnica, ki te ne popelje nikamor, le krog naredi nad tem turističnim mestecem in dolinicami, ki ga obdajajo. Tu je jama, pravzaprav odprtina nevredne tega imena, poimenovana po Gutmanisu, Zgoraj prekrasna dvorana v palači Rundale; spodaj plaža na Baltskem morju spet imenu, ki izvira iz nemščine, Gut-man, dober človek, ki je tu živel in ponujal zdravilno vodo. Še sedaj prihajajo ljudje k izviru v jami s steklenicami in odnašajo vodo, ki naj bi zagotavljala večno mladost; dejansko pa v jami močno zaudarja, kar daje misliti, da jo popotniki uporabljajo tudi v drugačne namene... In potem je tu grad Turaida, beseda, ki v livonskem jeziku pomeni božji vrt. Grad je bil zgrajen leta 1214, last krajevnega nadškofa, v 18. stoletju, ko je bilo v njem skladišče smodnika, pa se je ob udarcu strele dobesedno razletel. Sedaj ga obnavljajo in s 40 metrov visokega stolpa se ponuja čudovit razgled . Stopnice so strme, nerodne, pa še veliko jih je, ampak na koncu te razgled poplača za trud. V parku, ki obdaja grad, je tudi grob. Tu je pokopana Maija, vrtnica iz Turai-de. Njeno zgodbo še danes pripovedujejo kot enkratno ljubezensko izpoved in grob obiskujejo novoporočenci, ki sem prinašajo cvetje. Grajski vratar je leta 1601, med pol-jsko-švedsko vojno, našel novorojenko. Bilo je v maju in zato jo je imenoval kar Maija. Deklica je zrasla v pravo lepotico Levo grajski stolp v Siguldi; desno latvijska kmečka hišica v muzeju na prostem in zaljubila se je v vrtnarjevega sina Vik-torsa. Skupaj sta se srečevala v votlini. Vanjo se je zagledal poljski častnik Jaku-bovski, ki je dekle z zvijačo zvabil v votlino, češ da jo tam čaka Viktors. Maija je prišla, vendar je, takoj ko je zagledala Poljaka, poskusila zbežati. Jakubovski pa jo je zadržal. Z namenom, da bi se ga znebila, mu je Maija ponudila svoj šal, ki naj bi imel čarobno moč: kdorkoli ga nosi, je neranljiv. Dejala je, naj to sam preveri in ovila si je šal okoli vratu. Jakubovski je izdrl meč in jo zabodel ter jo ubil. Ves obupan je zbežal in se v gozdu obesil. Naslednjega jutra je prišel v votlino Viktors in našel Maijo mrtvo. Obtožili so ga, da jo je ubil, vendar ga je rešil Poljakov pomočnik, tisti, ki je dekle zvabil v votlino. Je zgodba resnična ali ne? Kdove, vsekakor grob »vrtnice iz Turaide« je tam, na gričku pod staro lipo, ki naj bi jo zasadil prav Viktors. Sedaj ga obdaja velik park s kipi, ki ponazarjajo like starih li-vonskih pesnitev, pesmi, ki niso bile napisane, ampak so se prenašale iz roda v rod. In vse je nekako magično, med legendami in zgodovino, v deželi, ki vsak dan prepleta preteklost in sedanjost ter še ni našla pravega ravnovesja. Srečanje z Latvijo se konča na obali Baltskega morja. Na dolgi peščeni plaži, kjer ni kopalcev, kajti sezona se še ni začela, pa tudi poslej jih ne bo veliko. Lat-vijci ne ljubijo morja, pravi svetovljanski vodič, dejansko pa je morje mrzlo, prehladno za kopanje, in dolgi poletni dnevi še ne pomenijo, da je tudi kopanje prijetno kot na južnih obalah Evrope. Ampak tudi ta plaža, ki jo obdaja košat gozd, ima nekaj magičnega. Predvsem tišino, ko so rahlo pljuskanje morja in občasni kriki galebov edini šum, ki ga zaznava človeško uho. (Se nadaljuje) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. avgusta 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ Fran Venturini - Domjo 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 7.00 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 Aktualno: Kinematograf - Sergio Leone, protagonist in priča velike kinematografije 10.25 Gremo v kino, 10.30 Vremenska napoved 10.30 Film: Sulla nostra terra (kom., ZDA, '94, i. Robert Benedetti) 11.45 Nanizanka: Lady Cop 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Nagradno tekmovanje z umorom (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Garga-no (vodi Donatella Bianchi) 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.20 Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcello Mariucci) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Quark Atlante 18.00 Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert, Fritz