^“pžSri gffpp^ Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 285 (8073) TRST, nedelja, 5. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov 'predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _____ G0L0MB0VE BESEDE SLOVENSKI DELEGACIJI j. S pomočjo prijaznega posredovanja načelnika tiskovnega urada pri prefekturi smo prejeli iz Palače Chigi «sintezo izjave predsednika '‘(■de Colomba Slovencem v Rimu» med sprejemom 2. decembra 1971. h)avo objavljamo v pričakovanju skupne ocene rimskega pogovora •front enajstih delegatov, ki so bili pri Colombu v imenu 27 ^VUnikov lanskega decenibrskega pisma. Predsednik vlade Colombo se je ?*>vaHl vsem tistim članom de-*weije, ki so izčrpno obrazložili /v^eve, ki jih po njih mnenju, J*™] občuti slovenska manjši-} kr je potrdil pozornost vla-za vprašanja manjšin, ki ži-v Italiji. ,Ta vprašanja pozorno prouču-?° v okviru splošnega življenja ‘®Jf®osti in upoštevajo — kjer zastavlja to vprašanje — vred-”°SL mirnega sožitja. .Colombo je podčrtal, da je tre-» različnost ocenjevati kot bo-! kulturnega premoženja Ita-CJer pojasnil tudi važno vlogo kovnih manjšin kot instrument ^razumevanja med narodi. Od-se je izrekel proti vsa- . °bliki asimilacije in pojasnil, io potrebno ohraniti harmo-J?' ki se ustvarja med raznimi ^kovnimi skupinami in ki je ! i?0i za demokratični razvoj za-'^fesiranih področij. •Ta vprašanja so očitno povejo3 — je dejal predsednik vla-I,, T z zgodovinskimi in ambien-. mi pogoji, ki imajo svojstve- različne značilnosti. Za . Pa obstaja načelo zaščite, ki je ,Vsfbuje ustava, toda očiten ^di obstoj različnih okoliščin ' 6jfi2arac^ teSa so tudi različni izvajanja istega načela.* Poslanec Colombo je nato orne-j ..ustanovitev dežele Furlanije-L.ojske krajine, s čemer so se , Uto/T00 izboljšali posebni instru-fcvjti za slovensko jezikovno | od šolstva do sredstev tkalnega občevanja, podpore nJVrnim in rekreativnim dejav-J!j*10), s katerimi prihaja do iz-življenje te skupnosti. Pred-je nadaljeval, da bo vlada tiste možne pobude, ki fa*°Ve kulturni napredek in v^voj italijanskih državljanov slo-narodnosti, vedno v spo-^''anju ustavnih načel in naše-jbarnokratičnega ustroja, kot in-2*cijo in kot dopolnilo napor-3® in težavnega procesa, ki je j,! Ve<3el odnose med italijansko s‘°vensko jezikovno skupino, v. J* jih lahko oceni kot po-yh zadovoljive. gj^a se je tako na primer S® šolstva obvezala, da bo po-L^na postopek sprejemanja za- v »(tega predloga, ko so združili (Pristojni komisiji zbornice pred-l^noslancev Škerka, Beloija in fj.a Parlamentarna pobuda lahko Pomembna vprašanja struktur in organikov osebja slovenil ^1 in Ja Pomembna vprašanja struk-*kih *n orSanikov osebja slovenil šol in z odobritvijo poprav-w se lahko dopolnijo rešitve bjf^nih šolskih vprašanj v tr-t£l in goriški pokrajina. tJ/Jisednik vlad« . vravljenosti, da zakona za reformo zakonika o kazenskem postopku. Končno je predsednik vlade o-menil nekatera vprašanja, ki obstajajo na področju javnih uradov in ki zahtevajo specifična poglabljanja. Podčrtal je pripravljenost vlade, da deluje za postopno zadovoljitev pričakovanj italijanskih državljanov slovenskega jezika v skladu z zakonitostjo. To s proučitvijo zakonodajnih aktov, ki so potrebni in upravnih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovite in nagle rezultate glede posameznih vprašanj in v skladu z raznimi okoliščinami. Razgovori Brandt-Pompidou PARIZ, 4. — Nemški kancler Brandt je danes ob 14.40 odpotoval v Bonn. S francoskim kolegom Pompidoujem se je včeraj in danes razgovarjal sedem ur in pol predvsem o monetarnih vprašanjih. Glede tega je danes izjavil glasnik francoske vlade Baudoin, da sta se dogovorila, da je treba v kratkem določiti realistične tečaje na osnovi spoštovanja načela fiksnih odnosov med valutami. Poleg tega sta bila mnenja, da je treba pospešiti proces evropskega združevanja. Govor je bil tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o številnih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s sklicanjem evropske konference o varnosti. DUNAJ, 4. - Predstavniki ZDA in SZ so se tudi danes, v soboto sestali na konferenci SALT o omejevanju strateškega oboroževanja. To je bil že tretji sestanek v tem tednu. MOSKVA, 4. — Brežnjev je odpotoval v Varšavo, kjer se bo udeležil kongresa poljske partije, ki se prične v ponedeljek. Slovenska delegacija pri 'predsedniku italijanske vlade Emiliu Colombu dne 2. decembra 1971 v Rimu. Slika je bila tik pred sprejemom posneta na dvorišču Palače Chigi. Delegacijo so sestavljali (od leve na desno): Miroslav Pahor, Damijan Pavlin, Jože Jarc, Klavdij Palčič, Marko Waltritsch, Izidor Predan, Dušan Lovriha, poslanec Albin Škerk, Boris Race, Avgust Sfiligoj in Drago Štoka PLAMEN VOJNE JE ZAJEL INDIJSKI PODKONTINENT i i^sednik vlade je govoril o Ijenosti, da se sprejmejo Ve univerzitetnega značaja, lak. 'So' fe J. °L> spoštovanju avtonomh Pristojnih akademskih oblasti, opozoril na stvarno pod-l j® ustanovam in združenjem, J^terimi se izraža v širokem kulturna dejavnost ter še omenil aktivno sodelova-vzdrževanju Slovenskega *anec Colombo je nato omenil Pripravljenost, da se uki-fašistični zakoni, ki niso v z duhom ustave in kot je navedel vprašanje ori-priimkov. °*eS tega je pojasnil nekatera ki se nanašajo na u-jezika in ki spadajo v širše reforme zakonikov v z načeli, ki so že vsebo-v osnutku pooblastilnega Indijske divizije vkorakale v Vzhodni Pakistan Letalski in topniški spopadi na zahodni meji V New Yorku zaseda varnostni svet OZN - Nasprotujoče si vesti z bojišč - Številne države ponudile posredovanja NOVI DELHI, 4. — Vojni plamen je zajel indijski podkontinent. Indija in Pakistan sta po šestih letih spet prijela za orožje. Za petsto milijonov indijicev in sto dvajset milijonov Pakistancev se je začela nova tragedija, ki je toliko bolj absurdna, če pomislimo na ogromne notranje probleme, ki bi jih morali obe državi reševati, in ki se bodo z novo krizo še za ostrili. Gre za «vojno med revnimi«, kot so Jo imenovali zahodni časnikarji, v katero pa so vpletene tudi velesile: Sovjetska zveza, ki je pred kratkim podpisala pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju z Indijo, Kitajska, ki je odločno na strani Pakistana, ter ZDA, ki so do včerej pošiljale orožje tako v Indijo, kot v Pakistan, ki so skrajno zainteresirane v razvoj položaja v južni Aziji, ki pa niso tako tesno povezane z eno ali drugo od sprtih sil. Z zaostritvijo bojev so se tudi pomnožile diplomatske pobude in mrzlična posvetovanja v številnih prestolnicah. Nekatere vlade so ponudile posredovanje, ki pa ga sedaj tako v Novem Delhiju kot v Islamabadu odklanjajo. V trenutku, ko poročamo, zaseda v New Yorku varnosti svet OZN, v se- danjem položaju pa je težko predvideti, kaj bo lahko ta mednarodni organ ukrenil. Vesti z bojišč so izredno nejasne in kontradiktorne. Slika položaja, ki izhaja iz indijskih in pakistanskih poročil, zgleda nekako takole: glavni spopadi so v teku v Vzhodnem Pakistanu, kjer so indijske sile (šest do sedem divizij) prekoračile mejo ter se povezale z gverilci Banglr. deša. Tu so menda pakistanske sile doživele hude poraze: številna mesta so že v rokah Indijcev ali pa popolnoma oblegana. Prestol- nico Dakko so indijska letala ves dan obstreljevala. Najbolj prizadeto je bilo pakistansko letalstvo, ki je v tem predelu po indijskih poročilih skoraj povsem uničeno. Na meji z Zahodnim Pakistanom je položaj drugačen. Tu imata glavno besedo predvsem letalstvo in topništvo, medtem ko je do silovitih kopenskih spopadov prišlo le na severnem delu meje, v Kaš-miru, ki je bil že leta 1965 prizorišče vojne med obema državama. Na tem področju so menda Pakistanci prekoračili mejo, medtem ko so se indijske sile umakni e za nekaj kilometrov v notranjost. Prave vojne napovedi ni bilo, kot so potrdili danes zvečer, čeprav je zjutraj Indira Gandi trdila, da je Pakistan napovedal vojno Indiji. Res pa je, da je pakistanska vlada tudi formalno proglasila vojno stanje z Indijo. W parafiranjem berlinskega sporazuma Dokončno so se dogovorili za promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo - Zadnji razgovori o prometu med obema Berlinoma I 4. — Dokončno so se * ^rili za prvi del berlinske-f*Porazuma, ki se nanaša na blaga in oseb med Za- Nemčijo in zahodnim Berto V1- Sporočilo o sporazumu b| ^točasno objavili v Bonnu Iv v Vzhodnem Berlinu. V je rečeno, da bodo HjJ-k določili datum parafira-] #0 sP°razuma. Do tega bo pri-Itj ko se bodo zaključila po-jlj^ia med obema Berlinoma C uvedbe prepustnic za prelce Zahodnega Berlina. O se pogajata predstavnika občinskih uprav Mueller in i|(, • Do zadnjih težav je pri-Hm’ ®er je zahodnoberlinski se-v*trajal, da bi razširili šte- vilo prehodov, medtem ko jih hočejo z vzhodnoberlinske strani omejiti na trideset dni. Vendar pa to pomeni, da so že premostili načelne težave in da gre sedaj že za podrobnosti, tako da je tudi ta sporazum pred zaključkom. Nasplošno menijo, da bo prišlo do svečanega parafiranja pogodbe v ponedeljek ali torek. Pogajanja so se pričela lanskega 27. novembra, ko so štiri velesile podpisale zaključni protokol o berlinskem vprašanju. Pogajanja so se vršila po dveh tirih, predstavnika obeh vlad Bahr in Kohl sta govorila o prometu med Berlinom in Za-padno Nemčijo, medtem ko sta I predstavnika obeh občinskih u-prav razpravljala o možnosti o-biskov prebivalcev zapadnega v vzhodnem Berlinu. Prvi sporazum je bil dokončan že predvčerajšnjim in sta se zaradi tega preteklo noč Bahr in Kohl zabavala tako, da sta igrala šah, kot pa rečeno, se še vedno nadaljujejo pogajanja med Mueller-jem in Kohrtom. Castro zapustil Čile SANTIAGO, 4. - Predsednik Kube Fidel Castro je danes zapustil Čile, kjer je bil na uradnem obisku 25 dni in kjer ga je prebivalstvo izredno navdušeno sprejelo. Med povratkom se bo ustavil v Limi in Quitu, kjer bo imel neuradne razgovore s predsednikoma Peruja in Eguadorja. RIM, 4. — Popoldne se je vršil izredni kongres Italijanske zveze za razporoko (LID), na katerem je uvodoma liberalni poslanec Ba slini podčrtal veliko odgovornost vrhov laičnih strank, ki so v na sprotju z mnenjem svoje baze, po stavili parlamentarce pred izvrše no dejstvo, ko je bil vložen nov za kon o razporoki. Govoril je tudi po slanec Fortuna o vedno večji zme di v zvezi z volitvami .predsednika republike. Pakistanski predsednik Jahja Kan je zjutraj v govoru, ki ga je objavil radio, obtožil Indijo, da je ignorirala vse poskuse mirne rešitve in sprožila napad, ki pa je bil odbit. Sedaj, je dodal Jahja Kan, se bo vojna nadaljevala na indijskem ozemlju. Popolnoma drugačne so seveda radijske izjave Indire Gandi, ki je izjavila, da je indijsko ljudstvo trdno odločeno, da zavrne pakistanski napad. Dodala je, da je Pakistan napovedal vojno, kar pa so pozneje demantirali. Sestal se je tudi parlament, ki je soglasno odobril uvedbo izjemnega stanja, s čimer je vlada dobila praktično vso oblast. V trenutku, ko poročamo, še ne razpolagamo z vestmi o poteku zasedanja varnostnega sveta. Do sklicanja tega organizma je prišlo po mrzličnih posvetovanjih, ki so se začela že sinoči. Pobudo za sklicanje sta sprožila italijanski in belgijski predstavnik v svetovni organizaciji, katerima so se pozneje pridružili še drugi člani VS, med njimi Velika Britanija in ZDA. Zasedanja se udeležujeta tudi zastopnika Indije in Pakistana, ki pa nimata glasovalne pravice. Indija, pa tudi druge države, so zahtevale, naj varnostni svet posluša tudi predstavnike Bangla deša. Delegati držav, ki so zahtevali sklicanje sveta, so se pred sestankom zbrali na sedežu italijanskega zastopstva ter razpravljali o načinu, kako naj se VS loti pakistanske krize. Vprašanje je namreč, kaj lahko OZN stori poleg tega, da pozove obe strani, naj odložita orožje ter umakneta sile v notranjost državnih meja. Poleg vsega bi tak poziv ne mogel veljati za gverilce Bangla deša, ki se bojujejo na lastnem ozemlju. Številne države so medtem, kot smo omenili, pozvale Indijo in Pakistan, naj mirno rešita medsebojna vprašanja. Med drugimi ,ie tudi jugoslovanski predsednik Tito poslal Indiri Gandi in Jah- ja Kanu nujni poslanici, v katerih je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razširitve spopadov ter pozval oba državnika, naj storita vse, da se preprečijo nadaljnji spopadi in da se vprašanje reši na miren način. Nekateri so predlagali, naj bi v sporu posredoval sovjetski ministrski predsednik, ki je to že uspešno storil na konferenci v Taškentu januarja 1966, s katero se je dejansko zaključila vojna v Kašmiru. Sam Kosigin, ki je trenutno na obisku na Danskem, pa je izjavil, da SZ sama nima moči, da bi ustavila vojno. cZaradi naše pogodbe o prijateljstvu z Indijo imamo več obveznosti do te države, kot do Pakistana*, je pojasnil Kosigi-nov glasnik. (Treba je tudi upoštevati razvoj odnosov med Pakistanom in Kitajsko ter med Kitajsko in SZ. Položaj je bistveno različen od stanja januarja 1966». TITO NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ POTREBNI SO ODLOČNI UKREPI Treba je nastopiti proti kontrarevolucionarnim težnjam, ki so se pojavile na Hrvaškem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz 171» je v sklepnem govoru na 21. seji predsedstva ZKJ v Ka-radjordjevu poudaril, da je bila razprava zelo kritična in samokritična. Ugotovil je, da na zadnje dogodke na Hrvaškem morajo dati svoj odločen odgovor komunisti Hrvaške, katerim morajo dati podporo centralni komiteji drugih republik. Ugotovil je nadalje, da so v študentskih stavkah m pozivu na generalno stavko, kar je kontrarevolucionarni pojav, vmešani prsti iz inozemstva in da se proti kontrarevolucionarnim tendencam mora nastopiti z revolucionarnim delovanjem in po potrebi tudi z upravnimi ukrepi. Za dogodke na Hrvaškem nosijo odgovornost vsi komunisti, predvsem komunisti Hrvaške, v vrstah katerih je precej idejne zmešnjave. Poleg tega so po mišljenju Tita zadnji dogodki posledica idejne krize v Zvezi komunistov. Tito je pozval komuniste na Hrvaškem, da sprožijo energične ukrepe proti sovražnim elementom in dejal, da iz Matice Hrvaške izvirajo protisocialistične organizacije, ki niso samo proti političnemu vodstvu Hrvaške in Jugoslavije, temveč proti jugoslovanski državi kot celoti. Tito je poudaril, da se delavski razred ne more deliti po narodnosti, da je delavski razred Jugoslavije enoten * jugoslovanski. Centralni komiteji republik so po mišljenju Tita odgovorni za celo državo. Tito se je odločno izrekel proti temu, da Se' načela federacije prenesejo tudi na zvezo in je poudaril, da je ZKJ edini dejavnik, ki ima pravico idejno - političnega delovanja po celi Jugoslaviji in da so sklepi predsedstva ZKJ obvezni za vse. republike. Glede jugoslovanske zvezne države je Tito dejal, da ima vsaka republika svojo suverenost, toda za inozemstvo je samo ena enotna jugoslovanska suverenost. To so glavne misli Titovega obširnega govora ob sklepu dvo Repentabor priredi s sodelovanjem osnovne šole danes, 5. decembra ob 15.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi otroci, starši ter ostali 1 Istočasno se obvešča, da je vsak dan odprta razstava in prodaja slovenskih knjig od 18. do 20. ure. SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi danes, 5. decembra ob 16.30 MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. nre) Vielmetti, Borzni trg 12. Centauro, Ul. Rossetti 33. Alia Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanFAnna, Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Bemlnl 4, Al Castoro. UL Cava na 11. Spon za Ul. Montorsino 9 (Ro- jan). LOTERIJA BARI 32 61 24 16 85 CAGLIARI 56 4» 52 32 n FIRENCE 59 33 78 31 40 GENOVA 33 12 86 11 35 MILAN 48 65 S 80 19 NEAPELJ 59 66 78 34 69 PALERMO 35 14 42 80 61 RIM 2 76 48 n 18 TURIN 26 46 55 17 7 BENETKE 19 46 10 89 85 ENALOTTO XXX XXX XI 1 1 2 2 Kvote: 12 točk - 2.828.000 lir: 11 točk - 192.800 Ur; 10 točk - 21.900 lir. KULTURNI KROŽEK ŠD (DEVIN - STIVAN* - Devin priredi danes, 5. decembra ob 16. uri, v župnijski dvorani v Devinu MIKLAVŽEVANJE za otroke iz Devina, Stivana in Medjevasi. Poskrbljeno bo tudi za glasbo. V torek, 7. decembra bo nastopil v Slovenskem klubu MLAJŠI UTERARNI ROD Sodelovali bodo: Marko Kra- vos, Filip Fischer, Ivanka Hergold, Ace Mermolja, Marij Čuk, Boris Pangerc in Alenka Rebula. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. ŠKEDENJC1 ! Da Vam najhitreje in najceneje omogoči izbor Miklavževih daril, Vas Prosvetno društvo Ivan Grbec vabi na RAZSTAVO KNJIG IN PLOŠČ ki bo odprta v društvenih prostorih še danes, 5. decembra od 10. do 12. ure. Dovolj bo knjig tn gramofonskih plošč na razpolago za male in velike in za vse okuse. RAZSTAVA IN PRODAJA SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH se nadaljuje tudi danes, v nedeljo, 5. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Za Miklavža je dobra knjiga najlepši dar. SPD TABOR Slovensko planinsko društvo v Trstu javlja, da bo otvoritev prve slikarske razstave »Gorski svet* (svojega člana) slikarja-alpinista Jožeta CESARJA, dne 7. decembra t. 1. ob 19. uri v vhodu Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Razstava bo odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Nazionale 14.30 «Io non vedo, tu non parli, lui non s en te*. E. Montesano, A. Noschese, G. Moschin, L Bia-gini. Fenice 14.30-22.10 (...Continuavano a chiamarlo Trinita*. Terence Hill, Bud Spencer, Jessica Dublin, Harry Carey jr. Barvni film. Eden 15.00 l3. Namesto cvetja na grobP° _ gr. namesto cvetja im o*-- - . rije Drevenšek por. Grgič da a gič Antonija, Padriče 35. Ur Dijaško matico. Frančiške V počastitev spomina pr jd0 Modrijan darujeta Vlasta 'n knern. 2000 Ur za spomenik v Der )jf Regina Giovannini daruje skfKj. za spomenik padlim v NOB Josipina in Angel Fomazaro ^f^i, vata 5000 lir za spomenik Paa* Skednja, Kolonkovca in Sv. kednja, Kolonkovca m ujg. Skupina bivših partizanskih ^ ljev daruje v počastitev sP0IJ1w)q jjr varišice Katje BeTginčeve • za spomenik žrtev NOB v Fre e V počastitev spomina drage ^ Frančiške Modrijan darujeta ni Modrijan in čebulec gjg šolsko blagajno trgovskega . .