$14^________________ IibJja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek »Oboto ob 4- u" P°PolaHe ter stane P° poŠti 'LiHBBM a11 v Gorici na dom P0511^ f J vse leto . . '.......15 K s/ ..........in » /s..... I p0,wiiiSne Številke stanejo 10 vin. S O CA" iina naslednje izredne priloge: Ob no- I ,,, Ju „Kažipot po GoriSkcm 4q- Gradišeansfcen^n, tatipot po IJubljani in kranjskih mestih", daljo dva-' -it l I.-tu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih "^ t...r mlečno prilogo »Slovenski Tehnik". ' Sarooniiio sprejema upravništvo v Gosposki ulici •. v 7 L nad>tr. v »Goriški Tiskarni« X. GabršČek * naroMla brez doposlane naročnine se ne oziramo. Ofllast » poslanice se računi jo po lY*tit"vrefah' če" ,.kan0 i-krat 16 v, 2-krat 14 v, »-krat 13 v vsaka " a Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. - Reklame in spjsi v uredniškem delu 30 v vrsla. Za vi.jjo ia vsebiDO oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iran K V Gorici, v četrtek dne 11. aprila 1907. Tečaj XXXVII. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo! i ulioi St. 7 v Gorici v I. nad.tr Z urednikom je mogo* « govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. aadstr. na levo v tiskarni. NaroEnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le n r e dn i S t v u. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj ' se pošiljajo le apravaiStvu. , »P^ijHOREC" izhaja neodvisno od,»Soče« vaak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ¦ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Schwarz v .Šolski u!., Jtliersitz v Nnnski u!., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krehelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Jlatiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski alici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. avčič v Gorici. — Telefon ftt. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. flou volilni re< /a ieielni zbor in dr. Gregorčič. IV. Kaj pravi dr. Gregorčič nadalje v »Sloginem« protestu proti novemu de-želnozborskemu volilnemu redu? Po-slušajmo ! ,V L 4., odstavku IV. novega deželnega ni.la je določeno, da dež. zbor naj šteje šestero poslancev iz splošne volivne skupine. V § 10. volivHpp?a reda navajata se dva volivna' okraja v tej skupini, in § 12. volivnega reda določuje, 68.0CU, drugi pa 187.000 duš, a obema je namenjeno enako število poslancev, namreč 3, tako da v prvem voHvnem okraju bi prišel na •UM) prebivalcev en poslanec, v drugem pa na *:>.;uo. Za to razliko in krivico ne navaja novi volivni red nlkakega razloga, ker ga tudi no more navesti. A opomniti je, da v prvem volivnem okraju je z 88.000 Italijani pomešanih 5,'i verna stranka. Torej ako se hoče g. vikar podvreči prostovoljno tej preskušaj i, pripravljeni smo vsaki trenutek, da poskusimo, in videli bodomo čudež, da bode g. vikar krvav. G. vikar napada vse nasprotnike, to je »brezverno stranko" v cerkvi vsako nedeljo ter hoče iz nas pametnih ljudij napraviti neumne klerikalce. V ta namen je postavil g. županu celo »pušter" v klop, hote ga zvabiti na svojo stran. Našim klerikalcem in g. vikarju hočemo danes povedati, kakšen »kristjan" je njih držnvnozborski kandidat Peter, o katerem bodo klerikalci kmalu trdili, da je svetnik. Pred leti si je nabavila naša cerkev kip Matere Božje ter o priložnosti, ko se je po bla-goslovljenju kipa v»šH sprevod po vasi, se je tik za duhovščino vdeležil sprevoda tudi Peter v civilni obleki, čujte in strmite: s klobukom na glavi, in kakor naše pobožne ženice trdijo, celo s sinodko v roki. G. vikar lahko trdi, daje Peter »kristjan", kakor se povdarja, a nam tega ne more dokazati, ker mi smo to videli z lastnimi očmi. — Ali priporočamo našemu g. vikarju, da naj bode nad strankami, ker tudi mi smo njegove ovčice in ne brezverci, kakor on vsako nedeljo trdi. V cerkvi naj se uči besedo božjo in drugo naj se pusti na stran. Mi smo bolji kristjani, kakor njegovi klerikalci. G. vikarja opozarjamo tem pdtom/ da se še lahko spominja, kak&epcPpismo'je ' dobil svoječasno od svojega najzvestejšega pristaša Franceta Šusterjevega; torej si iz tega lebH Mi, kake ljudi ima v svoji sredi. G. vi!