Wepper) 19.05 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) 20.00 Dnevnik 20.30 Rai šport 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Film: C' era una volta in America (dram., ZDA, '83, r. Sergio Leone, i. Robert De Niro, James Woods) 23.20 Dnevnik 1.20 Nočni dnevnik, vreme, 1.35Izžre-banje lota, Music 2007 V^ Rai Due 6.00 SP v atletiki 6.30 Dok.: Kostarika 7.00 Variete za najmlajše: Random, vmes Dnevnik 9.50 Dnevnik Tg2 10.00 SP v atletiki 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) 12.35 Dnevnik 12.50 Šport: Pit Lane 13.00 Avtomobilizem F1: VN Turčije 14.15 Dnevnik 14.25 SP v atlletiki 15.45 TV film: La sfida di Jace (dram., ZDA, '04, i. A. Lawrence) 17.15 Dok.: Abissi - V globinah 18.00 Dnevnik, vreme 18.10 Nan.: Sošolci (i. Massimo Lopez, Valeria Valeri) 20.00 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Abbiamo lavorato per noi 23.15 Šport: Sobotni sprint 23.50 Dnevnik Tg2 0.00 Tg2 Dosje - Zgodbe Rai Tre 7.10 Prepovedano mladoletnikom 8.00 Mi smo zgodovina 9.00 Film: La legge e' legge (kom., It.-Fr., '57, i. Toto', Fernandel) 10.30 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.15 Tgr Zdravje 12.30 Film: I morti non pagano le tasse (kom., It., '52, i. Tino Scotti) 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.45 Tgr tednik - Izbor 15.15 Dok.: Kilimangiaro album 15.45 Šport: SP v atletiki, kolesarstvo, 17.50 avtomobilizem F1 18.10 Šport: 90. minuta 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Dok.: Superstoria 2007 Bananas Revision - Slaba TV mineštra 21.00 Nan.: Primer za dva (i. Paul Frie- linghaus, Claus Theo Gartner) 22.40 Dnevnik, deželne vesti 23.00 Film: When the Levees Broke: A Requiem in Four Acts (dok., ZDA, '06, r. Spike Lee) 0.10 Tg3 nočni dnevnik, vreme 1.30 Fuori orario i Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Trije vnuki, 8.20 Pacific blue Nad.: Il principe del deserto (i. Ka-bir Bedi, Carol Alt) Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi, 12.30 Road to justice Dnevnik Tg 4, vreme Film: Zorba il greco (dram., ZDA, '64, r. M. Cacoyannis, i. Anthony Quinn, Irene Papas, Alan Bates) Tgcom, informacije za jadralce Včeraj in danes na TV Aktualno: Donnavventura Dnevnik, vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk, Robert Culp, R. Middleton) TV film: Maigret in umor v Hotelu Majestic (krim., Fr., '93, i. Bruno Cremer, Terence Ford) Nan.: Boston Legal (i. William Shatner, Rhona Mitra) Film: The Ripper (thriller, ZDA-Av-stral., '97, i. Patrick Bergin) 9.15 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 17.50 18.55 19.35 21.10 23.15 0.10 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.20 18.25 19.10 20.00 20.30 21.20 23.50 i Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje okrog sveta Film: Appuntamento al buio (kom., ZDA, '87, r. Blake Edwards, i. Kim Basinger, Bruce Willis) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro - Boks (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: Questa e' la mia terra (It., i., Kasia Smutniak, Roberto Farne-si, Remo Girone) Nan.: Pepper Dennis (i. Rebecca Romijn, Lindsay Price) Film: Hudson Hawk - Il mago del furto (kom., ZDA, '90, i. Bruce Willis, Danny Aiello) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in N. Estrada) Film: Betty Love (kom., ZDA, '00, r. Neil Labute, i. R. Zellweger, Morgan Freeman) O Italia 1 6.00 6.35 8.00 10.45 11.20 12.25 13.00 14.00 15.00 15.50 17.00 18.00 18.30 19.05 21.00 22.00 23.45 23.35 0.50 1.45 Šport/Odprti studio Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark - Prišlec iz vesolja Variete za najmlajše Variete: Ziggie Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti Odprti studio, vreme Nan.: Tata Nan.: Beverly Hills, 90210 - Nevarnost za Kelly (i. Jeannie Garth) Tg com Film: La mia flotta privata (kom., ZDA, '97, i. Tom Arnold) Tgcom/Nasveti za jadralce Nan.: Mr. Bean Odprti studio, vreme Nan.: Anni '60 (It., '99, i. Ezio Greg-gio, Manuela Arcuri) Film: Piccola peste - Problem child (kom., ZDA, '90, i. John Ritter, Michael Olivier) Tg com/Meteo Nan.: Surface (i. Carter