«Žigq.iZ9i6» in 15.000 lir za DU« matico' • gnijeta V spomin none Kufersin da ^ Katica iflJ; Drago Škerlavaj 5000 ŠD »Pelet#. imftieg* V počastitev spomina PoK i. v]g Silvestra Glavine daruje seffra mt-z družinami 10.000 lir za Dijas tico, 5000 lir za PD Lonjer-Kaw in 5000 lir za šolo-spomenik ,niti , iz Šketu« Mihaela Grgiča se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župnik0. Družine Kufersin in Derini Trst, 5. decembra 1971 valcem cvetja in vsem, k'. .S°jZguW-stali ob strani ob tej brid Gropada, RAŽF.M decembra I971 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji P° našega dragega moža. očeta in nonota SILVESTRA GLAVIN0 se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu župniku klavcu, gospodu župniku Grmeku in gospodu Grbcu, Kmečke zveze. jaN DRUŽINI GLAVINA in Lonjer, Dolina. 5. decembra 1971 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in spr na zadnji poti našo drago mamo in sestro FRANČIŠKO REŠAVER vd. MODRIJAN se iskreno zahvaljujemo. Žalujoče družine Modrijan, čebulec in Trst, Divača, 5. decembra 1971 Reš**«* ZAH VALA Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo drago MARIJO (Lenčko) ŠTOLFA vd. BLAZINA zb010 t. g. župniku, darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu Proseka ter sosedom iz Gabrovca, ki so se polnoštevilno pogreba, se prisrčno zahvaljujemo. nR»f ŽALUJOČE SESTRE IN Gabrovec, Salež, Prosek, 6. decembra 1971 P 1 i ! ; s 1 * Za spomeni k padlim iz yg. Sv. Ane in Kolonkovca so li: Napoleon Sancin 5000 liri Sancin 20.000 lir, Benjamin »^ 5000 lir. Livija Sancin 5000 Uri vik Sancin 5000 lir, Pavla Sancin Kieser 10.000 lir. zahvala Vsem, Id so z nami 9^USjVrfa*dra-pospremili na zadnji poti nase gega dar®' žalujoče družine lC GABRIELI. °4*eM ^ NEDOPUSTNO IZIGRAVANJE PRIZADETIH KMETOVALCEV Deželni zakon o lovu iz /. 1969 se nima pravilnika za izvajanje Pismo Kmečke zveze predsedniku pokrajinskega odbora za lov j ®jub nenehnim nastopom Kmečke pri vseh pristojnih oblasteh, j^elni zakon o lovu iz leta 1969 *.ni pokazal učinka, kar zadeva "‘f&knvanja kmetov. Ravno po priznanju Kmečke zveze, ki je že j*6® razpravo v deželnem svetu povila na vse deželne svetoval-? poširno spomenico o hudi škodi, ? 1° divjačina povzroča na kmetij-■ pridelkih, so bile zahteve pri-~adetih kmetov vsaj delno upošte-?ne- Zakon je namreč določil pra-kmetov do «prispevkov» za wdo po divjačini in obvezo, da se Spovi za vsak lovski rezervat, ko-sme biti največ divjačine, da 06 to škode za kmetijstvo. , J°da db sedaj, ko je preteklo več °r. 2 leti odkar je zakon začel JWi, kmetje še niso dobili niti k®°dnine za leto 1969. Kako je jontogoče? Dežela namreč še vedri ^ izdala pravilnika za izvajanje r^ona. ki bi moral začeti veljati T*. februarja lani! Strokovna organizacija naših kme-J7 Je naslovila nič koliko pismenih J®* na deželnega odbornika za ?*tijstvo, na samega predsednika kj^antija, na pokrajinski in de-jjp* odbor za lov, njeni predstavni so prav tako večkrat tudi ust-? zahtevali pri vseh teh uresničili .zakonskih določil, vendar dc “aj zaman. .Jfedstavnik KZ v deželnem in r^ajinskem odboru za lov je ko-rf, julija letos, potem ko je de-'pOd odbor za lov zaključil disku-J® o izvršilnem pravilniku k za-(®nu >z leta 1969, ponovno naslovil 7 Predsednika deželnega odbora JrJžo spomenico, v kateri ga je J^zoril na nevzdržno stan.je. ki ga ^mča neopravičljiva zamuda pri ^sevanju zakona, na zgrešene ^znice, ki jih ta odbor predlaga trezno z njegovo sestavo, kjer J? t°vci v veliki večini, na nuj-3 dokončne zadovoljive rešitve odloženega vprašanja. Ko ^ to ni prineslo rezultata, je KZ j^kla omenjeno pismo tudi vsem ;^lmm svetovalcem, takoj ob ot-j^ztvi jesenskega delovanja de-sveta. Še vedno nič. J]!?afadn'e ^ Kmečka zveza na-3”a. 18. nov. t.l. na predsednika Oj*zaj>nskega odbora za lov dr. ^fnnija Bega pismo z naslednjo •Kot Vam je znano, gospod pred-povzroča divjačina na ob-vaše pokrajine občutno škodo li h!iSkim pridelkom, ki doslej še nikoli povrnjena prizadetim L^avalcem, id so zaradi tega pri-za del že itak skromnega 5lnžka vo svojem napornem delu. A? dolgoletnih brezuspešnih pričanjih. da bi lovci, ki uvažajo spuščajo divjačino (posebno fa-..nel po našem podeželju, po dru-ju strani pa po svoji uvidevnosti n skladu s samo svojimi potre-•eo?' omejujejo lov, tako da je do-Jr°. število n. pr. srnjakov ne-v^ržno raven glede na interese 2^'istoa, da se hrani na pridel-O niso pa nikoli hoteli priznati •"friorn pravičnih odškodnin, ie de-[J’" zakon št. 13 z dne 11.7.1969 bo šlo dejansko za odškodnine), prav tako neovrgljivo dejstvo pa je, da nalaga omenjeni zakon lovskim rezervatom dolžnost, da ustvarijo (že od vstopa v veljavo zakona!) posebne sklade za «prispevke». Prilagamo Vam seznam kmetovalcev, ki so prek naše organizacije vložili prijave škode. Kot je iz njih razvidno, je število in prijavljena škoda padla, od leta 1969, ko je zakon vlil zaupanje, v letu 1970 in 1971, pač vzporedno s tem — še enkrat — razočaranim zaupanjem. Kmetje še niso dobili odškodnin, ker dežela še vedno ni izdala pravilnika za razdeljevanje «prispevkov», ki bi bil moral po istem zakonu biti odobren že 2. februarja 1970. Prosimo Vas zato. da vložite svoj vpliv in da posredujete pri pristojnih deželnih oblasteh, da že vendar izplačajo škodo, ki je bila povzročena od vstopa v veljavo večkrat omenjenega zakonaa Predstavnik KZ je pa na seji tega odbora istega dne predložil v istem smislu resolucijo, o kateri bo glasovanje na prihodnji, upajmo čimprejšnji, seji tega odbora. Ali bodo zakonodajalci vendar začeli dajati prvi zgled pri spoštovanju zakonov, ki so jih sami iz- Tečaj za bolničarje Uprava tržaških bolnišnic sporoča, da se je začelo vpisovanje za sprejem kandidatov v 8. tečaj šole za splošne bolničarje, ki se bo začel 10. januarja prihodnjega leta. Na tečaj, ki bo trajal 12 mesecev, bodo lahko sprejeti interesenti obeh spolov, ki niso v delovnem odnosu z bolnišnico, ki nimajo manj kot 18 let ali pa več kot 30 ob datumu 22. novembra 1971, ki imajo spričevalo 5. razreda osnovne šole (za rojene do leta 1951), ali spričevalo srednje šole (za rojene od leta 1932 naprej). Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na predsedstvo tržaških bolnišnic najkasneje do 21. decembra. Poleg teoretskega pouka bodo tečajniki opravili tudi šest ur dnevno praktičnega pouka na raznih oddelkih bolnišnice. Tečajniki, ki bodo uspešno opravili preizkusno dobo dveh mesecev in bodo dokonč-sprejeti na tečaj, bodo preje- dali in katerih zadnji stavek se po mali štipendijo 25.000 lir na me- navadi glasi, da «jih je vsak dolžan spoštovati in zahtevati njih spoštovanje?* Za pravilnik so si sami postavili rok 6 mesecev, minilo jih je že 28. Quosque tandem? LUCIJAN VOLK Ob koncu tečaja bo usposob-ljenostni izpit. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na vodstvo šole, Ul. Stuparich 1/3 soba 57, ob delavnikih od 10. do 12. ure. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiuiiimiiiu UREDITEV ŠPORTNEGA KOMPLEKSA PRI PONČANI Nova tržaška športna palača bo imela šest različnih igrišč Zgradili bodo tudi nogometno igrišče, pokrit in odkrit bazen ter petnadstropno parkirišče, v katerem bo prostora za 1200 avtov Na eni zadnjih sej tržaškega občinskega odbora so odobrili predlog odbornika za javna dela dr. Verze za splošno ureditev področja, kjer bodo zgradili nov športni kompleks, v okviru katerega je predvidena zgraditev športne palače, nogometnega igrišča, pokritega bazena, odkritega bazena, petnadstropnega parkirišča in morda še odkritih igrišč za košarko, odbojko in nekatere druge športe. Iz tlorisa je razvidna bodoča u-reditev tega področja pri Ponča-ni: A - športna palača, B - odkrit 50-metrski bazen, C - pokrit 25-me-trski bazen, E - nogometno igrišče, D - petnadstropno parkirišče, ki bo nahko sprejelo vsaj 1.200 avtomobilov, F - predel, ki ga bodo kasneje namenili za odbojkarsko in košarkarsko igrišče na prostem. Dokler ne bo dokončano petnadstropno parkirišče (ki bo sicer i-melo tri podzemeljska nadstropja), bo občinstvo lahko parkiralo na sedanjem parkirišču vladnega komisariata. Pred koncem prihodnjega leta pa bodo ta prostor izročili občinski upravi. v Najprej bodo uredili zunanjost športne palače, nato veliko parkirišče ter prehod za pešce. Istočasno bodo dogradili oba bazena ter druge obrobne objekte. S tem bo Pončana spet pridobila lastno nogometno igrišče, kd ji pripada, zaradi njene dolgoletne nogometne tradicije. Oglejmo si nekoliko bolj podrobno posamezne športne objekte, ki tvorijo celoten kompleks. Po dokončanem delu, bo tržaška športna palača, katere glavne strukture so že zgrajene, obsegala: 1. osrednjo dvorano (40 x 40), ki bo razdeljena na dve igrišči (20 x 40) namenjeni košarki, hokeju, tenisu, odbojki, boksu ter drugim športom; 2. telovadnico za trening (16 x 26) primerna za orodno telovadbo, košarko, odbojko itd.; 3. telovadnico za trening (14,20 x 15,40) za boksarje; 4. telovadnico za trening (11,80 x 10,30) za rokoborce; 5 telovadnico ......................»III... , odpri v kmetovalcih upanje, da ?0 lltnJ _________ L. vsaj delno "a krivica. odpravljena dolgo- Jreovrgljivo dejstvo je, da imajo P Vstopa v veljavo tega zakona (T^tovalci pravico do «prispevkov» 2°fSeda, ki je bila uvedena v tekst ACona namesto boljše todškodni-I'■ ker da bi ta bila v nasprotju j. konceptom divjačine kot tres nul-po civilnem zakoniku, toda j:, večkrat ponovljeni obvezi de-ne9a odbornika za kmetijstvo, da SOCIALNA VPRAŠANJA ^ainost prostovoljnih d®jatev A V. (Trst); «Dolgo let sem pri neki tržaški firmi. Ker zdaj več časa posvetiti dru-3 zaradi majhnih otrok, sem mo-l/a Prenehati z delom. Ali bom .Kobila vse tiste prispevke, ki sem J1 do sedaj plačevala za pokoj-: 8®®?^ Kaj pa glede zdravniške po- • • • fJaš primer je zelo običajen. Sko-,J .v vsaki drugi hiši mora ena J? tonsk ostati doma, da pazi na '■'Dr6, za družinske posle itd. In zaradi te potrebe, in seveda i-.drugih, so uvedli prostovoljne da-rtr.,v.0, so ena najuspešnejših pri-sindikalnih borb. S prekini0 delovanja se je prej tudi ^krnila možnost plačevanja pri-Jj7vkov. Zgodilo se je namreč, da [J^sikdo, kateremu je manjkalo le w5a.J mesecev za dosego minimalnih -■ Canih dajatev, ni dobil pokoj-bi preprečili to socialno so uvedli plačevanje pro-^ “‘jnih dajatev, ki omogoča, da clQ •'»prej plačuje dajatev, trenut-^ Pa le za pokojnino, ne pa za Va>avniško pomoč. Glede drugega vprašanja pa vam svetujejo® Naslednje; trenutno imate svo-H^kaznico, ki velja do konca leta, »in0. Pa vas družinski član (mož, itd.) lahko vpiše v svoje breško Torej ne boste zgubili zdravni-I e Pomoči. >: Da >co >lini vedno utopija A- T. (Trst); «Ali je res, da je hj'ua prošnji za starostno pokoj-J*o priložiti tudi vojaški list («Fo-Jr0 Matricolare*). Ali pri INPS ni-kjf.to že vpisanih vseh let, ko smo ^službi in ko smo bili pri To bi bilo seveda pravilno! Socialno zavarovanje naj bi imelo o vsakem zavarovancu celotno evidenco prispevkov, vojaški rok itd. Ko pa bi upokojenec dopolnil 60. leto, oziroma 55. leto, če je upokojenka, naj bi mu INPS avtomatično izplačal pokojnino. To se pravi brez vsake prošnje. Žal — pa je to trenutno le utopija. Prošnji za pokojnino moramo namreč priložiti celo vrsto dokumentov (in seveda vojaški list, če smo odslužili vojaški rok), ki zavlačujejo že itak zapleteno delo. Torej kar priložite vso možno dokumentacijo! Rešimo svoje težave ne sosedovih A. B. (Dolina); «Ali je prav, da jaz, ki sem že stara in sem delala celo življenje na zemlji, ne dobivam nobene pokojnine. Moja soseda pa dobiva kar dve pokojnini.* * * * Da se vam godi socialna krivica, o tem ni dvoma in gotovo ni prav, da je tako. A tudi ni prav, da se sklicujete na sosedo. Skušajte sami rešiti svoje težave. Vaše pismo je seveda nepopolno In ne vemo, koliko let imate, kje ste delali koliko časa ste delali itd. Ce slučajno niste nikdar plačali prispevkov, vam — žal — ostaja le možnost socialne pokojnine. Na kratko ... • T. M. (Zgonik); «Kdo od kmetov ima pravico do brezplačnih zdravili?* Do brezplačnih zdravil ima pravico vsak upokojenec, ki je izbrisan iz seznama aktivnih kmetov nepo srednih obdelovalcev in se je vpisal v seznam upokojencev neposred nih obdelovalcev. b.l. za trening (9,85 x 10,30) za dviganje uteži. Vse omenjene telovadnice imajo ločene higienske naprave in slačilnice. Kaže, da bo tržaška športna palača imela to zanimivo značilnost, da bo lahko sprejela istočasno šest različnih športnih dejavnosti na 6 različnih igriščih. Naj omenimo samo, da športne palače v Bologni, Vidmu ter tudi velika športna palača v rimskem EUR raepolagajo samo z enim igriščem. Druga zanimiva značilnost je ta, da bo lahko sprejela zelo različno število gledalcev, kar bo seveda odvisno od športa, ki bo na sporedu. Osrednja dvorana namreč, ki razpolaga z dvema nepremičnima tribunama iz železobetona, bo imela na dveh prostih stenah premični tribuni, katerih se bodo lahko po-služili ob potrebi, športna palača bo na ta način lahko sprejela 3.500 oseb med košarkarskimi tekmami alii prireditvami, ki bodo na košarkarskem igrišču, 2.400 oseb če bodo prireditve na igrišču za hokej, 4.500 oseb, ko bodo na sporedu boksarska srečanja in ko bosta postavljeni obe premični tribuni. To je vsekakor v teoriji, ker bo športna palača lahko sprejela veliko več gledalcev, saj bodo uredili tudi stojišča, s katerimi se bo število gledalcev bistveno povečalo. Javni natečaji KASTA sporoča: Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo — Državna ustanova za preprečevanje nezgod (ENPI), je razpisala javni natečaj z naslovi in izpiti za 15 mest tehnika tretjega razreda zdravniške radiologije. Prosta mesta so v večjih krajih severne Italije in tudi v deželi Furlanija - Julijska krajina. Dvajset odstotkov razpoložljivih mest je rezerviranih za osebje, ki že službuje pri omenjeni ustanovi. Potrebna je posest diplome višje srednje šole, diplome tehnika zdravniške radiologije in vpis v pokrajinski register tehnikov zdravniške radiologije v smislu člena 12 zakona št. 1103 z dne 4. avgusta 1965 ali pa členov 2 in 3 dekreta Predsednika Republike št. 264 z dne 11. februarja 1961. Prošnje je treba nasloviti Generalni direkciji ENPI — Servizio af fari generali e personale — Divi-sione stato giuridico del personale — Ul. Alessandria 220 — Rim, S SEJE REPENTABRSKEGfl OBČINSKEGA SVETA Z večino glasov so odobrili proračun 1972 ki izkazuje nad 19 mil. lir primanjkljaja Poleg državnega prispevka bodo morali najeti posojilo - Zakaj je skupina Napredne liste glasovala proti • Soglasno odobrena protestna resolucija proti postavitvi atomskih mm Kakor smo na kratko že poročali, je bila v petek zvečer seja re-pentabrskega občinskega sveta, ki je z večino glasov odobril proračun za leto 1972. Za proračun so glasovali svetovalci Liste slovenske skupnosti, proti pa svetovalci Napredne Mste (PSI, KPI). Po odobritvi proračuna je občinski svet soglasno odobril protestno resolucijo proti postavitvi atomskih min na Krasu, kar napoveduje izjava obrambnega ministra 7. oktobra letošnjega leta. Občinski svet izraža zaskrbljenost prebivalstva zaradi nevarnosti, ki bi jo predstavljala a-tomska minska polja, saj bi ogrožala njihovo življenje in motila vzdušje mirnega sožitja in sodelovanja narodov ob meji. Postavitev atomskih min bi bila tudi v nasprotju z vlogo dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki mora biti zares most med Italijo in sosednimi državami. Zaradi tega občinski svet poziva obrambnega ministra, naj posreduje na odgovornem mestu, da se preprečijo hude posledice, ki bi jih povzročila postavitev min na Krasu. V svoji kratki obrazložitvi občinskega proračuna je župan med drugim dejal, da je bil dosežen porast družinskega davka, močno pa so se zvišali izdatki, zlasti zaradi ureditve položaja občinskih u-službencev in višjih prispevkov medobčinskim konzorcijem. Za kritje primanjkljaja bo morala občina najeti posojilo, v upanju, da se bodo zvišali prejemki po napovedani davčni reformi. Proračun repentabrske občine za prihodnje leto znaša 44.020.340 lir. Za kritje primanjkljaja je predviden prespevek vladnega komisariata (10 milijonov lir) ter najem posojila (9.300.149 lir). Naj večje dohodke predvidevajo od trošarine (7,1 mil. lir), od soudeležbe pri dohodkih IGE (2,66 mil.) od družinskega davka (2,65 mil. lir), od najemnine za občinske kamnolome (551.000 lir) itd. Največji izdatki gredo za plače in prispevke stalnemu občinskemu osebju (13 mil. lir) in nestalnemu (4 mil. lir), za prispevek tehničnemu konzorciju (1,3 mil. lir), za prispevek troša-rinskemu uradu (1,8 mil. lir), za športno igrišče (1,4 mil ), za javno razsvetljavo (1,8 mil. lir), za prispevek kraškemu vodovodu (1,9 mil.), za šagro terana in pršuta (550.000 lir), za kulturne namene (700.000 lir), itd. -Prispevek za kulturne namene so zvišali od 500 ng 700 tisoč na predlog svetovalca Do-menika Bizjaka (Napredna lista). Svetovalec Pavel Colja. (Napredna lista) je izjavil, da njegova skupina glasuje proti proračunu, ker gre za goli upravni akt brez politične kvalifikacije in ne odraža riti glavnih točk volilnega programa večinske liste. Pri tem je pripomnil, da repentabrski občani nujno potrebujejo primemo prosvetno dvorano in da to potrebe občinski odbor ne upošteva v občinskem proračunu. Colja je tudi pripomnil, da se mu zdijo nesmiselni veliki izdatki za nogometno igrišče, saj v repentabrski občini ni in verjetno tudi ne bo mogla biti kakšna domača nogometna ekipa. Na te njegove pripombe so nekateri svetovalci večine dejali, da ima občina stroške za dograditev športnega igrišča in da bo lahko poskrbela za prosvetno delovanje ko bo dograjena nova šola. Župan pa je izjavil, da ni mogoče vključiti postavko za ureditev prosvetne dvo- Pred razpravo o proračunu je župan sporočil, da je zaradi vremena nekoliko zastalo delo pri zidanju nove šole, ki pa bo dograjena do začetka prihodnjega šolskega leta. Tudi delo za novo športno igrišče se bliža svojemu zaključku. Glede popisa prebivalstva je župan izjavil, da mara obžalovati način ravnanja pristojnih uradov in oblasti z našo manjšino. Rekel je tudi, da se je občinski odbor v duhu priključil antifašistični manifestaciji v Rimu in da se zahvaljuje vsem, ki so se te manifestacije udeležili. Občinski svet je z večino glasov (proti sta glasovala dva svetovalca opozicije in en svetovalec večine) odobril predlog, da se pooblasti odbor za sklenitev pogodbe s podjetjem Riosa glede najemnine za kamnolom «Zemovišče». Župan je namreč sporočil, da je urad za rudnike opozoril občinsko upravo, da ne more več odlašati z dodelitvijo koncesije omenjenemu podjetju in da bo sam nastopal, če ne bo dosežen sporazum med podjetjem in občinsko upravo. Svetovalec Pavel Colja je opozoril, da omenjeni urad ni odgovoril na vprašanje, ali gre za že obstoječi kamnolom ali pa za raziskovalna