^ mi nismo brezverska stranka, temveč dobri kristjani, ki ločimo svetlobo od teme. G. vikarju za danes zadosti, a če noče mirovati, smo mu vedno na uslugo. - Našim Me-rikalnim nasprotnikom povemo danes, da sveta vera nas uči: ljubi svojega bližnjega, v tem slučaju g. Štreklja, našega domačina. Prašarao nasprotnike, kdo je oni, ki je povabil pijanega klerikalca »Cota" iz Volčjegagrada v Gabrovico na agitacijo za Petra, ker mi smo prav radovedni, so bili ž njim zadovoljni, ko je bežal iz Gabrovice kakor Napoleon iz Moskve. škof. Strekljeuim obrekoualcem! (S Krasa.) Bliža se dan volitve za državni zbor, stranka stoji proti stranki. Klerikalna z goro-stasnimi lažmi blati nasprotnika. Citatu »Gorico" in »Sočo"; »Gorica" laže na debelo, vendar psuje »Sočo" za lažnjivko, če tudi je »Gorica" menda med vsemi časopisi najbolj lažujiv političen list, ki z nedostojnimi sredstvi hinavsko blati svojega bližnjega, ako ne p"";cza na njen lažnjiv koran. Glej »Gorico" štev. 28., kakor tudi prejšnje, ki pobalinsko blatijo našega rojaka g. Štreklja; iz vseh vipavskih in kraških kaluž pobira blato, da ga meče vanj. O »Gorica", ki se štuliš, da si vzela v najem katoličanstvo in po njem ljubezen, zakaj lažeš, zavijaš in psuješ svojega bližnjega, našega rojaka; vedi, da z lažjo in psovanjem se ne pomore katoličanstvu I Klerikalci vidijo v g. Laharnarju nekdanjega svojega šefa, »vsestranskega odličnjaka", »dobrega kristjana", ki jih reši vseh hudobij; a v Štreklju pa le prostaka, neolikanca, brezverca, ki ni za nobeno rabo.^ Jaz pa pravim; Štrekelj je naš domačin, stanu primerno izobražen, olikan, on deluje za kmeta, posvetil je svoje življenje v kmetski blagor ter gotovo Dva j ajset let pozneje. Nadaljevanje aa=s „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: aB== ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) —. Pod oklepom ne bo videti njegove grbe. Sieer Pa pomislite, da je bil Aleksander šepast in Hanibal &* jedno oko slep. Ali vidite mnogo dobrega pri tej stranki ? vpraša «Artagnan. — Vrotekcijo mogočnih princev. — Združeno s padcem vlade. — Toda ta padec ovr^U parlament in ustaja. — Vse to, kar vi pravite, bi se dalo izvesti, ko 1 bilo mogoče, ločiti kralja od njegove matere. — Pride do tega morda. — Nikdar! vsklikne d' Artagnan sedaj s prepričujem. To rečem Vam, Aramis, ki poznate Ano Av- ijsko tako dobro kot jaz. Kaj mislite, da bi mogla na kedaj pozabiti, da je sin njena varnost, njen pal- ladiunv poroštvo njenega spoštovanja, imetja in živ- J llia? Morala bi k večjemu prestopiti na stran prin kdV !?' z?pustiti Maaarina; toda saj veste bolje nego o drugi, da ima važne vzroke za to, da ga nikdar ne zapusti. — Morda imate prav, pravi Aramis zamišljeno; *ai° »e ]^az tudi ne zavežem. """ 4 njimi, pravi d' Artagnan; toda z menoj ? — Z nikomer. Jaz sem duhovnik, kaj mo briga politika! Brevijarja sicer ne čitam; imam pa majhno klientelo pretkanih opatov in dražestnih žensk; čim večje bodo zmešnjave, tem manj hrupa bode povzročalo moje vedenje; vse pojde torej izborno, ne da bi se jaz mešal vmes; in zagotavljam vas, dragi prijatelj, da se ne bom vtikal prav nič v