Jenkins, Austin Nichols, Jay R. Ferguson) Vodič nogometnega prvenstva Šport studio Maraton: Hudičeva noč 9.40 11.05 11.30 13.10 14.20 17.00 19.00 19.55 20.05 20.50 22.20 23.35 1.30 Nad.: Skrivnosti črne džungle (i. Virna Lisi, Stacy Keach, Kabir Bedi) Nad.: Marina Glasbena oddaja Nan.: Don Matteo 3 Oddaja o turizmu Risanke Automobilissima Športne novice Risanke Komedija v narečju: El dialeto trie-stin (Nereo Zepper) Poletne osebnosti Film: Mafia, una legge che non perdona (dram., '80, i. Antonella Lual-di, Gordon Mitchell) Nočni dnevnik LA 6.00 9.30 10.00 12.00 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 1.50 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Intervju Film: Pustolovščine Toma Sawyer-ja in Hucka Finna (kom., ZDA, '95, R. P. Hewitt, i. Brad Renfro) Aktualno: Ime in Priimek Šport 7 Nan.: Matlock Film: Il gioco degli avvoltoi (vojni, VB, '79, i. Joan Collins, Richard Harris, Richard Roundtree) Nan.: Hustle Film: Da grande (kom., It., '87, i. Renato Pozzetto, J. Versari) Barbarski intervjuji Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jane Wymark) Film: Mississippi Masala (dram., In-dija-ZDA, '91, r. Mira Nair, i. S. Choundhury, Denzel Washington) Film: Tre colori - Film bianco (dram., Fr.-Poljska-Švica, '94) It Slovenija 1 6.20 7.00 7.40 8.00 8.35 8.50 9.20 10.40 11.55 13.00 13.10 14.00 14.25 15.55 15.55 16.00 16.10 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.30 17.35 18.00 18.05 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.30 22.15 22.50 23.45 1.25 Kultura, 6.25 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe Pod klobukom Kratki film EBU: Ronaldo proti Fal- cu (Nemčija) Nad.: Čiv in papagaj Kino Kekec - Film: Maks in Jožek (Švedska9 Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Dok. oddaja: Vse o živalih - Gazele, 13.35 Orangutani Dok. feljton: Zadnja tramvajska postaja Film: Moje sanje Vrtiljak Glasbeni gostje O živalih in ljudeh Absolunto Kraji in ljudje Poročila, šport, vreme Ozare Vrtiljak Turistika Glasbeni gostje Na vrtu Izbor iz političnih dialogov Očitno užitno Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Film: Hercule Poirot: Izrabi plimo (krim., VB, '06, r. Andy Wilson, i. David Suchet, Patrick Baladi) Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Poročila, šport, vreme Nad.: Deadwood Film: Padajoči angeli - Falling Angels (Kan.-Fr., '03, r. Scott Smith, i. Miranda Richardson, Callum Keith Rennie) Dnevnik ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Družinski talk show {T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.40 TV prodaja 8.10 Skozi čas 8.20 Absolutno globalno 9.00 Dok.: Butan, dežela grmečega zmaja 9.30 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 10.20 TV prodaja 10.50 Film: Drobtinica 2 12.25 SP v atletiki (prenos) 15.55 Nogomet: Arsenal - Manchester City (angleška liga, prenos) 17.50 Košarka: Slovenija - Francija (M, prijateljska) 20.00 Slovenski magazin 20.25 Koncert ob 50. obletnici začetka EU (3. del) Vrtiljak Nad.: Huff (ZDA) Nad.: Pokvarjena dekleta Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Arhivski posnetki 15.10 Nan.: Napoleonove ženske (i. Ian Holm, Billie Whitelaw) 16.00 SP v atletiki: moški maraton, 16.30 povzetek 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 Dok. oddaja 21.05 Glasb. odd.: Sarabanda 22.10 Nogomet: Milan - Porto 0.00 Slovenski magazin 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 0.45 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 1.05 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani, 17.55 Videospot meseca 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Polka in majolka 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Hitova poletna plaža 20.40 Odbojka na mivki 21.00 Tedenski pregled 21.15 Glasbena oddaja 22.15 Ne prezrite 22.25 Rally za SP - Finska 23.25 Videospot meseca 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj - radijska priredba pisem Zorka Jelinčiča iz ječe; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kvartet saksofonov Akademije za glasbo iz Zagreba; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Aleksander Zorn: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal, 4. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve, povabilo na izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; Naj kopališče 2007; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.0019.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Te- denski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Glasbeni antagonisti; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Sobotni koncert; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki: G. Donizetti - Zvonček; 18.00 V podvečer; 20.00 G. Puccini: La Boheme (prenos); Do polnoči; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 25. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 13.40. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 3.35. bioprognoza Vremenski vpliv bo danes večji del dneva ugoden, proti večeru in v noči se bodo pri najbolj občutljivih prehodno pojavljale z vremenom povezane težave. plimovanje Danes: ob 3.22 najnižje -61 cm, ob ob 9.58 najvišje 32 cm, 15.20 najnižje -9 cm, ob 20.56 najvišje 43 cm. Jutri: ob 3.48 najnižje -68 cm, ob ob 10.21 najvišje 40 cm, 15.55 najnižje -17 cm, ob 22.09 najvišje 49 cm. temperature v gorah oc 500 m............25 2000 m...........14 1000 m...........21 2500 m...........11 1500 m...........16 2864 m............9 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 7 v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > 1 '. 1 '->j ' Ob morju in v nižinah bo povečini pretežno jasno, zjutraj Jutri in v ponedeljek bo sončno. Jutri bo na Primorskem še bo pihala zmerna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela, v pihala šibka burja. nižinah bo zapihal šibak vzhodnik. V gorah bo zmerno oblačno do spremenljivo. Razmeroma toplo bo. FRANCIJA - Delo znane francoske dramatičarke Yasmine Reza Izšla je že prva knjiga o predsedniku Nicolasu Sarkozyju PARIZ - Težko pričakovana knjiga o francoskem predsedniku Nicolasu Sarkozyju ene najbolj znanih francoskih dramatičark Yasmine Reza je včeraj prišla na knjižne police. Čeprav v njej ni nobenih vznemirljivih dejstev, knjiga razkriva pisateljičino mnenje o novem francoskem predsedniku in njegovi predsed niš ki kam panji, ki bo pri -tegnilo bralce. Reza je Sarkozyja celo leto spremljala med njegovo predsedniško kampanjo vse do majskih volitev. Beležila je njegova razmišljanja o moči in politiki, moških in ženskah v njegovi ekipi ter življenju na splošno. V knjigi z naslovom »Zora, večer ali noč« (L'aube le soir ou la nuit), ki obsega 185 strani, Sarkozyja opisuje kot intenzivnega človeka, »ki je vedno aktiven.« V nekem odlomku Reza opisuje, kako Sarkozy opazuje zadnji televizijski nastop svojega predhodnika Jacquesa Chiraca in komentira, kako bled je, na koncu pa izjavi: »Ta govor je bil tako zastarel in čisto nič posebnega. Nobene vizije ni izrazil. Jaz bi na njegovem mestu rekel vsaj nekaj takega kot Služil sem vam dvanajst let, sedaj pa se začenja novo obdobje.« Čez nekaj minut pa j e dodal: »Mislil sem, da bo stari lev še pokazal kaj mo či.« Sarkozy ima precej hladen odnos do Chiraca, ki je bil nekoč njegov mentor in se mu je zameril, ko je na volitvah leta 1995 podprl na- sprotnega kandidata. Reza je v intervjuju za francoski tednik Nouvel Observateur izjavila, da je Sarkozy naredil velik vtis nanjo in da ima izvrstno intuicijo in velik vpliv. «Sarkozy je na vsakogar, ki se je znašel v njegovi bližini, naredil močan vtis.» Reza v knjigi govori le malo o Sarkozyjevi skrivnostni ženi Cecili-i, ki pri kampanji svojega moža ni bi la pri sot na, le ne kaj besed pa je namenila tudi njegovi socialistični nasprotnici Segolene Royale. Iz obra že na dra ma ti čar ka in igralka Yasmina Reza je najbolj znana po komediji «Art», ki govori o treh prijateljih, ki se prepirajo o neki mo der nis tič ni sli ki, in je bi la pre -vedena v več kot 30 jezikov. (STA) DUNAJ - Atrakcija v živalskem vrtu V Schonbrunnu se je skotil mladič pande DUNAJ - V živalskem vrtu na Dunaju se je v četrtek skotil mladič pande. Skrbniki živali so novega člana družine