dela v Zemovišču. Župan je dejal, da je v Zemovišču že star kamnolom, ki pa je bil zasut, in da mora občinska uprava skrbeti za interese občine. , , , TI , . ; i rane v občinski proračun, pač pa 2 » “ I ^!,ht0 V Križu je umrla Hortenzija Verginella cej, tako da niso poznali izobilja. Vendar ni je bilo stvari, ki bi Tenčko lahko strla, ne revščina, ne fašizem in tudi ne nesreče. Najhuje pa je bilo tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Dva sinova so odpeljali v Nemčijo, tretji je odšel v partizane. Doma z materjo in tremi sestrami sta o-stala le oče in najmlajši sin Albin. Tenčka je tedaj hodila zelo pogosto v Furlanijo, da bi lahko poskrbela dovolj moke in polente. Tudi tega je včasih zmanjkalo. Nesreč pa še ni bilo konec. Hišo so družini rekvizirali Nemci. Vsi so se morali stisniti v pritličje, medtem ko so se v vseh sobah naselili nemški oficirji. Tenčka jim je morala seveda streči v stalnem strahu, da ne bi ugotovili, kje se dejansko skriva sin Martin. Ko so jo povprašali po njem, je namreč izjavila, da je v vojski, nekje v Italiji. Zaradi tega je molčala in se jim ni upirala, tudi ko so z običajno nasilnostjo odmaknili lonec, v katerem se je kuhalo kosilo za dru žino, da so prej skuhali zase. Straha je torej preživela kar dovolj. Bilo je proti koncu vojne, ko so ji sporočili, da je bil sin Martin — partizan hudo ranjen. Tedaj ga je šla obiskat in mu nesla hrane. Ob koncu vojne so se vsi trije sinovi vrnili domov in življenje je steklo nekoliko mirneje. Vsaj zadnja leta življenja, ko so si otroci že ustvarili svoj položaj — pri hiši je ostal samo sin Albin — je lahko preživela brez prevelikih težav, strahu in revščine med otroki in vnuki, vse do svoje smrti. Pred nekaj dnevi je suha in skopa kraška zemlja zakrila truplo zavedne kriške žene, Horten-zije Caharija por. Verginella, ki so jo v vasi vsi poznali kot Tenčko. Rodila se je v Nabrežini leta 1888, tam je tudi preživela mladost, dokler se ni omožila v Križ. Od tedaj je živela, delala in trpela v hiši, ki stoji tik prosvetne dvorane cAlbert Sirk*, blizu stare kriške cerkvice. Z možem sta dočakala šestdeseto obletnico poroke in imela šestnajst otrok, osem deklic in osem dečkov. Osem o-trok — štiri hčere in štirje sinovi — je umrlo v otroški dobi, še eno hčerko je odnesla pljučnica malo po koncu vojne, pred nekaj leti pa je zaradi nesreče na delu izgubil življenje še en sin, tako da je ostalo živih le šest otrok. Pred dvema letoma je smrt odvedla tudi moža, ribiča, ki je ob vsakem vremenu hodil na morje, da je preskrbel številno družino. Pred vojno, med in tudi po njej se je družina preživljala z ribolovom in vinogradništvom, ust pa je bilo pri hiši kar pre- TRST • UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo Za Miklavževo obiščite DECIBEL trgovino z gramofonskimi ploščami na Opčinah. Čakajo vas pravljice, narodno zabavna glasba, popevke, simfonična glasba... IZ TRŽIČA Anton Rijavec 70-letnik REAN dobava -strojev za pisarne PISALNI STROJI Pra9ma OPREMA 34123 TRST Čampo Marzio št. 6 — Tel. 30080 34074 TRŽIČ Ulica Oberdan št. 8 — Tel. 75050 g RECISA RAČUNSKI STROJI Hasler BLAGAJNIŠKI STROJI Jutri bo v krogu svojih dragih praznoval 70-letnico rojstva Anton Rijavec iz Tržiča; rodil se je namreč v Krminu, 6. decembra 1901 kot sin železničarja iz Šmihela pri Šempasu. Kasneje se je družina preselila v Tržič, kjer prebiva še danes. Naš slavljenec je obiskoval slovensko šolo v Gorici do izbruha prve svetovne vojne, takoj po vojni pa se je družina preselila na Štajersko, kjer se je mladi fant pridružil borbi delavskega razreda, zlasti železničarjev, in je bil velik prijatelj Jožeta Lacka (narodni heroj). Po povratku v Tržič se Je zaposlil v tovarni Solvay in je skraja delal kot zidar, potem pa je postal vodja oddelka. Pri tem podjetju je delal 40 let, vse do svoje upokojitve. Anton Rijavec je zaveden Slovenec in naprednega duha. V fašistični dobi, kljub pritiskom tudi na delovnem mestu, ni nikoli hotel sprejeti fašistične izkaznice. Naravno je bilo torej, da se je kaj kmalu priključil narodnoosvobodilnemu gibanju ter postal tajnik krajevnega odbora OF v Tržiču, ob osvoboditvi pa član NOO v Tržiču. Leta 1926 se je poročil z Antonijo roj. štrukelj, ki mu je povila dve hčerki. Anton Rijavec že od svojih mladih let rad bere slovenski tisk in je zvest naročnik Primorskega dnevnika. Ob lepem življenjskem jubileju se pridružimo voščilom in čestitkam svojcev in prijateljev ter mu želimo, da bi še dolgo let prebiral naš dnevnik. TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. F. Filzl št. 10. Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerozen GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELIKOSTI (cd 10001 dalje) Od marca do septembra čistimo rezervoarje. Telefonirajte na: 8H-304, 812-316 LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE — RIO PRIMARIO 2 — TRST naveličan sem! popravila stanejo stanejo!! TAKOJ KUPITE ZADNJI 24 PALČNI AVTOMATIČNI MODEL PHILIPS ZA VAŠ IZRABLJEN TV—SPREJEMNIK VAM BOMO DALI 70.000 lir, RAZLIKO PA BOSTE LAHKO PLAČALI V MAJHNIH MESEČNIH OBROKIH UL. PASCOLl 24 - TRST _ TEL. 790-552 P n morski Tinovrii Se GORIŠKI DNEVNIK ■ ' '» or NEDELJA, 5. DECEMBRA PONEDELJEK, 6. DECEMBRA TRST A 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Mladinska zgodba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.30 Šport in glasba: 17.30 O. Wilde: Kako važno je biti resen; 19.30 Pratika: 20.00 šport; 20.45 A. Marodič: Darilo sv. Miklavža; 21.15 Plošče; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 «11 fogolar*. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14 30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.30 Glasbena matineja; 11 30 »Fu-mo-ama»; 12.30 in 13.07 Glaeba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 14.00 Šport; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Polke in valčki; 16.30 On, ona in drugi; 17.00 Prenos RL; 18.45 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 «Supercampionissimo»; 11.35 Krožek staršev; 13.15 Supersonic; 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldan z Mino; 17.30 Spo- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Slavni dirigenti; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 20.00 športna tribuna; 20.35 Popevke; 21.45 Tenorist Mitja Gregorač; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Glasba za najmlajše; 15.40 Pripovedka: Toto in čudežni prstan. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.45 Šola in starši; 10.06 Medigra; 10.35 Prisluhnemo jim; 11.30 Tartinijeve in Haendlove skladbe; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 šport; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Zbori; 16.00 Primorski dnevnik; 16.40 Basist Ivan Sancin; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.35 Flavtist Severino Gazzelloni; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, red s P. Villaggiom; 18.15 Nedelj- 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glas r>lr: 4-. m on tt*_________i_. „ . kn . o on to —1 n ir i; ski koncert; 19.30 Francoske po pevke; 20.25 Variete z G. Bramie-rdjem; 21.50 F. M. Dostojevski: »Besi*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila; 7.40 Pojejo New Trolls in Albano; 8.40 Plošče: 9.35 Veliki variete; 12.00 Športne novosti; 12.30 Spored s P. Bau-dom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 19.00 Ansambli lahke glasbe; 20.10 Operni konceri; 21.30 Prvi prehod; 22.00 Popevke v Mai-gretovi hiši; 23.06 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Ljudska glasba; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 13.50 Opera; 15.30 Radijska igra; 18.45 Odprta stran; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.45 Poezija po svetu; 21.30 Osmi festival sodobne glasbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.05 S. Rozman: Čarobni -pisalni strojček; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Nedeljsko športno popoldne; 15.20 Z domačimi ansambli; 15.30 Nedeljska reportaža; 16.00 «Po domače* — vesele melodije; 16.30 I. Petrov: Bolj na široko (humoreska); 16.50 Klavir v ritmu; 17.05 Operne melodije; 17.30 M. Hulke-E. Paice: Zlati piskrček; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.15 ^ ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša dne nissima naslednjega dne; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke: Taktujeve zgodbe; 17.00 Junaki za šalo; 17.30 Profesor Boltežar; 17.45 Rezultati nogometnega prvenstva; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka «Kot vihar*, 3. nad.; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II KANAL 16.30 Prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s kvartetom Cetra; 22.15 Posvečeno G. Verdiju. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Prenos smučarske tekme; 19.45 Otroški kotiček: TV film: »Mandarinov sin»; 20.25 Ital. celovečerni film: »Vrtnica za vsakogar*. , 12.00 Nedelja opol-12.30 Risanke; 12.55 Canzo- ba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Hit Parade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Srečanje petih; 21.05 Simf. koncert; 22.20 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta M. Reitano in O. Colli; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse toda o vsem; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 19.00 Srečanje z italijanskimi ženskami; 20.10 »Supercampionissi-mo» 21.00 Kvizi narobe; 22.00 Srečanje z Beethovnom; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Schubertove simfonije; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Kvartet Pro Arte; 15.30 Scariattijev oratorij; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00^ 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Romunska simf. literatura; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Iz zborovske zakladnice A. Dvoraka in P. Križkovskega; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Lepe melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Puccini: TOSCA; 22.15 Jazz; 23.15 Slov. ansambli in pevci. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Posnetki s sveta in 18.00 Predmestni deček; 18.35 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Fordov film »Pogubljenci in junaki*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 čemu nasilje? (anketa); 22.15 Joseph Haydn. KOPRSKA BARVNA Tv 20.00 Otroški kotiček; Leteči kovček; 20.15 Poročila; 20.25 Glasbena oddaja; 21.15 Dokumentar: Odisej v Aziji, PO STARODAVNEM OBIČAJU Tradicionalni Andrejev sejem se je pričel: polno ljudi pred stojnicami in na zabaviščih Župan in drugi zastopniki oblasti obiskali včeraj številne razstave - V Gorico je že včeraj prišlo polno ljudi iz Jugoslavije - Danes pričakujejo prihod Furlanov in Tržačanov •'■a sejmu kmetijskih strojev razstavljajo tudi sloveuski trge.,a Z druge seje odbora sindikata slov. šolnikov Dne 2. decembra 1971 je bila druga redna seja odbora sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Dnevni red je obsegal: volitve predsednika, izvršnega sveta in odborov ter porazdelitev o-stalih funkcij. Izid volitev je hil naslednji: Albin Sirk — predsednik; Marjan Bednarik, Ivan Čemdc, Leopold Devetak, Danilo Rustja, Slavko Rebec, Albin Sirk, Vita Vesel — izvršni odbor; Rado Bednarik, Silvan Kerševan, Mariza Perat — nadzorni odbor; Andrej Bratuž, Emil Doktorič, Kazimir Humar — razsodniški odbor. Ostale funkcije so bile tako porazdeljene: Mar- jan Bednarik — podtajnik; Slavko Rebec — blagajnik; Danilo Rustja — gospodar. Odborniki so nato razpravljali o delu, ki jih čaka. Govor je bil o seminarju za slovenske šolnike in o namestitvi novih učnih moči. Seminar naj bi bil v dopoldanskih urah in naj bi predavanja bila za profesorje po učnih predmetih, za učitelje pa kot običajno. Glede namestitve novih učnih moči odbor že zbira podatke o številu naših učencev v vsakem razredu osnovnih šol. Po čl. 12 zakona št. 820 se namreč lahko osnujejo novi razredi, če je v učilnici več kot deset učencev različnih razredov. Kot že sklenjeno pri prvi redni seji odbora, je začasni sedež SSŠ v Gorici, UJica Croce 3, poštni naslov pa: prof. Albin Sirk, Ul. del Carso 37 C — Gorica. S SEJE ODBORA ANPI Pomemben delež Slovencev v pokrajinskem odboru Predlog za premestitev pokrajinskega sedeža v Gorico Novi pokrajinski odbor ANPI, ki je bil izvoljen na nedavnem pokrajinskem kongresu v Gorici in ki je imel svojo prvo sejo, o kateri smo že pisali, v petek 26. novembra, je imel v petek 3. decembra svojo drugo delovno sejo. Poudarimo naj še enkrat, da je v novem odboru kar 6 predstavnikov bivših borcev slovenske skupnosti. Kot smo že omenili, je hil izvoljen za podpredsednika Ladi Dornik iz Gorice; poleg njega je bil izvoljen Avgust Lenardič iz Pevme v vse štiri delovne sekcije za vso Goriško in sicer v odbor za priznanja staleža bivših borcev, v odbor za manifestacije in prireditve, v odbor za organizacijo ter v odbor za priznanje odlikovanj. Tretji član je Ludvik Devetak z Vrha, ki mu je poverjeno delo v odboru za socialno pomoč. Nadaljnji trije Slovenci pa so člani nadzornega odbora in sicer: Karlo Čemic iz Doberdoba, Ivan Bregant iz Podgore in Stanko Marušič iz Štandreža. Tako so dobili bivši slovenski borci primemo priznanje za svoje delo in vlogo v ANPI; novim odbornikom želimo uspešno in u-činkovito delo pri njihovem delovanju v pokrajinskem okviru AN-FI. Na petkovi seji so se člani vseh štirih omenjenih komisij posveto- Gorica je v prazničnem vzdušju. Številna zabavišča in kramarske stojnice vabijo ljudi iz mesta in s podeželja. Včeraj je v Gorico prišlo veliko Jugoslovanov iz bližnjih krajev ter iz notranjosti Slovenije. Marsikdo je težko našel parkirni prostor za svoj avtomobil in avtobusi so morali parkirati daleč od mestnega središča, la je prenatrpano z najrazličnejšimi stojnicami ter zabavišči. Lju®“£ Mladini pod 18. letom prepoved*«-CENTRALE ob 15.15 »I 9uan™ pistoleri di Santa Triniti*. ‘ Lavvrence in A. Steward; k® skopski film v barvah. - VITTOR1A ob 15.15: »Grissom 8®* (niente orchidee per miss Blan is K. Darby in S. Wilson; fil® 1 barvah. Iržid AZZURRO ob 14.00: »Homo cus», Lando Buzzanca in Rosann* Podesta, barvni film. EKCELSIOR ob 14.00: »Una fan®“ con le ali insanguinate*, H. °er® in E. Stevvart, barvni film- -PRINCIPE ob 14.00: «Billy J*ck>’ Laughlin in T. Taylor. , . SAN MICHELE ob 14.00: «La vendev ta di Tarzan*. R. Ely, kinemaskop v barvah. ' o ra f.oricii SOČA (N. Gorica); «Začetnica » pločniku*,' francoski barvni f*‘® ob 16., 18. in 20. . _ SVOBODA (Šempeter); «Pozno J« heroje*, ameriški barvni fil® " 16., 18. in 20. .iki FRVAČINA: «Zgrešeni strel*. amerisi° barvni film — ob 17. in 20. RENČE: »Las Vegas*. i talija^ španski barvni film — ob l«-3’’’ DESKLE: »Dolina smrti*, ita^*®*^ ameriški barvni film — ob D-T9 30. ŠEMPAS: »Klofuta vsak dan*. janski barvni film — ob 17. id 1 ' ' KANAL: »Z lepoto in žalostjo*. ski barvni film — ob 17. id * ' DEŽURNI LEKABN1 V GORICI 00, Danes ves dan in ponoči je v rici odprta lekarna D' UDINE. sv. Frančiška 5, tel. 2124. V TRŽIČU ^ Danes ves dan in ponoči je ču odprta lekarna dr. Fitz in Edd Trg republike 26. tel. 72341. i POLICIJSKA KRONiKA PRIZNANO MEDNAR00N0 AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZ1ANA UUKILA - Ul Unca oTAoata Uk - 1W - utOKIl.* PHKVZKMAMO e H EV O/ VSAKOVRSTNEGA BLAU* trgovin* eevlje* JUREN GORILA Urgo XXVII Maržo i, -Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika izbira revije* la torbic po konkurenčnih cenah I Običajni neznanci okradli dve stanovanji na Korzu Verdi V obe to vdrli v jutranjih urah, ko ni bilo gospodinj doma V prvem to odnesli zlatnino in mesečno plačo, v drugem pa samo zlatnino DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetU-GORIAN. Ul. Garibaldi 9. tel. Zr''fo«5nr zadnji P0** ZAHVALA Vsem, ki so spremili na našo nepozabno Miroslavo Butkovi^ se še enkrat najlepse zahvalF^^n\ Posebna zahvala g. župniku, P ^ t darovalcem cvetja in vsem, * nami sočustvovali. g^jt Soprog DRAGO, otrok* 1 ,^0 In DARIJ, mama & sorodstvo V Sovodnjah. ZAHVALA Globoko ganjeni spričo neštetih dokazov spoštovanja in ob izgubi našega dragega in nepozabnega DAMJANA se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ao nam na kakršen način bili v najhujših urah ob strani. DRUŽINA DEVETA* Rupa, dne 5. decembra 1971 Podjetje Preschem Gradi šče goli ^SoreScTSnevnifc KULTURA 5. decembra 1971 OD KMEČKIH UPOROV »O SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (Razmišljanja in ugotovitve) naslov nosi zbornik, ki ga je ‘i ^ izdala mariborska Založba , rJa. Uredil ga je Ivan Kreft. 1 Vide ime po vodji teh slednjih!). Kmečki upori so pritegovali, ker je šlo za oborožen boj proti izkoriščevalcem slovenskega ljudstva. Ko se poraja nova državnost, postaja njeno rojstvo plodno zlasti, če ga j**vie« unAiiia lai.- spremlja uspešen oborožen boj. 2 naslovom »Krepitev slo- V zborniku najdemo tudi ponatis ;vTe državnosti* izpod peresa j zanimivega članka dr. Frana Ile-^oimira Krivica, zastavlja proble- j šiča. Ta naš kleni mož je pred «»o, da pomeni svojevrstno sin- mnoi' lQe2 skromna knjiga (124 stra-J Vsebuje prispevke 12 piscev, * ob branju prvih strani razsoje bogastvo. Uvodna raz- do pomeni svojevrstno sin-jL Cetotne tematike, ki jo zbornik JrJSva. Prav posebno pozornost njegova ugotovitev, da je : daleč od tega, da bi se na- il posebna oblika družbenih J”®®1 zgodovinsko že izčrpali in krepiti svojo samostojnost, se namreč ravno nasprotno. .Mednarodno pozornico stopajo J*8 še novi mladi narodi, ki ter-Pravico do lastnega samostoj-? ovljenja. Krivic še posebej o-j8>ria’ da je tudi proces afirmaci-, Posameznih jugoslovanskih naro-i ® narodnosti še vedno prisoten. ^ srno v Jugoslaviji pred leti kre-t P* pot družbenega samouprav-^ *• se je pokazalo, da ga ne sme-6®neiltl zgolj na posamezne or-j?