te stvari. — Prav je tako! pravi d' Artagnan; vaša filozofija mi ugaja, prijatelj, mojo častno besedo. In res sam ne vem, kaka vražja častihlepnost me je bila pograbila; imam službo, ki me vzdržuje; s smrtjo tega ubogega Treville-ja, ki se je začel starati, postanem, lahko stotnik; gaskonskemu kadetu bi se prav dobro podala maršalska palica, in jaz čutim, da me mika skromnost gotovega vsakdanjega kruha: namesto da bi se vrgel v pustolovstvo, vsprejmem rajši Porthosovo povabilo ter še na lov na njegova posestva. Tako bo! Saj menda veste, da ima Porthos posestva ? —- Kaj pa da vem! Deset milj gozdov, močvirja in dola; gospod je hribov in dolin; bojuje se tudi za fevdalne pravice proti novonskemu škofu. — Prav, pravi d' Artagnan sam pri sebi; to sem hotel vedeti: Porthos je v Pikardiji. Nato pristavi glasno: — In dal si je zopet nekdanje ime du Vallon? — Kateremu je še dodal ime Bracieux, po nekem posestvu, ki je bilo pobaronjeno, pri moji veri! — Torej bom videl Porthosa kot barona. — Gotovo. Zlasti pa je baronica Porthos čudovita ženska! Prijatelja sta se na glas zasraejala. — Torej, začne zopet d' Artagnan, vi nočete prestopiti k Mazarinu? — Kakor tudi vi ne k princem? — Ne. Ne prestopiva k nikomur in ostaniva prijatelja. Ne bodiva niti kardinalista niti fronderja. — Tako je, pravi Aramis, bodiva mušketirja! — če prav z nizkim ovratnikom, kaj ne? pravi d' Artagnan. — Da, da, z nizkim ovratnikom! vsklikne Aramis, to jfc ravno najlepše pri vsem tem. — Torej z bogom, pravi d' Artagnan. — Nočem Vas zadrževati, dragi moj, pravi Aramis, zlasti ker vas nimam kam djati spat in ker se vam ne upam ponuditi ponuditi polovice Planchetove lope. — Sicer sem pa komaj tri milje oddaljen od Pariza ; konja sta se odpočila, in prej nego v jedni uri bom doma. In d' Artagnan sije nalil še poslednji kozarec viha. — Na naše stare čase! pravi ter dvigne Čašo. — Da, odvrne Aramis,; žal, da so ti časi žet minili... »fugit irreparabile tempus».„ — Bah! pravi d'Artagnan, morda se Še vrnejo. Za vsak slučaj, kadar me potrebujete, me najdete v ulici Tiquetonne. h6tel Ohevrette. __In vi mene v jezuitskem samostanu; ed šestih zjutraj do osmih zvečer skozi vrata; od osmih zvečer do Šestih zjutraj skozi okno. — Zbogom prijatelj. — O, tako vas ne pustim; dovolite, da vas spremim. In vzel je meč in plašč. — Prepričati se hoče, če res odidem, pravi d'Ar-tagnan sam prhsebi. bo v državnem zboru deloval za vsestransko blaginjo nafisga naroda, kajti temu je porok vse njegovo brezmadežno delovanje, njegovo delovanje v deželnem zboru. Pa tudi kristjan je menda boljši nego Labarnarl Klerikalci so postavili Laharnarja svojim kandidatom, a on je vsprejel to kandidaturo, ne morda kot kako žrtev nego kot človek, ki upa, da po kraško-vipavskih hrbtih spleza Se kam višje. Tako je, ljubi rojaki! Ne pričakujte od njega dobrot, ker on bo kot uekdaj kot glavar v Sežani, le z vrha doli gledal na Vaša, od dela in trpljenja sključena telesa. Od g. Štreklja pa smemo pričakovati vsega, česar si želimo v blaginjo našega naroda, dobrobit kmeta in drugih slojev, saj je plemenit značaj, zadostno izobražen, popularen in boljši kristjan nego oni, ki kandidirajo pod klerikalnim protektoratom^ ------------ Tedaj na krov vsi dobromisleči kraški in vipavski volilci ter delujmo, da bode g. *' ekelj častno izvoljen našim državnim poslancem, v karpomozi Bog*in sreča junaška! »Klerikalec*. Ofika Pavlica in volilni imenik. (Iz Rihemberga.) Gospod urednik! Ne mislite morda, da pišem kje iz devete dežele, ne, le nekaj kle-rikalno-dišečih cvetk Vam pošiljam, ki so zrastle to Velikonoč na vrtu našega dičnega župana v Rihembergu. Nekatera