opazili na varnostnih kamerah, ko so iz prostora, kamor se je umaknila samica Yang Yang, slišali zvoke, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Mladič se je skotil 127 dni po paritvi Yang Yang s samcem Long Hu-ijem, so sporočili iz živalskega vrta. Obe pandi sta v Avstriji izposojeni iz Kitajske. Živalski vrt je že objavil fotografijo, na kateri novopeče-na ma ti dr ži mla di ča v us tih in se z glavo nagiba proti kameri. Pan de so si cer ze lo red ke, po navedbah živalskega vrta pa naj bi jih po svetu živelo le še okoli 1000. (STA) ZANIMIVOSTI V SVETU Avstralska vlada »popravljala« Wikipedio SYDNEY - Uslužbenci v kabinetu avstralskega premiera Johna Howarda so popravljali vsebino gesel na spletni enciklopediji Wikipedia. Po poročanju avstralskih medijev naj bi odstranili »neprijetne« podrobnosti o premieru Howardu in članih njegove vlade. Howardov tiskovni predstavnik je zanikal, da bi premier od svojega osebja zahteval poseg na priljubljeni spletni strani. Časnik Sydney Morning Herald je poročal, da so uslužbenci premierovega kabineta naredili vrsto popravkov na Wikipedii. V geslu o Howardovi sporni politiki obveznega pripora za nezakonite iskalce azila je uslužbenec v stavek, da so priporniki bivali v nehumanih razmerah, vrinil besedo »domnevno«. Večina od 126 sprememb, ki so jih naredili uslužbenci Howardovega kabineta, sicer ni povezana z avstralsko vlado. Z vladnih računalnikov so prišli popravki najrazličnejših gesel: »Prostozidarstvo je Satanovo delo«, »Mormonstvo je Satanovo delo« in »Jezus je bog«. Wikipedia spremembe odkriva s pomočjo nove spletne strani Wikiscanner, ki razkrije digitalni prstni odtis avtorja. Wikiscanner je odkril, da je avstralsko obrambno ministrstvo naredilo več kot 5000 sprememb v različnih geslih, med drugim pa so odstranili negativne komentarje o Howardovi Liberalni stranki. Ministrstvo je po razkritju sporočilo, da bo onemogočilo popravljanje vsebin na Wikipedii, uslužbenci pa bodo še vedno lahko brskali po njenem iskalniku. Wikipedia je pred dnevi sporočila, da sta več sto popravkov na njeni spletni strani naredila tudi ameriška obveščevalna služba Cia in Vatikan. Bette Midler bo sekanje dreves drago stalo HONOLULU - Ameriško igralko in pevko Bette Midler bo poseg v okolje drago stal. 62-letna Midlerjeva bo namreč morala plačati 6500 ameriških dolarjev globe, ker je v okolici svojega doma na idiličnem havajskem otoku Kauai zaradi gradnje manjše ceste brez dovoljenja posekala več kot 230 dreves. Kot je pojasnil pravni zastopnik Midlerjeve Max W.J. Graham, bo pevka kazen plačala, morala pa bo poskrbeti tudi za nova drevesa in jih obenem tudi posaditi. »Midlerjeva, ki se je rodila v Honoluluju, ni vedela, da bi bilo potrebno za sečnjo dreves priskrbeti dovoljenja,« je dejal Graham. Po njegovih besedah se je zvezdnica pred posegom v okolje najprej posvetovala z botanikom, ki je dejal, da drevesa tako ali tako niso avtohtona in da jih zato lahko odstrani. »To je bila na nesrečo napaka,« je še menil Graham. Bette Midler sicer prihodnje leto čakajo nastopi v bleščečem Las Vegasu, kjer bo na odru Caesars Palace nasledila kanadsko pevko Celine Dion. Kitarist skupine Queen doktor znanosti LONDON - Za kitarista legendarne britanske skupine Queen Brian May je bil četrtek poseben in slovesen dan. Po več kot 30 letih, ko je začel doktorski študij astronomije, je namreč uspešno zagovarjal svoj doktorat. May je bil seveda nad dosežkom navdušen in je zatrdil, da ni mogoče opisati, kako zelo mu je odleglo. Dosežek sicer namerava proslaviti s kosilom v krogu družine in prijateljev, uradna slovesnost podelitve doktorata pa bo maja prihodnje leto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.May se je s tezo »Radikalna hitrost zodiakalnega oblaka« začel ukvarjati leta 1974 na londonskem Imperial College, vendar je študij opustil, potem ko je skupina Queen začela svoj vzpon na glasbenem prizorišču. Glasbenik je nato lani pobrisal prah s svojih zapiskov in pred tremi tedni svojo doktorsko nalogo, ki jo opisuje z 48.000 besedami, predal profesorju astrofizike Paulu Nandri.