**cUe ali ustanove, kajti družil samoupravljanje se tiče še * samega naroda kot celo-, nezadržnem utrjevanju no-^ ^svojne smeri, se je pokazalo, začel vrh federacije sprejo1 v zavoro ln nujno so morali /M slediti ustavni amandmaji, ki j^jranjajo ustavo in s tem celot-odnosov med posameznimi jadranskimi narodi. Na ta na-i» v začenja tudi pri Slovencih, !l Krivic pravilno ugotavlja, pra-'snesansa tistih načel, ki jih je ji-jL^as zapisal v svoj program Ta renesansa nam obeta še jd®®išl idejni in gospodarski vzpon Qejšo afirmacijo slovenske dr- {L. k Posebno zanimivo je, kako zborniku med sabo prepletajo naše stvarnosti s pretek-zvezi s preteklostjo je v ^ ®®iu obravnava tistih dogodkov, L doprinesli močan delež k ob-slovenske državnosti. V s je Ivan Kreft želel, da bi (^v^darek na pomenu slovenskih mnogimi leti zapisal: «Razvoj našega narodnega življenja je močno o-viralo dejstvo, da so bili mesta in trgi povečini protislovansko razpoloženi* (str. 41). Tu je na dlani, da so bila za našega borbenega človeka posebno trd oreh prav upravna in gospodarska središča, kjer je še sredi minulega stoletja cvetelo iz .tujine priseljeno plemstvo in meščanstvo (seveda ni slučaj, da so imeli tolminski puntarji svoje račune predvsem v Gorici!). V zvezi z dejavnostjo dr. Ilešiča so zanimive tudi ugotovitve dr. F. Vatovca. Dr. Ilešič je bil kot predsednik »Slovenske matice* pobudnik knjižne zbirke, ki ji je dal ime »Hrvatska knjižnica* in dosegel, da je «Matica hrvatska* izdala celo vrsto del iz slovenske književnosti, še posebno zanimivo je, da je Nazorjev «Veli Jože* doživel prvo izdajo sploh pri »Slovenski matici* v Ljubljani leta 1908. Da, to so bile res že prve priprave za kasnejši e-noten nastop jugoslovanskih narodov. Kreftov zbornik nas opozarja, da smo šli skorajda mimo nekaterih zelo pomembnih obletnic (na pr. mimo 450-letnice največjega slovenskega kmečkega upora iz leta 1515!), da je treba zategadelj posvetiti večjo pozornost proslavi Gubčevega kmečkega upora, ki je na vidiku. Vse razpravice 12 piscev so tehtne (naj omenimo tudi: Borka, Kavč-nika, Kocbeka, Bratka Krefta in 0-stanka) in vredne nadaljnjega poglabljanja. Zadevajo sicer predvsem novejšo zgodovino štajerske (izjema Krivic in Grafenauer). Ta slednja Srečko Vilhar SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA Pot k organskemu zbliževanju dveh mest ob meji Dipl. inž. arh. Tomaž Vuga iz Nove Gorice govori na letošnjih Srednjeevropskih srečanjih v Gorici uporov. ^ sestavku »štirje veliki kmečki L1 ®a Slovenskem* obravnava dr. Grafenauer kmečke upore v k jMfo, 1515, 1572-73 in 1635. Svo-OjT^vico zaključuje z mislijo: C«Wklh uporov vodi pot do ve-Jjjr revolucionarnega vzpona slo-k ljudstva sredi našega sto- *■ v Osvobodilni fronti slovenske-da* (str. 34). Iz rečenega je lojj “luščiti misel, da kmečki u-ljšy> ^ šli v pozabo: še več, molj, vplivali na miselnost na- kJJJpčkega življa in ga silili k ktM “Jjsnju, kako najti v bodoče I k trpljenja. V kmečkih upo- bili brez dvoma že prisotni k b Prve narodne buditve. Se-b*di ni slučaj, da so kmečki 'Hev 0 mo^no pritegovali slo-književnika. Spomnimo se tj)' d® ni minilo mnogo let od ti-^ “asov, ko so oportunisti vseh razni oblastniki našemu bor-Sh,U ®°veku metali v zobe pun-k f° J® tisti uporni duh, ki ku bri nas nekoč izpričevali slo- Ckmetje- ?• da se dr. Grafenauer to-k dotaknil kmečkih uporov, ki ' i,., zajeli Primorsko in Istro, imamo upore v letih: 1411 Trsta), tolminski kmečki Ijblj, ”‘13) ter uporno kmečko gi-^ Kopru in njegovi okolici v lijj 69-1770. Ti upori seveda niso °bsežni kot tisti, ki jih UOr obravnava, bili pa so '^.®r pomembni. Imeli so svoje ^ Crie oblike zaradi posebnih kij ' '2 katerih so rasli. Nasta-Stjll. na območju, kjer so se ka-k ^ oblike proizvodnje hitre-Nemara je na te ob-k (fjbbvala tudi okolnost, da se ki,, 8nvina Jadranu hitro razvi-kl,e ‘*asti od začetka 18. stoletja i^bci \j.. raznih sestavkov v zborniku 0 odgovoriti na vprašanje, * Hu 10 kmečki upori pri Slovencih Sje 6jšem času vplivali na obliko-revolucionarne misli. Tega kjj^ia smo se že dotaknili, še \ *■) naj omenimo, da je ured-ponatisnil članek z na-*kt { ‘Najsvctlcjšl dnevi sloven-*>, |(,°dovtne: slovenski kmečki pun-%, je objavila »Ljudska pra-k j. **. 12. 1935. Iz sestavka, ki b U^aPisal Ivan Nemec (»Gubče-N i#q'Io>). zvem°. da so v letih ‘«»8-1902 v Vidmu ob Ščavnici \ fantje igrali dramo »V jar-' (tek 80 i° aapisali trije vašča-se ul ohranil!). Drama je ^ Pod ° *rpljenju slovenskih kme-vlvH /'"aščinskim jarmom. Iz se-Ivana Krefta z naslovom ST^obrambna manifestacita* pa ba se je 30. junija 1939 v V,.06 Ščavnici zbrala množica ^Phto1 fantov in deklet. Imeli so T9 ,v *Doma Matije Gubca*. ^ Ca80ceno °bujanje spominov v1 da * dogodke v preteklosti nas ,, *Ve2i 86 spomnimo vseh dogodkov ® i«!L s Primorsko in Istro. V le- (Nadaljevanje m 6. strani) . mn,m,,,„„„„ mm,,m j SEŽANSKI AKVARELI ROBERTA HI.4VATYJA Med impresionističnim realizmom in zametki nevsiljive abstrakcije pnnj. —. ko so se fašisti divje Proti slovenski prosveti in 80 gor‘ški dijaki, člani ile-L*Ptavi. društva »Adrija*, večkrat |V|*J*li o pomenu slovenskih "haju Uporov. Nekateri so o tem JW Ju Predavali celo dekletom * k*"1' ^82 so v Gahrovici J^^opru razmnoževali časnik 1 Blas* in istega leta so se 1% n® Koprskem podali na mno-I PJonstracije v vas Dekani v sam Koper. Ob novi revo- Stijj111' misli je stal tudi duh . Gubca in tolminskih puntar-radnikova brigada je dobila Na Primorskem sem šele razmeroma maro časa in o razstavah in umetnosti Roberta Hlava-tyja ne vem prav nič več kot mi sporoča šop kritik iz dokumentacije, ki jo je zbral o njem Goriški muzej. Poznam njegove karikature, ki vise v gostilni »Pri Jazbecu* v Tupelčah na Krasu in natanko deset akvarelov, ki so zdaj razstavljeni v veži sežanske Zveze kulturno-prosvetnih organizacij; in - v nadvse ugodni luči sem spoznal tudi umetnika samega Roberta Hlavatyja. Zdi se mi, da bi bil moral, če bi hotel biti pravičen Hlavaty-jevi umetnosti, poznati dosti več tistega, kar .je umetnik ustvaril, pa sem tudi takoj zvedel, da naj nikar ne pričakujem, da bom kdaj dočakal retrospektivo iz u-metnikove lastne zbirke: Hlavaty je namreč skoraj vse, kar je napravil oddal in še večkrat podaril ljudem okrog sebe in se pri tem niti prav ne spominja, kje vse bi utegnile biti njegove slike. Torej sem pred težko in odgovorno nalogo, da izrečem nekaj besed, od katerih prireditelj razstave pričakuje, da bi bile tehtne in umetnik, da bi bile izrečene po pravici. Naj takoj pristavim, da je akvarel, ki je glavni izrazni medij slikarja Hlavatyja, težka slikarska tehnika, bolj težka, kot se to večini dozdeva na prvi pogled. Lahko je slikati z akvarelnimi-barvami, toda težko je napraviti dober akvarel. Robert Hlavaty je nesporno mojster te stroke. Z leti (zdaj jih že ima blizu štiriin-sedemdeset) je šel skrivnostim akvarelnega slikanja do dna in na razstavi v sežanski veži ni ene slike, ki bi kazala kakršnokoli pomanjkijivost v tehničnem oziru. Stanja slovenskega akvarela ne poznam dovolj, da bi si upal odmeriti Robertu Hlavatyju mesto v njem. Če pa se smem zanesti na besede Branka Rudolfa, ki .jih je izrekel privatno ob Hlavatyjevi nedavni razstavi v Mariboru, potem stoji Hlavaty-jev akvarel ob samem vrhu pa ne le slovenskega, temveč celo jugoslovanskega akvarela. Tema Hiavatyjevih akvarelov menda brez izjeme, je kraška krajina. Pred časom, ko je pisal o njih Janez Mesesnel (glej vabilo k razstavi), so bili to iskani motivi, ob posebnih trenutkih, ko je Kras v snegu, ko se dviga megla iz vlažne zemlje itd. Nekaj takih slik je tudi na sežanski razstavi. Toda vsaj štirje motivi so taki, ko Kras spoznamo v njegovi klasični predstavi, zlasti še po njegovi barvnosti, ki je nenavadno izrazita v jeseni, kjer se začne npr. tudi barvitost Silvestra Komela konca šestdesetih let. Prav tj štirje akvareli pa so zanimivi še zaradi drugačnega formalnega prijema. Slikar je na njih krajino poenostavil, poslikane ploskve barvno poenotil; na slikah je vse več hiš pravokotnih barvnih madežev, ki dajejo zdaj ritmične naglase novi iterpreta-ciji kraške krajine, ki so »arhitektura* slike, kot se je izrazil umetnik sam. S tem pa se je slikar znašel na poti, ki jo je prehodilo nič koliko sodobnih slikarjev in slikarjev polpretekle dobe: od posnemanja naravnih oblik, preko njihovega poenostavljanja (metode najsi bodo kubistične, ekspresionistične ali drugačne nas natančneje ne zanimajo) do po polne abstraktnosti, osamosvojitve bodisi barvnih ali kompozicijskih, bodisi konstrukcijskih ali drugih vrednot. Pri Hlavatyju ima mo v omenjenih štirih akvareih (naslovov pod deli ni, niti drugih oznak) opravit s srednjo fazo s poenostavljanjem, ko je še razvidna iluzionistična prostorna shema, ki pa se vse bolj razkraja in daje slutiti zametke barvnih akrobacij. Ni naključje, da prav ta dvojnost v sliki, prav ta sugestija še realne prostorske delitve z nekaj barvnimi »namečki* publiki najbolj ugaja, bolj kot povsem realistične krajine in bolj Robert Hlavaty (lastna karikatura) kot povsem abstraktne kompozicije. To imam za zelo zanesljiv merilec stopnje dojemanja današnjega tipičnega obiskovalca razstave. Zato ne bo nič čudno, če bo največ povpraševanja ravno po onih štirih akvarelih, čeprav se ni bati, da bi imel Hiavaty s preostalimi težave, če bi jih hotel prodati. Po vsem tem, ko smo dali del Hlavatyjevih akvarelov, tisti del, ki je po moje na razstavi daleč najuspešnejši po barvnih in kompozicijskih vrednostih v »sredo* med »impresionistični realizem* in abstrakcijo, Iti je Hlavaty še ni dosegel, pač pa mnogi drugi njegovi sodobniki, torej po vsem tem je razvidno, da Hlavaty ne sodi med moderniste. Sposodil si je le delček njihovih metod za svoje ne tako ambiciozno postavljene cilje. Toda v tej omejitvi, skoraj pretirani skromnosti, nas je znal navdušiti in osvojiti. Res je. da radi iščemo velikih spoznanj v velikih dimenzijah, velikih presenečenj v velikih umetninah, zato pa je naše presenečenje tem večje, ko stojimo pred Hlavatyjevimi akvareli, kjer hoče biti vse skromno in majhno, ko se veliki Huma- nizem in Ideja ponižata v skromno besedo, ki nam jo je zaupal avtor: «... da bi bili mi ob njih (akvarelih) malo bolj plemeniti*. Toliko sem imel povedati o Hla-vatyjevi umetnosti, ki jo poznam. Veža sežanske Zveze kulturno -prosvetnih organizacij komaj še zadostuje za razstavo desetih akvarelov, ki po merah niso monumentalni, prostor sam na sebi je sicer čisto prikupen. Le kam bi šlo več slik in če bi bile večjih mer? Naj Sežancd, če jim je kaj do razstav, nekoliko razmislijo o kakšnem primernejšem razstavnem prostoru. Sam pa sem dolžan še kratkega pojasnila. Zadnjič sem na tej strani pisal o slikah Marija Preglja. Vsakomur .je jasno, da ba Pregelj po svojem pomenu v slovenskem slikarstvu zaslužil več pozornosti. Toda pri »Primorskem dnevniku* so želeli krajši sestavek, ki bi bil bolj kratko poročilo kot kritika in so nekaj takega tudi dobili. Menim, da je bilo o Preglju napisanega precej več kot more to opraviti periodični kritični zapis (Naj na tem mestu samo omenim letos izšlo knjigo Ota Bihajla - Merina o Mariju Preglju), kot sem tudi skoraj prepričan, da o Hlavatyju v takih razkošnih knjižnih izdajah ne bomo brali in sem si to pot dovolil tako nesorazmerje v kritikah Peter Krečič RAZPIS NATEČAJA II. zamejski festival narodno-zabavne v glasbe v Steverjanu Ansambel »L. Hlede* -SKPD »Franc B. Sedej* v Steverjanu, razpisuje pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, n. zamejski festival narodno zabavne glasbe v štever- janu dne 27. in 28. maja 1972. — | Zanj veljajo sledeči pogoji: 1. Za festival se lahko prijavijo slovenski narodni ansambli iz domovine in zamejstva; 2. Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče; 3. Komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki prisotnega občinstva, bo podelila naslednje nagrade: 1. nagrada za najboljšo izvedbo 130.000 lir; 2. nagrada za najboljšo melodijo 100.000 lir; 3. nagrada za najboljše besedilo 70.000 lir ter pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in organizacije: 4. Skladbe, ki jih bodo Izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na H. festivalu v Steverjanu; 5. Prijave se sprejemajo najkasneje do 1. marca 1972, na sledečem naslovu: »Ansambel Lojze Hlede*, Trg Svobode, 6 — 34070 števerjan-S.Floria-no (Gorizia, Italija) ter morajo biti navedeni sledeči podatki: 1. točen naslov ansambla in naziv; 2. ime voditelja oz. odgovornega, njegov rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče; 3. ime, priimek, rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče vsakega člana posebej; 4. ansambel mora poslati do navedenega datuma notno gradivo dveh skladb s katerima bo nastopil na festivalu; 5. vsi ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo naslova voditelja ali ostalih članov ansambla; 6. organizator bo dal na razpolago ozvočenje; 7. prosimo Vas, da nam pošljete kratko zgodovino ansambla; 8. ansambli dopustijo morebitno snemanje Radia Trst A. Objavljamo referat novogoriškega diplomiranega inženirja arhitekture Tomaža Vuge na letošnjih srednjeevropskih kulturnih srečanjih v Gorici na temo »Arhitektura in družba v srednji Evropi*. Referat je zelo zanimiv, saj obravnava vprašanja, ki so nam zelo blizu in katerih proces doživljamo dan za dnem. Ob vabilu k sodelovanju na letošnjem srečanju s temo »Arhitektura in družba v srednji Evropi* sem bil v veliki dilemi, kakšno snov z našega ožjega goriškega področja naj obravnavam. Od možnih tem, ki bi zaslužile ob tej priliki največ pozornosti, se mi je najprej ponujala kraška vas in kraška hiša, ki je s svojo uglašenostjo z okoljem in življenjskimi pogoji gotovo enkraten spomenik, vendar sem se čutil za to — predvsem umetnostnozgodovinsko temo — premalo poznavalca. Zato sem skušal tematiko zajeti iz meni bolj poznane materije — to je mesta Nova Gorica, mesta, ki je po drugi svetovni vojni zraslo tik ob meji, kot bi lahko rekli — dvojček Gorici, ki je danes naš gostitelj. Vendar sem pri iskanju zanimive arhitektonske teme v mestu lahko le zaključil, da ne moremo govoriti o arhitekturi Nove Gorice kot o pojavu, ki bi imel kakršnekoli specifičnosti. Vse, kar imamo, je nastalo po vojni in odraža le strokovne, proizvodne in finančne možnosti okolja, kjer je nastajalo, v oblikovnem pogledu pa je — mnogokrat brez potrebe — naša arhitektura šla za poprečnimi, večkrat že ostarelimi evropskimi vzori, namesto da bi svoj izraz črpala iz bogate dediščine področja, v katerem mesto nastaja. Ker poleg teea — po mojem mišljenju — arhitektura vedno bolj izgublja avtonomno vlogo pri oblikovanju in se mora podrediti obdelavi širšega prostora tako v funkcionalnem kot v oblikovnem smislu. se bom v svojem prispevku dotaknil urbanističnega fenomena dveh mest v neposredni bližini, ki ju loči le meia, ki v nasorotiu z naravnimi težko premostljivimi o-virami ima le tako težo in vrednost. knt ji jo bomo dali mi — liudje. Torej, ko bomo res vsi to hoteli, meje med mestoma ne bo več. To razmišljanje me je navedlo na temo o organskem zbližan iu dveh mest, starega središča regije s svojo častitljivo zgodovino in novega — nastajajočega mesta Nova Gorica, ki se še oblikuje in se mnogokrat za svoj položaj v prostoru še bori. Zavedam se,'da bi ta tema pravzaprav sodila na lanskoletno sreča- nje tu v Gorici, zato bom začel s predlogom predsednika naše občine Rudija šimaca na tem srečanju, da naj se celoten obmejni prostor na obeh straneh meje obdela v e-notni študiji, ki naj razišče urbanistične, sociološke, ekonomske in druge faktorje, ki vplivajo in oblikujejo življenje ljudi na tem po dročju. V svojem nadaljnjem razglabljanju bom skušal nakazati le del teh faktorjev, pa še te le na območju obeh mest, kjer pridejo najbolj do izraza. Dve mesti ob meji sta dejstvo, ravno tako so tehnični problemi in skupne naprave dejstvo, ki smo jih morali reševati ne glede na boljše ali slabše medsebojne odno se. Mislim, da smo na tem področju že zelo daleč, tako daleč, da reševanje teh vprašanj sploh ni več problem. Ne smemo pa tu obstati, ker menim, da so vsa ta tehnična vprašanja in infrastruktura le osnova, na kateri šele moramo začeti graditi enoten prostor obeh •■est. Uspehi, ki jih dosegamo s skupnim načrtovanjem vodovoda, cest, mednarodnih prehodov so le sredstvo ne pa cilj — sredstva za zbliževanje ljudi na obeh straneh meje. Zato bom to fazo preskočil in skušal prikazati naslednje korake, ki bi jih v bodoče morali prehoditi na poti k tesnejšemu zbliževanju mest. Izhajal bom iz človeka, kot družbenega bitja, čigar čas je razdeljen na delo in odmor. Vemo, da delo in tehnologija na delu človeka vedno bolj odtujuje od okolice, medtem ko je prosti čas tisti, ki naj vrne človeku družbene navade in omogoči stike z ostalimi ljudmi. Vemo tudi. da bo v prihodnosti prostega časa vedno več, saj bomo najkasneje ob koncu stoletja (če že ne prej) imeli štiridnevni delovni teden, kar pomeni, da nam bo za lastno uporabo in rekreacijo ostalo skoraj polovico časa, zato menim, da moramo zbliževanje dveh mest graditi prav na tem — prostem času. Kako bo ta čas človek uporabil? Verjetno podobno kot danes, to pa je predvsem z nakupovanjem (pri tem ne mislim trgovine v gospodarskem smislu), kulturo, turizmom, rekreacijo oziroma športom. nimmimininiiiiimtitiiiiimitiittfinutimiitiiiiiniiniiHmmutiiiiiiiiimiii revije .........m................................m.uma NA TEKMOVANJU GOJENCEV GLASBENIH ŠOL JUGOSLAVIJE Še en prepričljiv uspeh mladega vioiiuista Črto mira Šiško vica Pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je Zveza glasbenih pedagogov Jugoslavije v okviru proslave 30-letni-ce revolucije narodov Jugoslavije priredila v Beogradu od 20. do 24. novembra 1971 tekmovanje gojencev glasbenih šol Jugoslavije. Mladi »čarobnjak* na violini — tako mu je napisal skladatelj in profesor na Akademiji za glasbo Miho-vil Logar, avtor koncerta, katerega je Črtomir šiškovič izvajal na javnem tekmovanju in dosegel drugo mesto v državi v najbolj konkurenčni kategoriji tekmovalcev. Program tekmovanja je obsegal še Corellijevo Sonato in obvezno skladbo Veracini; Largo. Vsi kandidati vseh disciplin so morali izvajati na pamet. Pohvalne izjave prisotnih profesorjev je prejela tudi pianistka Mojca Siškovič-Panizon za zlito spremljavo s solistom. Smotri podobnih tekmovanj so: odkrivanje izrazito nadarjenih učencev: omogočiti nagrajenim učen- cem njihovo nadaljnje šolanje in profesionalno orientacijo; izmenjava pedagoških izkušenj o negovanju bodočih glasbenih izvajalcev. Tekmovanie naiboliših učencev glasbenih šol Jugoslavije prir e'a jo kot trajno manifestacijo v okvira sistematičnega glasbenega šolstva. Tekmovanje zavzema sledeče discipline: godala, pihala, trobila, Črtomir Šiškovič klavir, harmoniko, solo-petje, komorno glasbo, orkestre, harmonikarske orkestre in zbore. Tekmovanje Je vsaki dve leti za določene discipline: eno leto tekmujejo godalni, pihalni inštrumenti, čelisti, komorni ansambli, a drago leto pianisti, kitaristi, harmonikarji, so-lopevci. vokalno-komorna glasba in zbori. Letos