njegovih slavnih del je Vaš list že opisal tekom časa, a danes imam nekaj drugega, ki me sili, da vzamem pero v roko ter ožigosam najnovejši čin drznega župana. Potrebno je, da zve tudi širja javnost, kako se tepta zakon, ki j* K*dva zagledal beli dan, namreč zakon o novem volilnem redu za državni zbor. Na steni pred občinsko pisarnico v Rihembergu je pribit razglas, ki naznanja, da je volilni imenik v tuk. občini razpoložen na javni vpogled. Razglas je datiran s 23. marcem t. 1. ter podpisan od našega častitega očke župana. Človek bi mislil, da da župan razglasiti potemtakem reklamacijsko dobo takoj dragi dan za tem dne 24. ali vsaj 25. marcija, ko sta bila nalašč dva praznika, kakor je sploh navada v tuk. občini, da se preklicuje ob nedeljah in praznikih po prvi maši zjutraj. Tega pa ni storil naš dobri župan; zakaj ne, znal bi gotovo sam najbolje povedati. Pač pa se je ta razglas nekam tajno pribil pred občinsko pisarnico 27. marcija ter ga je župan dal razglasiti javno po svojem občinskem slugi še le 1. aprila 1 (Da bi ga razglasil na Velikonoč 31. marcija, zdel se je županu menda smrten greh!) A čujte, kako je dal župan Pavlica razglasiti reklamacijsko dobo! „Volilni imeniki", tako se je sapil občinski sluga, „so vsakemu na pogled v občinski pisarni do 6. aprila." Kdor tega ne veruje, se najbolje prepriča, ako se potrudi sam do občinske pisarne v Rihembergu ter si vse sam ogleda črno na belem. , Večje predrznosti si pač ne moremo misliti pri tem Pavlici nego je ravno ta. Državni zakon govori dovolj jasno, da traja re-klamacijska doba 14' dnij in da so 14 dnij volilni imeniki strankam na vpogled. Ne vem, ali misli naš župan, da se nahaja Rihemberg kje doli v centralni Afriki, da zanj ne veljajo avstrijski državni zakoni, ali pa je očka Pavlica že tako opešal, da ne ve, koliko dnij je od 1. do 6. aprila! Rihem-beržani! Kaj bi ne bilo čas, da bi Že enkrat tega Pavlico za stalno upokojili ?! Človek, ki ne zna šteti od 1 do 6, tudi ni več sposoben voditi in sestavljati občinske načune! Sicer pa, da ne spravim v slabo luč g. župana pred njegovimi pristaši, katerih število se pa bolj in bolj krči, povem kar naravnost, d& se. ta preklicani pogrešek gotovo ni vrinil v razglas vsled županove morebitne nevednosti ali pozabljivosti, temveč je ta kon-fuzni razglas pripisovati toliko bolj njegovi brezprimerni klerikalni zvitosti. Lepo število naprednih mož in mladeničev sejehotelo v volilnem imeniku na ta način izpustiti, zato je bilo tako naglo in zahrbtno to razglaševanje! Capito, g. župan? Da se je pojavila vsled tega nečuvenega postopanja v naših vrstah nevolja in ogorčenost, se samo ob sebi razume. O tem je gotovo tudi kaj malega slutil župan Pavlica. Popraviti je namenil, kar je vedoma zgrešil 1. aprila. In glej čudo} Občinski sluga je t nedeljo 7. aprila zjutraj presenetil rihember-Ško javnost, da se' reklamacijska ' doba podaljša do 9. aprila, Dovoljujemo si staviti vprašanje na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, je-li to postopanje župana v Rihembergu opravičeno, odgovarja li razglasitev tozadevnim določbam državnega zakona? Hvaležno delo bi bilo, poučiti rihemberškega župana, da ima poleg pravic mnogo mnogo dolžnosti, katere ima vsikdar vršiti v okviru zakonitih določb! Nikaka tajnost več ni, Če omenim, da dobiva napredna misel v Rihembergu vedno več realnih tal,napredka se pav Rihembergu boje" bolj kot hudič križa, posebne pa naši možje v občinski hiši. Dela se zgago našim ljudem kjer in kolikor se more. Posebno se to godi sedaj mladeničem-volilcem, katere se podi po krstne liste v župnišče, od tu zopet v obč. pisarnico kakor Kristusa od Kajfeža