v novembru pa je tekmovanje zajelo vse discipline. K državnemu tekmovanju so pri-puščeni le učenci glasbenih šol, ki se najbolje plasirajo v svojih re- publikah oziroma pokrajinah. V solističnih disciplinah se učenci delijo v kategorije po letih, dočim se v disciplinah ansamblov dele na nižje in srednje šole. Zbori pojo a capela. Ocenjevanje kandidatov vršijo posebne žirije do pet članov. Za vsako disciplino so člani žirije profesorji akademij ali vidni glasbeniki Jugoslavije. Ne sme biti član žirije tisti, ki je v sorodstvu ali profesor kandidata. Žirijo za violiniste so sestavljali Leon Pfeifer (Ljubljana), Martin Barič (Zagreb), Lazar Marjanovič (Beograd), Rudolf Mate (Zagreb), Gino Sagrestano (Sarajevo) in Peter Toškov (Beograd). Ne bi mogel našteti prvonagra-jencev, ker nisem imel dovolj časa na razpolago, vem pa da je bila tretja kategorija ena najbolj konkurenčnih tako po kvaliteti ka kor po kvantiteti. Dejstvo, da se Je gojenec Sole naše Glasbene matice Črtomir šiškovič uvrstil na drugo mesto v Jugoslaviji v tako močni konkurenci, in da je v septembra letos osvojil drugo mesto tudi na podobnem vsedržavnem tekmovanju mladih violinistov v Vittoriu Venetu, zgovorno govori o niegovih velikih sposobnostih in zanesljivi koncer tantnl bodočnosti. K uspehu, ki je tudi uspeh naše glasbene šole in niegovega profesorja Oskarja Kju-dra, mu iz srca čestitamo. «DAN» it. 3 Ob izidu tretje številke revije je prišlo do zamude. Priložen list razlaga vzroke in se opravičuje. Bralci so verjetno res navajeni na učinkovite in zanesljive organizacije založniških podjetij državnega merila, a naloga revije zaradi daljšega molka ne bo prav nič trpela, potreba po njej postane kvečjemu bolj občutena. Glede na to svojo vlogo, ki se ne prikazuje več tako pogosto na površju, kar je brez dvoma dober znak, je tretja številka po vsebini storila korak naprej. Izbira argumentov je zemljepisno bolj zaokrožena, prijem ie v večini člankov bolj neposreden, le v aktualnosti nekaterih obravnavanih tem se spozna, da revija izhaja z zamudo giede na prvotni načrt. Važnejši od aktualnosti in od »zemljepisne* izbire vsebine članka, je gotovo slog v katerem je članek napisan. Jezik, raven, miselnost v katerih se razvijajo misli, vse to že po nekaj odstavkih ustvari neko vzdušje v bralcu. ki določi njegov odnos V tem oziru ima prvi članek »Mali med velikimi* precej neskladnosti. Čeprav se dejansko ustavlja predvsem na vprašanju malih narodov, se dotakne prevelikega števila drobnejših vprašanj, ne da bi dovolj poglobil osrednje. Pogovor med možmi, kakršnega lahko slišimo v vsakdanjem življenju, je navadno bolj stvaren od vsebine omenjenega članka. Dan hoče zajeti čim širše obzorje svojega idealnega bralca, a v naših razmerah so ta področja na različnih ravneh; naloga — ali umetnost — časnikarja, ki hoče o nečem govoriti, je v tem, da ugotovi to raven na kateri se govori v krogu, kamor hoče proureti in da se »uglasi* z njo. Le tako bo dosegel svoj namen. To ni lahko, še najmanj na političnem področju Ne vem. če je Košmrlju to uspelo. Izkustvo poprečnega prisostvo-valca tukajšnjega političnega razvoja ne dopušča luksuza, da bi gledal na politično dogajanje z idealnega vidika Avtor članka govori o nasprotjih med bloki, o načelu samoodločbe, o zatonu kolonializma s tako previdnostjo, da si postavlja vprašanja, na katera so že odgovorili prizadeti dovolj jasno Reči. da pripada prihodnost malim narodom, ni niti preveč pogumno, niti preveč optimistično; a je nestvarno, ker dejstva govorijo jasno. Članek o razmerah v Benečiji je omejen v manjši zemljepisni in ideološki obseg, a je v prejšnjem ozira zelo učinkovit. Avtorica se postavlja za to, liar je. članek je napisan, kot bi zvenela njena pripoved dobremu znancu. Pove, da ni od tam. pove svoj odnos, prisluhne besedam domačih ljudi, postavi se kot posrednik in tolmač tamkajšnjih reakcij na dogodke v Hlodiču in to svojo vlogo uspešno izvrši; poveže nas z doživljanjem prebivalstva. Učinkovitost doseže s preprostim prijemom: najprej se poosebi v splošen odnos turista, ki pride v Benečijo kot odtujen opazovalec dežele, ki ujame kvečjemu slikovitost pokrajine, potem pa začne še z drugega ekstrema, s stališča domačina, dokler oba pogleda ne združi v svojem izkustvu. Odpre nam tako pogled na dolgo pot do ljudi, ki loči priložnostnega obiskovalca od domačina. Nič manj neposreden, le malo bolj kronističen, je članek o fašistih, aktualen je in zanimiv. V skupino člankov, ki se ukvarjajo še s krajevno tematiko spadata se članek o delovanju Glasbene matice in opis vtisov ob kraški ohceti, podan z odlično neposrednostjo časnikarja, ki se zna pomešati med ljudi, jih poslušati in razumeti. V istem slogu je bila v prejšnji številki podana problematika razlaščanja in pričakovati je, da se bodo podobni članki še pojavljali, po možnosti izčrpnejši. Članek je sicer podoben foto-kroniki, ki se bo morala tudi razviti v stalno sestavino revije, saj je možnost bogato uporabe slik eden izmed glavnih adutov, na katere so računali oblikovalci revije. Opis delovanja Glasbene matice Je preveč podoben nekakšnemu referatu, po sestavi in po glogu, čeprav čutimo za tem uradnim odnosom roko človeka, ki mu je ustanova zelo pri srcu. Gre pač za razliko med pisanjem za revijo ali za dnevnik. Iti postavlja marsikaterega »pismenega* moža pred novo nalogo. članek o filmu, ki bo prikazoval preboj pri Sutjeski, je resen poskus, da bi se o filmu govorilo na drugačen način, kot So nas navadile italijanske revije Prav je da Dan ne posnema »konkurenčnih* modelov, ampak' jih skuša preskočit, paziti mora le, da ni skok predolg. Messnerjeva pripoved učinkuje domače kljub skoro »eksotični* slovenščini. To je prijetno branje, tekoče, šegavo, a zato ne površno. Miselnost avtorja je razumljiva in zato učinkovita. Slog, kljub vsej živahnosti ustvarja jasno vzdušje, ki je pravzaprav pomembnejše od zgodbe, prodre globlje v bralca, in tam ostane dlje časa. Pomemben je še članek o Dragi 71. Tudi ta članek izstopa po svoji .jasnosti, kar je v političnih argumentih vedno prijetno presenečenje. Prijetno je najti osebne poglede, kot na primer na tako zvani enotni kulturni prostor, vendar bi bilo ravno zaradi zanimivosti teme prav lotiti se političnega argumenta še z drugim prijemom; v obliki diskusije med različnimi stranmi; takšna oblika podajanja bi bila še bolj učinkovita v svoji mnogostranosti. Pavel Stranj Mislim, da bosta mesti v bodoče morali iskati nadaljnje stične točke prav na teh področjih, zato se bom na kratko ustavil na vsaki posebej. Trgovina: Gorica na italijanski strani je bila v zgodovini nakupovalni center za veliko področje zapadne Slovenije. Meja je to področje odrezala od centra tako, da je le ta ostal brez zaledja, zaledje pa brez centra in trgovin, ki jih skuša nadomestiti v novem centru Novi Gorici. Tako imamo danes v neposredni bližini dve dokaj razviti trgovinski središči, ki pa se tokrat prav po zaslugi meje in dobrih sosedskih odnosov že med seboj dopolnjujeta, njihovo gravitacijsko območje pa svobodno sega preko državne meje. Mislim, da bi bilo treba ta dva komplementarna centra v bodoče koordinirano razvijati in vanju vnašati nove — višje kvalitete, ki jih nudi le ta specifični položaj. (Pri tem mislim na različne oblike svobodne trgovinske izmenjave prostih carinskih con ipd.) To bo gotovo predstavljalo trajno in močno zvezo med mestoma. Drugo področje je kultura: Današnji občasni kulturni stiki med mestoma bi morali prerasti v stalno obliko sodelovanja, od tu pa v ustanovitev nekaterih skupnih kulturnih institucij, ki bi spet lahko svoje delo gradile na v Evropi izjemnem sosedstvu dveh mest. Na ta način bi laže nudili prebivalcem obeh mest kvalitetnejše kulturne dobrine. navzven pa bi tak kulturni center dobil drugačno težo. Tretje področje je rekreacija s turizmom in športom: Največ svojega prostega časa ho človek prav gotovo namenil raznim oblikam rekreacije, ki jo časovno lahko delimo na dnevno, tedensko in letno. Zadnja nas v tej obravnavi ne zanima, ker naši mesti v tem oziru ne moreta nuditi kvalitetnih uslug, pač pa sta zanimivi prvi dve obliki, ki jih človek opravlja blizu svojega doma. Za dnevno rekreacijo v naših dveh mestih ne bi mogel biti problem, saj obe slovita ket zeleni mesti, poleg tega pa je neposredna o-kolica mest zelena in polna zanimivosti. Verjetno pa manjka na eni in na drugi strani meje še precej objektov za aktivnejšo rekreacijo od kvalitetnega športa do rekreacijskih centrov za širše množice. Ker so to velike investicije, bi kazalo vsaj dražje objekte planirati skuoai in jih programirati za prebivalstvo o-beh mest. Ob tedenski rekreaciji imam v glavnem v mislih le vikend izven mesta — v turističnih središčih, na morju, v hribih. Pozabljamo pa na tiste kategorije ljudi, ki si iz najrazličnejših razlogov takega vikenda ne morejo privoščiti in na vse večjo zatrpanost naših cest, ki tudi motorizirane občane odvrača od dolgih — že mučnih izletov. Zato predvidevamo v urbanističnem načrtu mesta Nove Gorice večji rekreacijski prostor — gozd Panovec — z nekaj nad 300 ha površine tudi za to vrsto rekreacije. Ta gozd leži — po zaslugi terenskih razmer v — centru — naseljenosti Nove Gorice, če pa upoštevamo obe mesti se težišče prebivanja tudi ne bistveno oddalji od njega. To pomeni, da je dostopnost do njega idealna ln jo lahko v celoti obvlada javni promet. Panovec skupaj z Rožno dolino ima poleg tega že stoletno tradicijo, saj je pred prvo svetovno vojno predstavljal najbližje primestno izletniško področje Gorice. Kako naj bi bil Panovec urejen, da bi tako vlogo lahko odigral? Glede na pričakovano število prebivalcev v obeh mestih, bi na vsakega prebivalca odpadlo okrog 30 kv. metrov njegove površine, kar Je veliko in dopušča le delno intenzivno ureditev, delno pa naravni gozd, s posebnim negospodarskim namenom. Intenzivneje urejeni del pa bi moral združevati od gostinskih, športnih, športno-rekreacijskih in drugih objektov, ki bi morali obiskovalcu omogočiti celodnevno zadrževanje brez vračanja v mesto. Tak rekreacijski center v središču mesta — lahko rečem — bo prav gotovo edinstven in ga bo po mojem prepričanju treba kmalu začeti graditi. mi pa smo pred tem, da ga na podlagi smernic urbanističnega načrta Nove Gorice začnemo programirati. Ker ga bomo — kot sem že prej rekel — dimenzionirali na število prebivalcev obeh mest. Nas bo zelo veselilo, če homo ob našem delu lahko zvedeli za mnenje kolegov, ki nroeramfraio te dejavnosti v italijanski Gorici. Kolikor bomo uspeli na tem področju zastaviti res trajno sodelovanje, Id se bo nekje tudi materializiralo, menim, da bomo v približevanju obeh mest napravili naj-večfi korak naprej, saj se ljudje v zabavi ln šnortu nalbolj sprostijo, snroščeni ljudie pa nailaže vzpo-stsvlisjo zveze med seboj. Ob koncu moram poudariti, da to, kar sem povedal, nima namena biti akcijski program za nadaljnje delo. mislim pa, da bi morali obe mesti tak program čimprej sestaviti in začeti programirati najprej posamezna področja človeškega u-dejstvovanja. rezultate teh parcialnih študij pa združiti v sintezo. Id bi morala postati vodilo za delo in mišljenje na obeh straneh meje. Mislim, da nas bo tako zastavljeno delo vedno boli zbliževalo tudi v materializaciji naših hotenj. Id Jo predstavlja predvsem prostorsko oblikovanje in arhitektura, s čimer bosta naši dve mesti dobili tudi •• noten zunanji izraz. Tomaž Vuga OB 30-LETNICI //. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu Obisk pri sestri Simona Kosa xn. _Ob trideseti obletnici procesa smo čutili dolžnost, da stopimo tudi do sestre Simona Kosa, ki so ga v nekem zimskem jutru pred tridesetimi leti po krivični obsodbi ustrelili. Obsojenčeva sestra Zofka Kos-Pipan stanuje sedaj z možem in tremi otroki — dve izredno ljubeznivi dekleti in prijazen fant — v Kopru. Pred nekaj dnevi, v precej hladnem in deževnem večeru sem se podala v Koper, ali bolje v Semedelo, da bi se pogovorila z njo. Gospe Zofke namreč ves dan ni doma, ker dela v semedelskem otroškem vrtcu. Z vlažne ulice sem stopila v prijetno ogreto stanovanje in motila družino, ki je sledila televizijskemu prenosu nogometne tekme, vendar se zaradi tega ni nihče razburil. Z gospo Zofko sva sedli za mizo in takoj ugotovili, da imava nekaj skupnih znancev. Prav dobro je na primer poznala Frančka Kavsa, bivšega borca in urednika Primorskega dnevnika, za katerim še sedaj vsi žalujemo. Pogovor je tako mirno stekel in v kratkem je pred mano zaživela plemenita podoba Simona Kosa. V istem trenutku m] je bilo tudi žal, da mi življenje ni dovolilo, da bi spoznala takega človeka. Gospa Zofka je začela govoriti o svojih otroških letih in o svoji družini, ko je vojna in življenje še nista oropala. «živeli smo v vasi Nemški Rut, gor na Tolminskem. Pet nas je bilo otrok, dve dekleti in trije fantje. Sestra je kasneje umrla ob porodu, brata pa mi je pobrala vojna ali fašizem, ali človeška zloba,* je začela. Pogovor se je ustavil nato pri Simonu Kosu kot otroku. »Bil je izredno živahen otrok. Osnovno šolo je obiskoval doma, na vasi, dalje pa ni šel v šolo. Kljub temu je bil izredno razgledan, še kot otrok je bral vse kar mu je prišlo v roke. Ni je bilo knjige, ki bi je ne odprl. Izredno se je zanimal za vse, lahko rečem. Popravljal je ure, sam je razvijal slike v majhni shrambi, ki si jo jt sam uredil, igral je na kitaro, sam si je celo izdelal brač, inštrument, ki je podoben mandolini, rad je smučal, tudi smučke si je sam izdelal, rad je prepeval. Ob skodelici kave, ki jo je postavila predme mlajša hčerka gospe Zofke, je ta pripovedovala, kako je bilo pri njih doma. Kmetija je bila precej velika in je potrebovala delo vseh rok, ki so bile pri hiši. Simon je pomagal na polju, še vedno pa mu je ostalo dovolj časa za branje. Bilo mu je kakih sedemnajst ali osemnajst let, ko je začel s prijatelji hoditi prek meje z izgovorom, da gre po kavo. V resnici pa je prinašal s seboj slovenske knjige, prej leposlovna dela, nato pa predvsem politične tekste. Nekaj let kasneje je na isti način prenašal čez mejo letake pa orožje. Prijatelj je bil z vsemi v vasi, med njegovimi tesnejšimi prijatelji pa so bili Ladko Kemperle, ki je kasneje kot partizan padel v Cerknem, Franc Bizalj in še nekateri drugi, ki so se v začetku od časa do časa, nato pa vedno pogosteje sestajali na d■ so. 60. Katanga, 62. Aldan. @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na področju vaše dejavnosti ali poklicnega življenja ne boste imeli problemov. Kljub temu bodite previdni, da se kje ne spotaknete. Dobili boste pohvalo ali doživeli zadoščenje. Neka oseba se začenja zanimati za vas. Kar se tiče zdravja brez skrbi. BIK (od 21. 4. do X 20. 5.) V prvih dneh f tedna boste doživljali J težave, ki vas bodo u-'k 7 trudile. Ne bodite ma-lodušni in se dela lotite z vnemo. Rezultati ne bodo navdušujoči, toda neuspehov ne bo. Na področju ljubezni ne bo nobenih sprememb. Zdravje o.k. DVOJČKA (od 21. a. 20. 6.) Po navadi 1 nimate velike sreče, tokrat pa se vam bo nasmehnila v tolikšni meri, da bo zaleglo tudi za kak prejšnji neuspeh. Na delu boste napredovali. Pismo ali glas od osebe, za katero ste računali. da je na vas pozabila. Zdravje dobro. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) čeprav bi že-. 'e*‘' da ki se vaše po- če razvijale, se boste sprijaznili s potekom, ki ni najboljši, ki pa vendarle ni slab. Drugič bodite bolj odločni. Ljubljena oseba vas le na videz zanemarja. Pozor na prebavila. & LEV (od 23. 7. do ✓—■V 22. 8.) V službi boste f — ^ naleteli na težave. Ne I bo hudo, ker vam bo V J Prišla ponipč od koder >s—^ bi je niti ne pričakovali. Previdni bodite v odnosih s sodelavci in klienti. O ljubljeni o-sebi se bodo širile lažne govorice. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S taktom 1 boste spravili pod streho tudi posel, ki bi ga sicer ne mogli. Drugič ne jemljite dela tako na lahko. Izkušnje drugih naj vam bodo za zgled. Včasih se zaletite in to škoduje družinskemu razpoloženju. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Nepredvi-{ den dogodek bo spremenil vaše načrte. Nekaj vam v korist, nekaj v škodo. To pa bo povzročilo nesoglasja v vaši ožji družbi. Ponovno bo prišla do izraza ljubezen vašega življenjskega tovariša. Nervoza. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Najprej .dar) \ boste doživeli uspeh, nato bo sledil padec, ki bo zrušil načrte. Ne more biti vse, kot si želimo. Iščite vzroke v dejanskih razmerah. Ne bi bilo napak, če bi se odpočili. Zdravje odlično. Veljaven od 5. do 11. decembra lj"i STRELEC (od do 21. 12.) Nove m« I nosti razvoja vase javnosti. Če boste » I I / brali pravo taktiko. ste uspeli. LjubhJ^ oseba vas ima rada, toda P® sto jo zanemarjate, kar sep jjgd na njenem razpoloženju. rten* ali kaj podobnega. KOZOROG 12. do 20. D ZveLL so vam naklonjene, da včasih jih tu<“ mi izzivate. Več smotrnosti v porabi r položljivih sredstev. Ne rane jajte ljudi, ki vam stoje ob s ni. Ljubljena oseba potrebuje moči. Zdravje dobro. (od Sl-1-Če dob10 ®i VODNAR do 19. 2.) — u. poznate pot, čemu ^ ' birate nove steze' ^ srt 3.5 poslovno življenje ali delo, P® ^ za morebitne nove čustvene ^ noše, ki vas privlačujejo. ® ^ so brez resnih temeljev. Ner RIBI (od 20- 2- ^ 2». 3.) Zelo se v bo mudilo in je^ bo negativen. ne bo prvič, fla ne bo prvič, zaradi impulzivno5 ^ bredli v finančne težave. V ^ žinskem okolju bo mir. ki b' . biti dolgočasen. Zdravje sr [4. Vid Vremec: Delavsko gibanje v slovenski Istri 1926-1934 Naključje je hotelo, da so fašisti nekaj zvedeli o posvetu med komunisti v Preskvi. Nekega dne je v marežgan-aki gostilni nekdo od udeležencev nenamerno povedal o njem nekaj besed v prijateljskem pogovoru. Tedanji fašistični sekretar Filiberto Tassini je bil tudi v gostilni. Ujel je iz pogovora tiste besede. Kmalu za tem slučajem so sledile obsežne aretacije. Našli so tudi neki seznam z imeni. V decem bru 1928 in v januarju 1929 so polnili koprske zapore z ljudmi z marežganskega območja in iz drugih krajev. Zaprli so jih tudi v celice, prazne celih dvajset let. Nato so se vrstila nočna zasliševanja, pretepi, soočenja in drugi preizkušeni policijski prijemi, nekatere so izpustili iz zapora zaradi pomanjkanja dokazov, druge pa odvedli na policijsko konfdnaoijo. Po končani preiskavi so prijavili posebnemu sodišču trinajst oseb, ki so jih obtoževali ponovnega organiziranja prepovedane komunistične stranke, širjenja njene pro pagande, nasilnih dejanj zoper posameznike in njihovo premoženje. (12) Na piranskem območju je Lorenzo Vidali razvil Izredno živahno politično dejavnost med komunisti in protifašisti italijanske narodnosti. Bil pa je povezan tudi s čezaranskimi komunisti (bratje Vatovčeva in drugi), z Rudolfom Beme-tičem iz Marezig, z Rokom Kocjančičem iz Loparja. Tedaj ' ' še ni imel povsem razčiščenega gledanja na slovensko nacionalno vprašanje, razen tega je sektašdl tudi glede drugih vprašanj. Pozneje se je tega znebil, ko se je v zaporu izpopolnil v ideološkem pogledu. Toda njegova dejavnost ni ostala prikrita policiji. Aretirali so ga skupaj z drugimi protifašisti. Sodili so jim v Rimu 6. junija leta 1927. Bil je to prvi proces pred posebnim sodiščem proti istrskim in drugim protifašistom. Obsodili so jih zaradi obnove prepovedane komunistične organizacije in razpečavanja njenih glasil (Avanguardia, Čampagna), in sicer: Lorenzo Vidali, delavec, na sedem let, Pietro Pre-donzani, zidar, na šest let zaporne kazni, vsi trije iz Pirana. (13) Sele po enoletnem preiskovalnem zaporu so prišli pred sodišče udeleženci opisanega posveta. Ti so bili od avgusta leta 1929 zaprti v rimski ječi Regina Coeli, kjer je imelo posebno sodišče na razpolago poseben oddelek za politične zapornike, tako imenovani «šesti krak«. Nekateri podatki govore o tem, da so nameravali v Kopru opravita proces zoper obtožence zaradi namernih prižigov, napadov na varnostne organe, zaradi organiziranja KSI itd., naposled so odločili, da bo enoten proces v Rimu, vendar so obtožence razdelili na dve skupini. Prvo naj bi vodil Rudolf Maršič iz Loparja. V njej je bilo šest oseb. Druga, pod vodstvom Ernesta Vatovca, Je štela sedem članov. Tudi po vrsta in teži obremenilnega gradiva so obtoževali prvo skupino za nasilna dejanja, drugo pa bolj za politično in propagandno dejavnost. Tri dni je trajala sodna obravnava v Rimu. Zaslišali so več prič — samih fašistov ali njihovih simpatizerjev. Za pričo so poklicali tudi neko žensko zaradi atentata na Karmela Jakomina. Predsedniku sodišča je rekla, da sploh ne ve, zakaj Je prišla v Rim, nato ji je le-ta porogljivo odgovoril: «Boste vsaj videli Rim!« (14) 25. februarja leta 1930 so obsodili obtožence na nasled nje zaporne kazni: Rudolf Maršič na dvajset let, Ivan Do-brinja na dvajset let, Ivan Maršič na deset let (umrl Je v ječi), Ivan Kodarin na deset let in Anton Kodarin tudi na deset let, vsi iz Loparja, Ernest Vatovec na štiri leta, Vital Vatovec, v odsotnosti, na tri leta in šest mesecev, oba it, Čežarjev, Marjan Kavalič iz Kavaličev na tri leta, Albert Krmec iz Cen tur) a na tri leta, Josip Lavrenčič iz Boršta na tri leta, Franc Jerman iz Zabavelj na tri leta (umrl je doma leta 1932 zaradi prestanega trpljenja v zaporu), Vincenc Kocjančič iz Trušk (umrl v zaporu zaradi mučenja), Mirko Mar-šdč iz Loparja, oproščen zaradi mladoletnosti (umrl doma takoj po prihodu iz zapora), Jože Vergan iz Pope ter, na po licajsko konfinaedjo in Albert Vatovec iz Čežarjev, prav tako na petletno policijsko konfinacijo. (15) V povezavi s Trstom in okolico je delovala komunistična organizacija, ki je razširjala leta 1930 med drugim letake s pozivi ((Osvobodite politične zapornike!«, ((Delavci, pristopite h stavki za povečanje mezd!«, «Doi s fašističnimi sindikati!« itd. Aretirali so precej komunistov in njihovih simpatizerjev. Na prvem procesu v Rimu (4. februarja 1931) so obsodili komuniste z Opčin pri Trstu Rika Malalana, Rudija Vilhel-ma in Alberta Daneva, tramvajske delavoe, vsakega na osem let zaporne kazni. Rako Malalan je bil povezan s tem ob- močjem. Iz iste skupine so bili obsojeni Silvester Zerbo iz Dekanov, Nazarij Pečarič in Francesco Steffč - Checco, italijanske narodnosti, vsak na tri leta zaporne kazni tudi na procesu 8. februarja 1931 v Rimu, na katerem so obsodiii tudi več tržaških komunistov na večletne zaporne kazni. (16) POBEG V TUJINO IN PRIPRAVE ZA ILEGALNO DEJAVNOST V DOMOVINI v Cezarje, da bi se pogovoril o zadevi z Jožetom « Montinjancem in Albinom Tedeškom. Na sestanek P11 p£ niški postaji so povabili tudd Avguština Furlaniča 12 nov. Po izmenjavi mnenj o nastali situaciji so skl«1' ’ bosta Vital Vatovec in Ivan Toškan - pek iz 1>elcafln ’ je pravkar prišel iz ječe telesno hudo izčrpan in b°\ ^ galno odšla v Jugoslavijo. Vital Vatovec je bil tedaLna slen v tovarni strojev v Trstu. Prihranil si je nekaj zato je ponudil, da bo skrbel za preživljanje svojega s v stiski, kd je tail brez vsakršnih sredstev. Pred sV°J hodom je Vatovec še poskrbel za povezavo z ilega munistdčno celico v ladjedelnici Sv. Marka. Zvezo Je. p g Albin Tedeško in jo vzdržal z Ivanom Postognom in com Carlijem, ki sta bila zaposlena v ladjedelnici. Na dan 7. januarja 1929 se je Vatovec poslovil t Ob slovesu so se bili zbrali v gostilni, v Ulici dell’!11®^ razen njega in Toškana še Avguštin Furlanič ter < bratranec Rihard. Istega dne so se vsi trije odpelje11 .g, kom proti Postojni, v St. Petru so izstopili ter nadjw pot peš do Matul j. Tam Je imel Furlanič svojega za j nekega Lovrenca Bertoka. Ta jim je dal nekaj hrane, bili lačni in utrujeni od naporne poti. Podnevi Je dc odšel v Juršče poiskat neko žensko, s katero Je ,0 vorjen zaradi pomoči pri ilegalnih prehodih C®2 Juršče so dospeli okrog devetih zvečer, nakar s° * v nekem hlevu do polnoči, ko se je pojavila omenjena in jih spremila do meje. t Aretacija je pretila tudi Vitalu Vatovcu, članu KSI lz Cezarjev. Na to nevarnost ga je opozoril Anton Jerman, fašistični škvadrist, zaposlen skupaj z njim v tovarni strojev v Trstu. Oba sta se poročila z dvema sestrama, zato ga je nekako iz družinskih razlogov obvestil o zaupni zadevi. Povedal mu je, da so se sestali domači fašisti, karabinjerji in kvesturini v Pobegih ter sklenili aretirati njega in druge pro-tifašiste. Po tistem obvestilu je Vital skrivoma odšel iz Trsta (12) Citirani vir Vatovec Ernest. hi (13) A. Dal Ponte, A. Leonetti, D. Majello, L. Z& IV, Tutti i processi del Tribunale speciale fflSC PPIA, Roma 1961, str. 37. (14) Citirani vir Vatovec Ernest. (15) Citirani vir AULA IV, stran 151. (16) Citirani vir AULA IV, stran 175. ,ji (Nadaljevanje sle g PORT ŠPORT ŠPORT domači šport danes NEDELjA, 5. DECEMBRA 1971 NOGOMET *• amaterska liga v Trstu, Ul. Flavia Anna — Juventina * * * j430 v Trstu, Sv. Sergij 'Nnio — Vesna * * * l430 v Dolini **> — CMM Sauro * .* * l43® v Bazovici — S. Michele * * * 3- AMATERSKA LIGA J!3® v Nabrežini S. Marco — Primorec * * » i?3® v Trstu, stadion «1. maj* ""'on — Olimpija ; * * * ilf0 na Proseku Prosek — Primorje * * * r4'3® v Sovodnjah ^odnj« — Montesanto MLADINCI I400 v Trstu, Sv. Alojzij ^ — Primorje j. * * » l 35 v Trstu, stadion «1. maj* ‘Mana — Gaja * * * c00 v Padričah H|"P«nelle — Breg * * * ODBOJKA , ŽENSKA B LIGA L3® v Trstu, stadion «1. maj* — Sokol L * * * .-30 v Noventi Vicentini l*lav*ra Marzotto — Bor MLADINCI v Trstu, ENAOLI Kras * * * in MLADINKE ,,.°0 v Trstu, stadion «1. maj* B — Bor A cj3® v Trstu, stadion «1. maj* *#l — Bor B a. * * * L3? v Sv. Petru ob Soči ^*aoni A — Sovodnje v GradiSču ""'•na A — Mladost * * * KOŠARKA . moška d LIGA t L(30 v Trstu, Ul. della Vsjjp p ' Clanocolorl , ^VENSTVO .POMLAD* na °Piinah — ARTE * * a namizni tenis državni turnir C«0 v Rimu *8t* tudi Koluta in Miličeva * * * Deželni moški turnir IL? v Vidmu •‘topa tudi Sokol 275 DNI PRED ZAČETKOM 20. OLIMPIJSKIH IGER Gradnja velikih objektov za 01 v Miinchnu končana Skupna cena celotnih iger bo znašala 363 milijard lir Letne olimpijske igre 1972 v Murv chnu bodo stale skupno snaraj 363 milijard lir. Kljub tolikšni vsoti pa Nemci menijo, da cena ni pretirana, ker bo mogoče marsikaj, kar gradijo za te igre tudi po njih koristno porabiti. V zgoraj omenjeno vsoto seveda niso zajete le naprave in organizacijski stroški 01 v Miinchnu, kjer bodo imele sedež, ampak tudi v Kielu, kjer bodo jadralna tekmovanja. V Kielu bodo skupno potrošili za jadralni del 01 17 in pol milijarde lir. Dve tretjini potrebne vsote (nad 240 milijard lir) bo kril sam organizacijski odbor, ki bo dobil ta denarna sredstva iz prodaje vstopnic, pravice do televizijskih prenosov, loterije, prodaje ekskluzivnih pravic do olimpijskega znaka iger, tiskanjem znamk, z žigi, s kovanjem posebnih spominskih novcev itd. Iz javnih sredstev bodo oblasti prispevale za igre preostalo tretjino, vendar bodo nato tudi same dobile nazaj v svojo blagajno vsaj polovico te vsote. Ta vsota (približno 60 milijard lir) bo prišla nazaj v državno blagajno v obliki raznih davkov in taks, s prodajo raznega materiala, ki ga uporabljajo pri gradnji olimpijsk.h objektov itd. Zanimivo pa je, da največji del stroškov ni šel za gradnjo športnih objektov, ampak za druge gradnje, ki so jih morali urediti v mestu i za to priložnost. Zanimivo pa je tudi, da so Nemci računali, ko so začeli graditi športne naprave, da jih bo gradnja sama stala okrog 75 milijard lir. Kijub podražitvi gradbenega materiala in delovne sile v zadnjih letih je predračun obveljal. Za te gradnje ne bo treba prišteti nobene dodatne vsote. Največje zanimanje med vsemi gradnjami vlada za «šotorsko» streho, ki so jo «razpeli» nad delom olimpijskega stadiona, nad bazenom in športno palačo. (Montažo te nenavadne strehe so opravila nekatera jugoslovanska podjetja). «šotor», ki je absolutna novost v svetovnem merilu, so si prišli ogledat že mnogi strokovnjaki z vseh celin. To pa ni nič čudnega, saj so s tem »šotorom* prekrili (na sicer drag, a dokaj enostaven način) nič manj kot 74.800 kvadratnih metrov površine. V teh dneh so dokončali tudi zadnji večji objekt za prihodnje olimpijske igre: dvorano za judo in rokoborbo. To je že enajsta stavba, ki so jo zgradili (na področju velesejma) prav za olimpijske igre. Dvorana je dolga 78 metrov, široka 72 metrov in visoka 16 metrov. Sprejela bo lahko 5.750 gledalcev. Cena gradnje pa znaša več kot 4 in pol milijarde lir. Ta zadnji pomembnejši objekt so v Miinchnu dokončali točno 275 dni pred začetkom olimpijskih iger. KOŠARKA V sredo, 8. decembra, se bo začelo področno košarkarsko prvenstvo za mladinke tudi v Trstu. V naši deželi se je prijavilo za to prvenstvo 11 ekip. Razdelili so jih v dve skupini: v A skupini bodo nastopale ekipe iz Trsta, Tržiča in Milj, v drugi pa iz Gorice, Gradišča, Tolmeča, Codroipa in Pordenona. V A skupini bodo igrale te pe terke: Calza Bloch Trst Inter Club Milje Italcantieri Tržič Julia Trst SABA Trst Polet Opčine. Po zaključku prvenstva se bosta zmagovalki obeh skupin pomerili z drugouvrščenima ekipama nasprot nih skupin. Zmagovalki teh dveh tekem se bosta uvrstili v finale, kjer se bosta v medsebojni tekmi potegovali za naslov področnega prvaka in s tem za uvrstitev v med-področni finale. KOŠARKA V tekmovanju za pokal evropskih prvakov je jugoslovanski klub Ju-goplastika iz Splita premagal albansko peterko 17 Nendori z 90:77 (54:43). Mladi Poletovi kotalkarji so se v teh dneh umaknili pred mrazom v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, kjer vneto vadijo pod vodstvom svojega vaditelja Maria Vitte NA POBUDO SP SOKOL V NABREŽINI Prvi namiznoteniški turnir za neregistrirane igralce Tekmovanje predstavlja za naše področje novost V četrtek bo v Nabrežini prvi namiznoteniški turnir za neregistrirane igralce, katerega prireja ŠD Sokol. Turnir je namenjen samo tistim članom nabreiinskega društva, ki še nikoli niso nastopali v tej panogi. To tekmovanje predstavlja novost na Tržaškem, take turnirje pa so že prirejali drugod po Italiji. Vsedržavna namiznoteniška zveza Fi-TeT je namreč z letošnjo sezono uvedla rekreacijski odsek, ki je namenjen vsem, ki jim je namizni tenis všeč, a se v njem ne nameravajo resno udejstvovati. Nabrežin-sko d”uštvo je prvo v naši deželi odgovorilo na vahilo zveze in priredilo tak turnir. Za turnir se je prijavilo že 22 igralcev, število prijavljenih pa se bo verjetno še povečalo, saj rok za vpisovanje zapade šele v četrtek ob 20. uri, ko bo na sporedu žrebanje. MimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimimitmiiiiiiiiiiia Društvo je seveda poskrbelo za pokal, ki bo šel tekmovalcu, uvrščenemu na prvo mesto, poleg tega pa se bodo vsi udeleženci turnirja zbrali v gostilni ob pristni domači kapljici, kjer bodo praznovali zmago (ali poraz!). S. J. SNEŽNE RAZMERE 40 cm 83 cm Lokve Vojsko Črni vrh Idrija Postojna Ljubljana Zaplana Krvavec Velika planina Zelenica Bohinj Golte Pohorje Planica Kranjska gora Jezersko Borov košarkar Adrijaa Zavadlal ALI mA. 8. kolo ATALANTA - VARESE Antonio Trono BOLOGNA - INTER Sergio Gonella ^»DEŽELNI EK^NI TURNIR N„3.° v Veroni "lopa tudi Sokol Deželni ženski turnir N,°° v Trstu *,6P« tud) Kras JUTRI ^•daljak, 6. decembra 1971 ODBOJKA 1? MLADINKE L.30 v Trstu, stadion «1. maj* 9 A — Gaja AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1971 Kot smo pred dnevi že poročali bo športno uredništvo Primorskega dnevnika izpeljalo akcijo o najboljšem zamejskem slovenskem športniku v Italiji v letu 1971. V ta namen je bil že sestavljen poseben odbor, ki bo izpolnil devet glasovnic, deseto pa bodo izpolnili naši bralci. Čitatelji Primorskega dnevnika, ki bi želeli sodelovati pri anketi bodo morali izpolniti poseben odrezek, ki bo priobčen na športni strani PD 8., 12. in 19. decembra. Na odrezku bo treba navesti priimek in ime enega, dveh ali največ treh športnikov (ter panogo, v kateri se udejstvujejo), spodaj pa bo treba dodati ime, priimek in točen naslov pošiljatelja. Vrstni red tekmovalcev bo seveda vsak določil po lastni presoji. Za anketo veljajo vsi športni dosežki, ki so jih dosegli slovenski tekmovalci v slovenskih in italijanskih društvih v letu 1971. Izpolnjen anketni odrezek bo treba poslati na naslov: Primorski dnevnik — 34137 Trst, Ul. Montecchl 6, (s pripisom na zalepki: ŠPORTNIK LETA). Odrezke bo mogoče izročiti tudi osebno v naši tržaškj ali goriški redakciji. V poštev za sestavo ankete bodo prišli le tisti odrezki, ki bodo prispeli v redakcijo do četrtka, 23. t.m. do 18. ure. Med bralci, ki bodo sodelovali pri anketi in bodo na odrezku točno zapisali svoje ime in naslov, bomo izžrebali lepo nagrado. CATANZARO - FIORENTINA Alberto Michelotti JUVENTUS — TORINO Aurelio Angonese LR VICENZA — NAPOLI Fabio Monti MILAN - MANTOVA Domenico Serafini ROMA — CAGLIARI Gaetano Mascali SAMPDORIA — H. VERONA Vito Porcelli BLIfiA 11. kolo COMO - CESENA Stefano Marino FOGGIA - PERUGIA Giuseppe Moretto LIVORNO - LAZIO Renzo Torelli MODENA - CATANIA Luigi Frasso NOV ARA - BRESCIA Ferdinando Reggiani REGGIANA - AREZZO Pier Luigi Levrero REGGINA - GENOA Cesare Trinchieri SORRENTO - MONZA Alberto Cali TARANTO - BARI Francesco Francescon TERNANA - PALERMO Enzo Barbaresco 40 cm 30 cm 24 cm 17 cm 50 cm 60 cm 60 cm 80 cm 50 cm 45 cm 85 cm 60 cm 50 cm 54 cm Lučka Pečarjeva bo danes v Noventi Vicentini ena ključnih Borovih odbojkaric 7 20 cm OB V KS I II A SPDT obvešča tečajnike 3. razreda smučarske š le in tekmovalce mladince,* da bosta prva 15 treninga na PLASTItNRM 8MU-■- - ilŠČU v Nabrežini v lor k, 7. Marmolada Sappada Corvara Trbiž 30 c m 40 cm 40 cm Auronzo m cm decembra fn v tmk, R d certl. CorbLna 15 cm - 80 cm -bra od 14.30 do zbiral** 40 cm -"SUfTcnr ‘tečajnikov v NatrThrprravfft- busni postaji, najkasneje ob 14. uri. Kasnejši razpored bo objavljen pravočasno. PONOS KRIŠKIH LJUBITELJEV NOGOMETA x • • • i • • Livij Caharija prvi strelec 2. amaterske nogometne lige Livij Caharija je upravičeno ponos kriških nogometnih navijačev. Komaj osemnajst let star je Caharija že standardni član kriške Ves-;ne in je trenutno najboljši strelec rruge amaterske kategorije, kar seveda ni malo. Zaradi šibke postave, ki je še v polnem razvoju, nihče ne bi verjel, da s« lahko ta mladi kriški napadalec tako odločno uveljavi v «vročih» obrambah nasprotnikov, kjer večkrat branilci radi zamenjajo nogo za žogo. Za Ca-harijo se je zanimalo že več močnih ekip, ostal pa je zvest svojemu društvu, tudi zato, ker hoče končati trgovsko šob in ker noče tvegati poti profesionalnega nogometa. Livij pa se je priljubil domačim navijačem tudi zaradi svojega lepega značaja, Videli smo namreč celo vrsto nogometnih tekem kriške enajsterice, ne pomnimo pa, da bi kdaj videli Caharijo ugovarjati, jeziti se na soigralce, kar je — žal — tudi v našem nogometu že običaj. To je seveda Ca-hariji, še bolj kot kopica golov, ki jih je dosegel v tem prvenstvu, v ponos. Cahariji smo zastavili nekaj vprašanj. «Si še zelo mlad, v nogometu pa si dosegel v deželnem okviru že vidne uspehe. Kako si začel z nogometom?* «Že v mladih letih sem se navdušil za nogomet, žal, pa v Križu tedaj nismo imeli svoje mladinske ekipe. Tako sem moral igrati za t-žiško CRDA. Komaj pa so ustanovili tudi v vasi mladinsko moštvo, sem seveda pristopil med sovaščane.* «In že tedaj si se uveljavil kot dober napadalec...* «V tistem prvenstvu sem dosegel 17 golov. Srečo pa sem tudi imel, da me je že takrat bivši trener Vesne Colaussi in znan nogometaš, vključil v člansko ekipo, ki je nastopila celo v prvi amaterski kategoriji. To priznanje me je še bolj spodbudilo, da sem z večjo požrtvovalnostjo treniral.* »Kaj pravzaprav želiš od nogometa?* «Za sedaj bi hotel le športno zadoščenje.* «Zate se je zanimalo že več priznanih ekip. Si kdaj pomislil, da ni lahko kar takoj začel profesionalno nogometno kariero?* »Trenutno mislim dokončati slovensko trgovsko akademijo, obisku jem namreč četrti razred te šole. Nato pa bomo.iivideli-* To je Livij Caharija, skromen po značaju, nogometni talent, ki ga večkrat na igrišču sploh ne. opaziš nem nasprotniki branilci, je pa za ekipo izredno koristen. Njegovi zadetki so bili skoraj vedno odločilne i važnosti. I b.l. Livij Caharija, desno krilo ali srednji napadalec Vesne, ki nastopa v drugi amaterski kategoriji. Cahari-ja je zelo mlad (rojen 13.3.1954) la je trenutno najboljši strelec druge kategorije. OBVESTILO ŠD Sokol iz Nabrežine priredi v sredo, 8. t.m., ob priliki namiznoteniškega srečanja moške B lige Duomofolgore — Sokol, izlet z osebnimi avtomobili (rvto-kolono) v Trcviso. Odhod ob 7. uri zjutraj, povratek pa v popoldanskih urah. Informacije Ld sedežu društva. /A. splošna plovba piran-Jugoslavija Župančičeva 84 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegrami Plovba Piran Mednaroan) pomorska prevoz) z modernimi ladjami nosilno sti 8.000 - 19000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz grosistično trgovino m za stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na na*a pred stavruštva v Jugoslaviji in v Inozemstvu. GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 75037 ob glavni cesti proti Pulju ^_ VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIAL1 TETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA Nogometna ekipa Brega (ca sliki) bo danes ig rala s CMM K A T. LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINČ Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA SVETIMA CK A.VA || lllllllllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA imate izostren občutek za ljudi, md povejte, kakšna *** se vam zdi Laura. Me ima rada ali ne? Ali bi lahko 1 '■dajalka?« *^*več me vprašujete. Moja sodba vam lahko več škodi h*&ruti. ženska Je do ženske tako nepristranska. Vas pričkat nasprotje, če že hočete moje mnenje. Zelo čutna sposobna moškemu pripraviti presenečenje. Vsekakor r^^tonlva s svojo erotiko. Ce ima toliko pameti kot strasti "Mlačnosti, je lahko tudi nevarna. Mislim, da se ob njej ll*>re noben moški dolgočasiti, ker ima čare, s katerimi **®J začasno lahko zaposli ali pa tudi undči.» l kinkal Je v avtomobilu in ju primerjal. Ana Je dekle, bi si želel za ženo, Laura pa mu Je le ljubica. v»zlli so dokaj naglo, po novih ln novih ovinkih, ki so v'Jugali v brezkončnost po koritih sotesk med hribi. .Aha je tiho premišljala, kako se je pred letom dni vo-J^Prav po t»J cesti. Kot bi stotnik bral njene misli, je spominjate, kako je bilo?* * Seveda se.* J*Takrat je med pokanjem nekdo skočil na cesto ln po-“0 mitraljez, da se je še Wolf začudil ..» *AIi veste, kdo Je bil to?» mu Je segla v besedo «Danes *** lahko povem. Tisti, ki sem mu zjutraj poslala pismo.* Cenena glasu Je zvenel ponos. Stotnik je presenečeno odvrnil: ((Potem se ne čudim, da si je pridobil vašo naklonjenost. Obožujem hrabrost, tudi pri sovražniku. Za skok v vrtinec strojničnih rafalov iz lastnega nagiba in gole želje, biti oborožen, pa sta potrebni izjemna hrabrost ln moč, ker je tudi tveganje izjemno. In gotovo nam je pokosil že precej vojakov,* je nekam očitajoče dodal. Mirno Je odgovorila: «Ne vem. Vzrok za to pa ima, le priznajte.* «Blagor mu. Najteže je ubijati ljudi brez pravega razloga. Zato sl jih izmišljamo, kakor kdo ve in zna, da bi si oprali vest. Te dni sem razmišljal, v kakšnem razmerju sta umor in novo rojstvo. Prav bedasto je spravljati na svet ljudi zato, da jih potem spravljajo v klavnico. Po vojni se bom oženil ln hočem Imeti precej otrok.* Stotnik je razlagal še naprej, kaj vse si želi za čas po vojni. Avto je rohnel in zavozili so v temačno sotesko. Bilo je, kot bi se znašli v predoru. Ovinki so bili ostri in nepregledni. Nenadoma Je šofer pritisnil na zavoro, da Je kovina presunljivo kriknila in da je vse vrglo naprej. V svitu žarometov so zagledali pred seboj nekaj kamenja, ld je bilo z od- sekanega pobočja zgrmelo na cesto. «Kakšen hudič pa je to?!» je zaklel stotnik. Glas Ja bil leden in tesnoben. «Naj obrnem?* Je zbegano vprašal šofer, stotnik in spremljevalec pa sta zgrabila za brzostrelko. «Ce bi bila zaseda, bi nas že potolkli. Stopita ven in zmečita kamenje s ceste! In ne obračajte se, kot bi imela polne hlače!* Šofer in spremljevalec sta naglo skočila iz avta. V svitu žarometov sta se pognala h kamenju. Preden pa sta bila pri njem, so Ju pokosili rafali izza skal. Obležala sta na cesti mrtva. Naslednji hip je stotnik planil iz avtomobila Steklo ob Ani se Je razletelo z oglušujočim treskom. Potem Je votlo usekala ročna bomba, avto pa Je zagorel z velikim plamenom, ki Je obsijal okolico starega gozda Odprla Je vrata, mislila je, da ji bodo počila pljuča m da jo bo razneslo. Pognala se je ven, napravila nekaj korakov in padla v jarek ob oesti s pekočo bolečino v glavi. Stotnik je dognal, da je rešitev le v begu. Pognal se je s ceste v potok in se lovil po spolzkem kamenju. Okoli njega so žvižgale krogle, slišal je klice: «Halt! Haiti H&nde hochi* Bil je že med drevjem, ko ga je zapeklo v nogo. Padel je, se prijel za nogo in z grozo začutil kri. Ujeli ga bodo! Videl je, kako sta se dve temni postavi ločili od ognjenega sija. Za njim gresta! Pokleknil je k drevesu in usekal a dolgim rafalom, ki je zasledovalca prilepil k tlom. Naglo se je odplazil v noč. Krogle so še nekaj časa žvižgale med debli, potem pa je vse utihnilo. Po kolenih se je plazil naprej, še globlje v gozd. Poiskal je gosto grmovje in se zavlekel vanj kot ranjena žival pred preganjalci. Z eno roko si je mašil rano, iz katere je curljala kri, z druge pa Je držal avtomat, pripravljen na strel. Valovito ploskev tišine je zdaj dražilo komaj slišno pretakanje potoka. Potem ga je zmotilo škripanje peska pod čevlji in hrstenje vejic v gozdu. Zbal se Je, da ga nameravajo dobiti po vsej sili... 8 Primožu se je zdela noč tako dolga in tako skrivnostna, kot jo lahko doživi samo bolnik, ki se bori s smrtjo. Podobna je bila blodnji v neznanem, sovražnem svetu, ko nikjer ni konca in ko že pozabiš na začetek. Bila je temna, vlažna in žalostna. Prelagal Je Šarca z rame na ramo. Čeprav je imel kožo trdo kot ustrojeno usnje, ga je pekla, ker je bila na ramah do krvi ožuljena. Pred njim in za njim se Je izgubljala med drevjem kolona. Hodili so iz hriba v hrib, navzgor, navzdol, zdaj po poteh, zdaj po stezah in včasih kar naravnost skozi gozd. Na pohodu je bila vsa brigada. Začeli so ga bili že prejšnji dan popoldne in se do noči približali sovražnemu ozemlju; zdaj se je bližalo že jutro, pa še niso bili na mostu. Ko so bili proti večeru prispeli do miniranih žičnih ovir na nekdanji meji, ga je poklical Orlov in mu naročil, da njegov vod napravi prehod. Primož ga je hladno motril ter vzel škarje za rezanje žice in bajonet, rekoč: «Bi se me rad znebil, Orlov?* «Kaj noriš, kako znebil?! Vodnik si, zakaj imaš ljudi?!* «Dobro veš, da bom sam prerezal žico.* «Tvoja stvar! Nad tvojo neumnostjo si umijem roke!* Svoje ljudi je bil pustil v varni razdalji, sam pa je s Milanom, ki ga je bil Orlov svoj čas proglasil za panikarja, napravii prehod. Nevarnost ga je prav omamljala, ko Je z bajonetom ležč prebadal vsako ped zemlje, ščdpal žico in jo podajal Milanu. Ob strani Je stal Vojko in ga opozarjal, katere žice so lahko povezane z minami. Primož je izkopal iz rumenih, resastih ruš tri muštafarioe. Na oni strani je globoko zajel sapo. Moker je bil po vsem telesu, od las mu je kapljalo. Vsa četa je bila že prek žice, ko je zarjovela slepeča eksplozija in vrgla po tleh vse, ki so bili blizu pregrade. Namestnik četnega komandirja žuti, dober prijatelj Orlova, je leža’. sredi žic, brez nog, da Je bilo videti bele kosti, črno, krvavo meso in kri. Ob njem je ležal mitraljezec z raztrganim trebuhom in črevesjem v rokah, in še trije ranjeni... žuti je izkrvavel Orlovu v naročju. Z mitraljezcem vred so ga pokopali tik ob prehodu. Orlov je bil ves besen. Ko je prehitel Primoža v predhodnici, je zaklel: «Večjo srečo imaš kot pamet! Drugi plačujejo z življenjem tvojo nemarnosti* Zabolelo je, kot bi mu zasadili v prsi bajonet. «Moja .. vsa četa je šla čez...» Je rekel in obmolknil. Tudi Orlov je vedel, da na prehodu en sam korak vstran pomeni smrt. Toda ni mogel trpeti Primoževega prezira, zakaj Primož je bil edini, ki je videl skozenj in se ni zmenil za njegov položaj. Vojko je preteče pogledal Orlova. Dobro je namreč vedel, zakaj Orlov pošilja Primoža v predhodnico. (Nadaljevanje sledi) L Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. J SFRJ posamezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 5. decembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubliam ^«»01 «ADIT» - DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, lasi* upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »ma ^ 50 lir beseda Oglasi za tržaSko in goriSko pokrajino se naro' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubb ici Glavni urednik Stanislav Renko Odflovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTF Trd POLICIJA ARETIRALA DVA KRIVCA, »STALI SO UMRLI POD RUŠEVINAMI Goljufija na škodo zavarovalnice povzročila nesrečo v Frattaminori Trgovec Donelli je zažgal pohištvo, da bi dobil 100 milijonov zavarovalnine - Najdba prebite bencinske čutare povzročila prve sume NEAPELJ, 4. — Preiskava o vzrokih eksplozije dvenadstropne hiše v vasi Frattaminore v Neaplju je skoraj zaključena. Danes zjutraj so karabinjerji aretirali dve osebi, ki sta obtoženi, da sta povzročili nesrečo. Agenti so na ukaz sodnika odpeljali v zapor Raffaeleja Donel-lija, trgovca s pohištvom, ki je imel skladišče v poslopju, ki je eksplodiralo, in Franeesca Mozzil-la, ki je stanoval v isti hiši. Po ugotovitvah preiskovalnih or ganov sta ta dva, s pomočjo bratov Parolisi namerno povzročila požar v skladišču pohištva, da bi ogoljufala zavarovalnico pri kateri je Donelli zavaroval svoje blago. Govori se, da je bilo pohištvo zavarovano za približno 100 milijonov lir. Donelli se je baje domenil z Moz-zillom za goljufijo. Ta si je prevzel nalogo, da zaneti požar, trgovec sam pa se ni prikazal na "po-zorišče »nesreče*, da ne bi s svojo prisotnostjo vzbudil sumov o morebitni goljufiji. Kaže, da so zaži-galci poškropili pohištvo in nekaj cunj z bencinom in so nato pri- žgali ogenj. Naključje pa jim je prekrižalo račune. Ogenj je prišel v stik s plinom, ki je uhajal iz jeklenke ali na z bencolskimi hlapi in povzročil eksplozijo. Preiskovalni organi so že zbrali nekaj dokazov, ki potrjujejo te domneve. Med ruševinami so namreč našli razbito bencinsko čutaro, nekaj cunj iz katerih je baje dišalo po bencinu in polomjeno brizgalko, iz katere je tudi zaudarjalo po bencinu. Točna dinamika nesreče ni še znana, kajti izvedenci bodo lahko MMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiuiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK NA PRIZADEVANJE POSLANCA BELCUA Čistilne naprave pri Ilirski Bistrici skupna pobuda Italije in Jugoslavije? Italijanskim dobaviteljem bi priznali ugodnosti izvoznega kredita - Gradnja ustreznih objektov bi trajala leto dni Italijanska vlada bi bila pripravljena sodelovati s Slovenijo pri gradnji čistilne naprave na Reki pri Ilirski Bistrici. Gradnja naprave bi se mogla izvršiti v okviru sporazuma o industrijsko - gospodarskem sodelovanju mešd Italijo in Jugoslavijo. Pobudo za takšno rešitev vprašanja, ki zadeva tudi tukajšnje prebivalstvo, saj se Trst napaja z vodo tudi iz Timave, ki je kakor znano le zadnji del Reke pred izlivom v morje, ie sprožil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci. Z njegovim predlogom se strinjata tudi minister za zunanje zadeve Moro, in minister za zunanjo trgovino Zagari, ki sta v tej zvezi pristala na to. da bi italijanskim tvrdkam,- ki bi sodelovale pri gradnji čistilne naprave in pri dobavi ustreznih materialov, priznali ugodnosti izvoznega kredita. Strokovnjaki so mnenja, da ie treba pri Ilirski Bistrici opraviti več tehničnih del. Pri tovarnah, lri zlivajo svoje odpadne vode v Reko, je treba postaviti napravo za či-' pa se ukvarjata sr tem problemom ščenje odplak. Zraven te naprave je potrebna druga, ki naj bi predelovala zajete kemikalije. Poleg tega pa je potrebna še tretja naprava za odcejanje vode z ustreznih usedlin. Z italijanske strani .ie opaziti precejšnje zanimanje za Belcijevo pobudo. Predvsem bi z njo lahko v razmeroma kratkem času odpravili z dnevnega reda vprašanje onesnaženja Reke in Timave, poleg tega pa se italijanskim podjetjem obeta v tem okviru vrsta privlačnih naročil. Minister za zunanjo trgovino Zagari je v tej zvezi poslal tržaškemu županu Spacciniju brzojavko, v kateri ga uradno vabi. naj bi »dobrohotno* upošteval ponudbe italijanskih dobaviteljev. Vprašanje Reke-Timave ie že dal) časa pred očmi tukajšnjim in slovenskim oblastem. Kakor znano, sta si pred časom ogledala Reko tudi župan Spaccini in predsednik tržaške pokrajine Zanetti, poleg tega mmmumnmmummnmmHMnnnmmmmmummmmtmmmmmnmmmmmmmmmmmmmmm Z VČERAJŠNJE SEJE PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Tržaško odposlanstvo v Sofiji navezalo nove stike z Bolgari Podjetje Tranšped naj bi *e pri svojem poslovanju posluževalo Trsta v večji meri kot doslej - Odbor za enotno propagando preide pod okrilje zbornice Včeraj se je ponovno sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Predsednik Caidassi je odbornikom poročal o svojem nedavnem potovanju v Rimu, kjer se je sestal s predstavniki ministrstva za trgovinsko mornarico, in sicer v zvezi z vprašanjem pomorskih zvez pretežnega državnega pomena. Na rimskem sestanku so predstavniki tržaških poslovnih krogov med drugim poudarili, da pomanjkanje primernih zvez s čezmorjem že resno ogroža izvoz raznega blaga iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Prav zaradi pomanjkanja primernih zvez je opaziti, da se promet iz naše, pa tudi iz drugih dežel, preusmer ja na konkurenčne luke severne Evrope, in da se špediterji čedalje bolj zatekajo k tujim ladjam tudi na samem Jadranu. Neustrezne pomorske zveze iz Trsta močno zavirajo tudi poslovanje številnih tvrdk, ki vzdržujejo ladje, dobavljajo razno blago za potrebe posadke in samih plovil ter se ukvarjajo z drugimi storitvami v zvezi s pomor skim prometom. Skupno gre za kakih 1000 delavcev in za več deset podjetij, ki opravljajo na leto za okoli 10 milijard lir raznih storitev. Dr. Caidassi je nato povedal, da je te dni obiskalo Bolgarsko, odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov, v katerem so bih pomočnik glavnega ravnatelja luške ustanove dr. Valentino, glavni ravnatelj Tržaške hranilnice Delise načelnik zunanjetrgovinskega oddelka pri trgovinski zbornici Maurel in predstavnik tržaškega združenja špediterjev De Polo. V Sofiji so se člani odposlanstva pogovarjali o nekaterih vprašanjih skupnega interesa v pomorstvu, cestnem pro metu in trgovinski menjavi ter o plačilnih pogojih. Na sestankih s predstavniki bolgarskega gospodarstva se je izoblikovala zamisel, naj bi podjetje Tranšped preusmerilo skozi Trst svo.je nabave blaga za bolgarsko tržišče. O tej zamisli bo ponovno stekla razprava med skorajšnjim obiskom bolgarskega odposlanstva v Trstu. Tržaško odposlanstvo se je v Sofiji pogovarjalo tudi o možnostih za sklepanje vezanih poslov in za povečanje bolgarskega tranzita skozi Trst. Odborniki so vzeli nadalje z zadovoljstvom na znanje, da je bila veljavnost Sklada za Trst podaljšana za nadaljnjih 10 let in so v tej zvezi odposlali podtajniku Bel-ciju zahvalno brzojavko. Končno je odbor vzel v pretres vprašanje nedavno ukinjenega Odbora za enotno gospodarsko propagando in v tej zvezi sprejel sklep, naj se organizacija ponovno oživi kot posebno podjetje v okviru tržaške trgovinske zbornice. Pri podjetju bodo sodelovale sama zbornica, luška ustanova, pokrajinska turistična ustanova, ustanova za industrijsko cono, tržaški sejem, pokrajinski center za produktivnost in po vsej verjetnosti tudi Tržaška hranilnica. Podjetje bo takoj po svoji ustanovitvi pripravilo načrt za propagandno - nastopanje na raznih sejmih in za izdajo propagandne literature. tudi skupina italijanskih in skupina slovenskih strokovnjakov. Izvedenci so se že večkrat sestali in se načelno sporazumeli o napravah, ki bi bile potrebne za temeljito čiščenje voda Reke pri Ilirski Bistrici. Italijanski krogi sedaj pričakujejo, da se bodo slovenska podjetja, ki bi sodelovala pri novem skupnem podvigu, povezala z ustreznimi gospodarskimi organizacijami tostran meje. Strokovnjaki menijo, da bi čistilna naprava lahko postala stvarnost še v prihodnjem letu. Poročilo tajnika UIL dr. Fabriccija o pogovorili tržaške delegacije v Rimu Tajnik CCdL - UIL dr. Carlo Fa-bricci, član tržaške delegacije, ki se je sestala z ministrom Attagui-lejem in Piccolijem ter s funkcionarjema ministrstva za proračun prof. Gabrielejem in dr. Pellegrini-jem, je včeraj poročal tajništvu o pogovorih. Tajništvo je soglašalo z zadržanjem Fabriccija in tajnikov CISL in CGIL ter je izrazilo odobravanje o stališču župana Spac-cinija ter pokrajinskega predsednika Zanettija. Obenem je izrazilo zaskrbljenost in razočaranje nad izidom rimskih razgovorov. Ugotovilo je, da delegacija ni dosegla ciljev, ki si jih je zastavila, posebno kar zadeva vprašanja linijskih prog, ter da obstajajo upravičeni dvomi, če bo vlada sploh izpolnila obveze. Vsekakor pa je ocena tajništva UIL - CCdL o dokumentu ministrstva za državne udeležbe, ki govori o preosnovi linijskih prog PIN, pozitivna. Ostaja pa nasprotje1 med obema ministrstvoma o vprašanjih, ki so povezana s pre-osnovo linijskih prog PIN in ki se jih za sedaj še niso resno lotili. Tajništvo UIL-CCdL sodi, da je zelo resno dejstvo, da do sedaj še niso odločili, kakšna bo vloga tržaškega Arzenala sv. Marka ter da vlada še ni začela proučevati kakršnegakoli načrta za gradnjo vodilne kovinarske industrije IRI. Tajništvo je sklenilo, da bo sklicalo 17. decembra generalni svet sindikatov, da bi se razpravljalo o celotnem tržaškem položaju. Tedaj bo navzoč tudi vsedržavni tajnik UIL Raffaele Vanni. dokončno odgovorili na to vprašanje, ko bodo stopili v kleti. Pre-tor iz vasi Frattamaggiore je ukazal gasilcem, naj kopljejo samo podnevi, da ne bi v temi slučajno pokvarili kakega dragocenega dokaza. Karabinjerji so aretirali Donelli-ja danes zjutraj na njegovem domu, kamor se je vrnil včeraj zvečer po celodnevnem zasliševanju. Baje je včeraj padel v protislovja. Mozzillo pa je še vedno v bolnišnici, kjer so ga agenti zastra-žili. Med vsemi ranjenci je njegovo zdravstveno stanje najslabše in je še vedno v življenjski nevarnosti. Baje je Mozzillo pred časom že poskušal podobno goljufijo na račun neke zavarovalnice in to je bil povod, da so karabinierji usmerili preiskavo v to smer. Preiskovalni organi še vedno proučujejo vlogo bratov Parolisi, dveh šoferjev, ki sta izgubila življenje pod ruševinami. Verjetno sta tudi onadva povezana s poskusom goljufije, ker je drugače njuna prisotnost na kraju nesreče nerazumljiva. Poleg tega sta bila brata in Mozzillo oblečena, drugi nesrečni prebivalci pa so, z izjemo Salvato-reja in Vincenza Martinellija, imeli na sebi pižame. Zelo verjetno je, da bodo karabinjerji kmalu aretirali še koga zaradi sodelovanja ori poskusu goljufi ie. Policija skuša namreč ugotoviti, če je kdo drug vedel za namero Donellija in je mo'čal. Jutri bodo svečano pokooali žrtve eksplozije. Stroške za žalni obred bo plačala občina. NADALJUJE SE PROCES PROTI MARII PAGLIUCI Otroški «lager» v Grottaferrati Otroke so umivali z ledeno vodo in so jih puščali na prepihu, da so se posušili RIM, 4. — Danes se je pred sodiščem v Rimu nadaljeval proces proti bivši nuni Marii Diletti Pa-gliuci, ki je vodila zavod za slaboumne otroke v Grottaferrati. Pred sodiščem sta danes pričali bolničarka Salvatorina Mazza in fizioterapistka Clara Longhi, ki je prijavila policiji, kar se je dogajalo v zavodu. Tudi ti dve priči sta opisali grozete, za katere je odgovorna bivša nuna. Otroke so tudi pozimi gole priklepali na postelje brez posteljnine. Da ne bi ponoči močili ležišč, jim niso dajali piti. Poleti in pozimi so jih kopali v ledeni vodi, nato pa so jih puščali na prepihu, da bi se posušili. Marsikateri otrok se je prehladil in umrl. Pagliuca sama je pretepala otroke in je utemeljevala svoje ravnanje, češ da so otroci neumni in jim je tako »zdravljenje* potrebno. Vzgojiteljske metode Marie Di-lette Pagliuce so brez dvoma vredne kakega nemškega »lagerja*. Bivša nuna pa ni imela sreče. Če bi se rodila nekaj let prej, bi jo verjetno zaposlili kot ravnateljico kakega zavoda za urjenje nemških krvnikov, za njene posebne zasluge pa bi ji podelili tudi izredno priznanje. Švedska in ZDA povezani s fotofonom AVASHINGTON, 4. — Včeraj so odprli pot prvim telefonskim razgovorom ob istočasnem prenosu slik soudeležencev pogovorov z a- Preiskovalni organi molčijo o na- Paratom »fotofon*. Gre za čisto imiiiimiiiiiiiitiiiimiimiiiHHiiiiiiiiinMiiiimiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiifimiMiiiiiimiiuHiiiiimiirniiiiiiiiiifii NENADNA TRAGEDIJA V DRUŽINI MLADIH ZAKONCEV Niti dva m pol meseca star otrok umrl v materinem naročju Oče ga je nemudoma odpeljal na postajo Rdečega križa, kjer je izvedel kruto resnico Včeraj kmalu po 13. uri se je de- I otroke. Okoli 12.30 je malemu Mauri-žumi zdravnik Rdečega križa na po- ziu dala piti nekaj mleka, ga nekaj staji za prvo pomoč na Trgu V. Ve-neto znašel v nerodnem položaju: otrok, niti 2 meseca in pol star, ki ga je bil tja prinesel njegov 22-letni oče Bruno Opatti iz Ul. Caprile, je bil mrtev, vzroke pa je bilo treba iskati v zadušitvi. Zdravnik je takoj poklical policijo in vodja izvidnice je kaj kmalu ugotovil, kaj se je pravzaprav pripetilo. Otrokov oče je povedal, da je bil mali Maurizio, ki se je rodil s poškodbo v možganih, še 2 meseca po rojstvu v otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Domov so ga dali 23. prejšnjega meseca in od tedaj je 22-letna mati Italia rojena Murgia skrbno pazila nanj. Včeraj je. kot zadnje čase vsak dan. odšla na dom sestre, ki je v bolnišnici, da bi pazila na njene časa držala v naročju in ga nato položila v voziček. Četrt ure kasneje je z grozo ugotovila, da otrok le s težavo diha. Takoj ga je vzela v naročje in ker je otrok nagnil glavo vstran In ostal negiben je začela klicati pomoč. Te klice je slišal njen mož, ki je bil še na cesti. Stekel je po stopnicah in ko je opazil resno stanje otroka, ga je z vso naglico odpeljal na postajo za prvo pomoč, žal te mu zdravnik ni mogel več nuditi. Podpisal je potrdilo o smrti, in poklical policijo, ki je o zadevi opozorila sodno oblast. Ta je kasneje dala privoljenje, da negibno trupelce malega Maurizia odpeljejo v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bodo z obdukcijo ugotovili točne razloge tragične smrti, i daljnjetn razvoiu preiskav. Časnikarji so skušali izvleči nekaj vesti bodisi iz pretor.ia bodisi iz poveljnika karabinjerjev, vendar sta oba dala zelo nejasne izjave. Po-verinik neapeljskih karabinjerjev je dejal, da agenti nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili ostale morebitne krivce. »Delamo z veliko vnemo, to je edino, kar vam lahko povem.* Pretor je bil še bolj skop z informacijami. Časnikarjem ie dejal, da ne more povedati ničesar. Dodal je samo, da je poslal obširno poročilo o prvih ugotovitvah preiskave državnemu pravdništvu v Neapelj. novo telefonsko povezavo med Šved sko in ZDA, ki omogoča telefonske pogovore ob istočasni sliki sogovornika na malem ekranu. O tem vprašanju sodobnejših telefonskih razgovorov se je razpravljalo že več desetletij, toda šele danes se je baje posrečilo strokovnjakom, da izdelajo aparate, ki so kos tej nalogi. Včeraj so se sestali v središču | «Comsat) (Comunications Satellite »Comsat* (Communications Satellite poslaniki Danske, Švedske, Norveške in Finske, ki so se za kratek čas razgovarjali s političnimi osebnostmi v novi telefonski postaji v Tanumu na Švedskem. Telefonske pogovore med središči v Tanumu in Etamu (Zahodna Virginia posreduje satelit »Intelsat IV*. Na včerajšnji slovesnosti so nastopili tudi gluhonemi, ki so se razgovarjali med seboj z običajnimi znaki gluhonemih. Sreča v ljubezni mu ni bila naklonjena: ločil se je od svoje 78. kne SINGAPUR, 4. — Kot se je izvedelo v severno malezijskem mestu Sungei Patani, se je danes ločil od svoje žene 83-letni kmet, ki se je prejšnji teden poročil že oseminsedemdesetič. Kmet Tok Ahmad Bin Ajix si je izbral kot 78. soprogo 42-let-no žensko, ki se je tudi že petkrat omožila. Po enem tednu zakonskega življenja je izjavila, da ne more več živeti z možem in je zahtevala razporoko. Tok res ni imel srečne roke v izbiranju življenjske družice. V treh letih se je poročil kar 75 krat, 73 zakonov pa je trajalo le dva dni. Iz vsega srca mu želimo, da bi imel prihodnjič več sreče. UKREP PALERMSKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Prisilna bivališču za domnevne mafijce Na zahtevo policijskih organov so izgnali šest moških iz palermskega predmestja Tommaso Natale PALERMO, 4. — Policijski orga- ta Girolama Ligo. Nadzor j** jf ni so danes odpeljali iz predmestja Tommaso Natale pri Palermu šest domnevnih mafijcev. Sklep za prisilno izselitev osumljencev so sprejeli sodniki posebne proti-mafijske sekcije palermskega kazenskega sodišča. Sodnijski organi so ukazali, da morajo nekateri osumljenci prisilno bivati v določenih občinah, drugim pa so prepovedali samo bivanje na Siciliji. Sklepi so bili sprejeti na podlagi zahtevkov palermske kvesture, ki je menila, da gre za ljudi, ki so nevarni za družbo. Ukrepi zadevajo naslednje osebe: Bartolomeo Spatola, star 37 let, bo moral bivati tri leta v občini Cappella Ligure (Alessandria); 44-letni Antonio Vassallo pa bo moral živeti dve leti v kraju San Severino Marche (Ancona), 66-letni Mariano Ferrante, pa bo moral bivati dve leti in pol v kraju Urbe pri Savoni. Za tri druge osebe pa so sodniki sklenili, da ne bodo smele prebivati na Siciliji in v nekaterih drugih krajih Italije: gre za 30- letnega Giovannija Cusimana (3 leta izgona s Sicilije), 60-letni Salva-tore Liga (dveletni izgon), 44-letni Antonio Cracolici (poldrugi letni izgon). Sodniki so nadalje ukazali naj policijski organi stalno nadzorujejo 40-letnega Salvatoreja Ligo in njegovega 55-letnega bra- tiiimiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiHiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii Prižgali so iskro (Nadaljevanje s 6. strani) je ramreč napisal «živela svoboda*, zaradi česar je moral seveda plačati. Tudi o nekaterih drugih vaščanih mi je vedela marsikaj povedati. Nekateri so se vrnili že pred osvoboditvijo ali po osvoboditvi domov, drugi pa se niso vrnili. Izmed najožjih Simonovih sodelavcev je bil Miha Beguš interniran, Ludvik Prežel, ki je bil obsojen na 30 let, pa je kasneje padel v boju. 2' gospo Zofko sva še nekoliko pokramljali, nakar sem se z obljubo, da se bom še prikazala, poslovila od prijazne družine in se podala pod dež na pot proti domu. Bližala sem se že r.jej-nemu prehodu pri škofijah, zdelo pa se mi je še vedno, da me spremlja Simonova podoba, ki jo je znala gospa Zofka s svojimi besedami tako človeško prikazati. Večkrat pišemo o padlih borcih in žrtvah nacifašizma, pogosto pa se ustavljamo samo ob dejanjih, zaradi katerih so izgubili življenje in postali znani, ne da bi poglobili poznanje človeka. Bili so ljudje, ki so hrabro in brez pomislekov ali oklevanj žrtvovali svoje mlado življenje. (Nadaljevanje sledi) jal za prvega 4 leta, za ČK0&P pa dve leti. . Sodnijski organi so sprejeu ukrepe, ker je prišlo v P /je skem predmestju Tommaso do številnih zločinov. Števil i ^ bivalci tega mesta so biu. ^ sojeni, oziroma že , u‘ številnih obravnavah. z.ar ^ strežnega zakonskega preap ... bile obravnave na drugm . čih v Italiji. Zadnji Proc“ tne« zaključil na prizivnem P° bji0 sodišču v L’Aquili, kjer J ^ več oseb obsojenih na te ^ pome kazni. Zadnji umor, j:u terega je prišlo v Tommaso Natale je zadeval ^ nega Franeesca Ferranteja, ^ terega so domnevali, da J ^ policijski konfident. ubili 17. septembra z g« J ^ ter so potem zažgali njego ^ plo v avtu »fiat 500», k3 unWr ukraden nekaj ur prej. 1 ^ so policijski organi in 3aVI? gjU. nje povezali z ugrabitvij seppeja Vassalla, sina grad raz-Francesca Vassalla, ki so g ^ bojniki spustili na svobodo vembra, potem ko so ga y ssal-vali 160 dni. Tudi družina va lo je iz okraja Tommaso ein. Policijski organi so da®« SL,afij-ljali vseh šest domnevni« cev na vožnji z vlakom r0. staje, od koder so odpotova« •gj ti severni Italiji. Moški n ra]j uklenjeni, pač pa se bodo v prijaviti policijskim organ krajih kjer bodo bivali. tynch se bo v poncdelj®^ sestal s Heathom? ^ LONDON, 4. - Britanci V ^ ni predsednik Edvard f1 ^le; bo verjetno sestal z m**? bi gom Lynchem v ponedelje ’ Ulstru- ali' v z njim preučil položaj se bo Irski ministrski predsOT™? ? v ponedeljek zjutraj se;\hodom \ gleškimi poslanci, pred o*3 objSkal Dublin pa bo verjetno ^rfet- Heattia. Obisk ne bo do1^ „a verjetno bo dolg* no pa bo pomirjevalno vP ‘ ^ ve- odnose med Irsko republ jjjk* liko Britanijo, potem J50 -a mu' obtožila angleške vojake, čijo ulstrske odpornike. HMIlH*"* ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI C LIGI V derbiju z Libertasom zmaga Krasa KRAS — LIBERTAS 3:1 (15:9, 5:15, 15:9, 15:12) KRAS: Grilanc, Budin, Vesnaver, B. in L. Milič, Paškulin, Guštin, Drasič, Zadnik, Wilhelm, Ušaj in Živec. SODNIK: Cassani GO, stranski: Conte TS, zapisnikar: Gagli TS. GLEDALCEV: nad 200. Kras .je sinoči v Trstu zaigral proti Libertasu, lanskemu drugoli-gašu, brez posebne treme. To je terega je osvojil z dokai preprič- n ja 10:10 se je namreč tržaško ljivo razliko v točkah. Toda prav j moštvo Kraševcem zagrizeno upi-to je pripravilo fante, da so v dru- ralo in je šele nato položilo orožje. gem nizu svoje nasprotnike nekoliko podcenjevali in so tako izbojevali koma.i borih pet točk. To pa Na splošno lahko rečemo, da je Kras ieral zelo dobro. Predvajal - -----------— ... je hitro in dinamično odbojko, ka- jih .je izučilo. Spoznali so, da bi lerj ^ naSprotniki sledili le s te-bilo vsako podcenjevanje lahko u- j žavo Kraševci so igrali dobro na sodno in so vsilili nasprotnikom j delih igrišča, pa tudi servisov svoj tempo igre. Odtlej je šlo doka,] bolje, čeprav so se morali v zadnjem setu temeljito potruditi, da bilo videti že v prvem setu, ka- so zlomili odpor Libertasa. Do sta- ....nemimi....II..........................»m... NARAŠČAJNIŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V štirih bolje kot v petih Bor — SABA 74:64 (33:33) BOR: Klobas (k) 54, Ražen 14, Košuta 3, Kalc 1, Ervin Žerjal 2, Vatovec 1. SABA: German 23, Tosolini 21, Checchi 4, Potocco (k) 12, Spal-letti 2, Sestian, Piccini 2, Mechi, Švara. SODNIKA: Ponga in Antonini (oba iz Trsta). PROSTI METI: Bor 14:30, SABA 4:10. Borovci so v dramatični tekmi premagali prav v zadnjih minutah naraščajnike SABA. Zanimivo je, da so bili »plavi* boljši od gostov prav tedaj, ko so ostali na igrišču v štirih. Vse je kazalo tedaj, da bo Bor doživel visok poraz. Fantje pa so pogumno odgovorili in so z res odličnim Klobasom najprej izenačili, nato pa so celo povedli in tudi zmagali. V zadnjih treh minutah je zelo dobro igral tudi visoki Ražem, ki je v odločilnih trenutkih dosegel tri zaporedne koše. Na splošno pa so vsi igrali požrtvovalno in so s prikazano igro zadovoljili, saj se je tekma končala za naraščajnike z dokaj nenavadnim izidom 74:64, kar jasno kaže, da sta bili ekipi v napadu učinkoviti. V vrstah Bora je manjkalo več standardnih igralcev zaradi bolezni. Najboljši je bil seveda Robert Klobas, ki je dosegel kar 54 točk, kar predstavlja tudi rekord v tem prvenstvu. Sodnika pa sta poprečno opravila svojo nalogo. b. I. NAMIZNI TENIS Na državnem turnirju v Rimu je Sonja Miličeva, članica zgoniškega Sonja Miličeva, članica zgoninškega Krasa. 2. je bila Marconejeva, 3. pa 13-letna Grecijeva. ODBOJKA V moški A ligi je v Trstu CUS Parma premagal ARC-Lineo s 3:2. VATERPOLO Na Hvaru je zagrebška Mladost premagala italijansko ekipo Pro Recco s 4:2 in si je s tem dejansko že zagotovila pokal evropskih vaterpolskih prvakov za leto 1971. SMUČANJE Sovjetska državna smučarska reprezentanca je prispela v Cervinio, kjer bo ostala teden dni na skupnih pripravah. Sovjetsko ekipo sestavljajo 4 smučarke in 2 smučarja. * * * Italijanski smučarji kombinatorci pa so odpotovali na skupne priprave v Skandinavijo. Trenirali bodo v Oslu. Svetovne letne študentske igre bodo leta 1973 v Moskvi. Trajale bodo od 15. do 25. avgusta. Izvedelo se je tudi, da bo Moskva predložila svojo kandidaturo za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 1980. so zgrešili zelo malo. Pohvaliti moramo vse naše igralce. Libertas .je imel glavno orožje v izkušenosti svojih igra'cev, saj sestavljajo to ekipo pretežno nekoliko starejši od-ni zdržala ostrega tempa in igral-jim je kmalu načela moči, šesterka ni zadržala ostrega tempa in igralci so (tudi zaradi utrujenosti) v zaključku srečanja močno popustili. Sodnik Cassani je v glavnem sodil dobro. Prihodnjo nedeljo bo Kras ob 10. uri zjutraj nastopil v Mestrah proti šesterici Dopolavoro Ferroviario. V. K. NOGOMET Brazilski časopis O Jornal piše, da grozi »malemu* svetovnemu nogometnemu prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Braziliji, pravi bojkot evropskih enajsteric. Kot je znano je Anglija že odpovedala svoje sodelovanje na tej prirodi tvi. Kot vse kaže, pa se je ne bosta udeležili niti Italija in Zahodna Nemčija. Zakaj toliko vika in krika okrog dolinskega igrišča'' • hot®*a H V zadnjih dneh se je v Trstu [kov: najprej zato, škod°vL! razvnela (zlasti po delu tiska) pra-' pritirano uporabo igrisc . va gonja proti dolinski občinski u-' ' pravi zaradi tamkajšnjega nogometnega igrišča. O vsej zadevi srno že poročali in je na kratko taka: dolinska občina ie sklenila dati prednost pri uporabi igrišča tistim društvom, ki so sestavljena pretežno iz dolinskih občanov (kar je povsem naravno). Pri tem pa so se čutila močno prizadeta društva, ki imajo sicer nominalno sedež v dolinski občini, njihovi tekmovalci pa so skoraj izključno od drugod In tako je prišio do dogodka, ko je v nedeljo mladinska ek pa Rosan-dre demonstrativno zapustila igrišče v Dolini takoj v začetku tekme z Bregom, kar je bil dejansko (preračunan) znak za začetek gonie, ki je v teh dneh prikipela do vrhunca. Ne bomo se spuščali v opisovanje vsakovrstnih pritiskov na dolinsko občinsko upravo, da bi preklicala svoj ukrep; vsekakor pa želimo pribiti nekaj dejstev, mimo katerih v nobenem primeru ni mogoče iti. Dolinska občina je prejela v preteklih mesecih kopico prošenj za uporabo tega igrišča s strani bolj ali manj znanih enajsteric, tovarniških ekip, rekreacijskih moštev, celo od miljske občine itd. Vse te prošnje je zavrnila. Ni pa zavrnila uporabe igrišča Bregu in članski ekipi Rosandra - Zerial (torej ni res, da Rosandra ne sme igrati v Dolini!). Kasneje je R - Z prosila igrišče tudi za svoje mladince, toda uprava dolinske občine je prošnjo zavrnila iz dveh vzro- iiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiaiiiiiiiimiiimmiiiiiiimimiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiM V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Danes Sovodnje-Montesanto Sovodenjska nogometna ekipa je letošnje prvenstvo začela zelo slabo. V prvih tekmah je zabeležila vrsto porazov, ki so jo spravili na dno lestvice. Vendar je tudi vrsta neuspehov doživela svoj konec in trenutno že tri nedelje zapuščajo Sovodenjoi igrišče neporaženi. V zadnji tekmi so se spoprijeli na tujih tleh z goriško Azzurro ter jo premagali s čistim razmerjem (4:2). Srečanje se je odvijalo na blatnem igrišču, kar na ni niti malo oškodovalo prodornosti sovodenjskega napada. Taka zmaga da nov zagon ne samo igralcem, ampak tudi njihovim navijačem. Ti bodo imeli danes ponovno priložnost, da se osebno prepričajo, če so trenutni pozitivni izidi sad tudi boljše, kondicije ekipe. V gosteh bo tokrat igral na sovodenjskem igrišču go-riški Montesanto, ki je sicer nizko uvrščen, vendar .je v letošnjem prvenstvu pripravil že vrsto neprijetnih presenečenj močnejšim ekipam. Za srečanje, ki bo v Sovodnjah ob 14.30 sklicuje trener Marson običajne igralce. -Jo piuuaiiu j (gaj tej novi športni naprav* traVl zemljišče še useda in s® nata ruša še ni utrdiiri- ^. 0 pa zato, ker noben mlad'1! (dru' ni pristojen v dolinsko ob sai S stvo pa tudi ni amatersKo, .^e svojim imenom rekla«3" znanega podjetja Zerial)- ^raVi- Stališče dolinskih občinski teljev je povsem pravil«0; z de- naprave v tej občini vz , eV in )e narjem svojih davkoplačeva g ten1 zato prav, da se okoriščaj jj, ifJ predvsem domačini. To te«1 b]jžnj> je prav ta občina morala jrtv® preteklosti doprinesti ve^alV,setfl s®; za dobrobit prebivalcev pf®0 pran®1 srdnjih občin. Tovarno F'® zen1' Motori so zgradili na doli«s ljišču. in so s tem povzroči i črno škodo kmetovalcem te « j„v9rl1' prav je dobilo službo v d®" bore malo domačinov. Ce a ,a sl®" damo še deistvo. da je Pra venska občina že neštetokr®‘ bjčn®s la svojo lienristranost i« n raVtlo n® v odnosu do občanov. uprav« lr potem narodnost' nja. nem« vsa ta « da soriiio pod nieno glede na jezik In res ne razumemo, čem« . ves ta vik in krik. C® tiči za vso stvarjo le zlJ0' po®5^ kanje igrišč (v kar pa nis .. (j9ti. _ prepričani), potem bi n10.®8 so v teh dneh tako glas«' \ 0bčin, mi naše napredne, slovens ^ po« pravega krivca za tako st«n roči« športnih gradeni n®i ' Vsekakor bi ga ne bilo t® OBČNI ZBOR 0*^ Športno društvo BRF-^ J1 j,| b® 6. redni občni zbor č|an° (97J ' v petek, 1». decembra „ n® društvenem sedežu v B» J fl 30 * 20. uri v prvem in ”l’ d®8’ drugem sklicanju s sled® nlm redom: j„ 1. Izvolitev predsednik® 3 plsnlkarja občnega 2. poročilo predsednika 3. poročilo tajnika 4. poročilo blagajnika 5. poročilo gospodarja 6. poročilo predsednik« nega odbora jp®** 7. odobritev obračuna no leto 1970/71 jpof 8. odobritev proračun« no leto 1971/72 9. diskusija 10. razno.