do Pilata. Upamo, da gre župnik Štrancar županu v tem volilnem boju posebno na roko. Kako tudi ner saj se gre za sveto katoliške stvar, za to prečudno „plahajnarstvott ! Sploh pa moramo župnika Štrancarja opozoriti, da je njegova dolžnost izdajati strankam v reklamacijski zadevi koleka proste in pravilno sestavljene krstne liste, ne pa v hi-trici načečkati stranki njeno ime in rojstvo na košček raztrgane in umazane tiskovine! Kaj taki so vsi krstni listi, ki prihajajo iz rihemberškega f&rovža ? Tak krstni list je bil vročen dne 7. aprila nekemu mladeniču-volilcu, seveda zato, ker je ta volilec naše gore list. O tem ko-ščeku raztrgane tiskovine, ki naj služi volilcu po župnikovem mnenju za krstni list, le toliko, da ne vemo, ne kdo ga je izdal, ne kje, ne kdaj!! Kakor vidite, g. urednik, dogajajo se v Rihembergu lepe reči, na katere morata biti naša bojevnika za katoliško „plahajnarstvo" posebno ponosna. Le tako naprej!-Ako ne drugega, bosta gotovo vsaj to dosegla, da se občinarjem nekega dne odpro oči in to tudi onim, katere prištevata župnik in župan ri-hemberški med svoje. Novi farovž, nova cerkev, nov organist — vse to je kakor nalašč pripravljeno gradivo, o katerem naša javnost še marsikaj izve. In ravno to je voda na naš mlin! —-. Domače in razne novice. Za Gregorčiče* spomenik pošilja o priliki pravne poravnave v gostilni Fr. Gorjupa v Kanalu 10 K g. Anton Kamenšček iz Ročinja. Prej izkazano ... K 47395." Ta znesek.....„ 10*—. Znaša . . K 483'95. V veseli družbi v Kanalu pri Križniču je nabral kavarnar gosp. Pečenko iz Gorice 3 K 60 vin. (60 vin. je daroval g. Makarovič.) — Torej je vsega skupaj K 487'55. Proti novemu dsžeinozborskemu volilnemu redu je sklenilo prctest tudi starešinstvo v Ga-broviei dne 29. pr. m. Županstvo v Skrbi ni je sklenilo protest dne 7. aprila, starešinstvo v Komnu pa 8. aprila. Proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu je sklenilo protest v seji 10. t. m. starešinstvo v V olč ah. Dne 7. t. m. je sklenilo tak protest tudi starešinstvo v Opa-tjemselu. Pogreb Josipa Kosovela v Mah. — v torek popoludne so pokopali v Črničah vrlega našega Kosovela. Kako je bil priljubljen pokojni Kosovel, koliko spoštovanje je užival, se je pokazalo ob pogrebu*, dasi delavnik, je bil velikansk pogreb. Ne le iz domače Županije, ampak tudi iz bližnjih in daljnih občin je privrelo ljudstvo izkazat možu zadnjo čast;, prišli so župani, podžupani, odposlanci društev, iz Gorice sta bila poleg drugih gospodov dva člana izvrševalhega odbora narodno-na-predne stranke. Okrajno glavarsto je zastopal komisar baron Baum, navzoč je bil šolski okrajni nadzornik Finžgar, nekaj Članov okr. šolskega sveta, člani tega okr. šol. sveta so mu položili lep venec na krsto, starešinstvo je položilo venec v narodnih trakovih. Ko so v domači veži odpeli pevci ločitev, se je pomikal velikanski sprevod na pokopališče na prijaznem holmičku. Ko so odpeli tam pevcif blagor mu! je spregovoril učitelj M e r 1 j a k lepe besede vrlemu možu v 3lovo. Naglašal je vrline pokojnega, kako se je iz malega po-spel do uglednega, imovitega moža s svojo pridnostjo, varčnim gospodarstvom in vstraj-nim delom. Postal je član raznih korpofacij, bil župan itd. Končal je jako ginljivo, ko je povedal, kaj mu je naročil malo pred smrtjo. Rekel mu je: „Dragi moj! Povejte Črniča-nom, da sem jih ljubil. Ako sem komu kaj zalega storil, naj mi gotovo odpusti, ker tega nisem storil iz hudobije ali škodoželjnosti!" Govornik je nagi kako so Črničanje danes pokazali, kako so tudi oni njega ljubili... in ljudstvo je odgovorilo z glasnim ihtenjem po pokopališču. Sprejemni Izpiti za prvi tečaj na c. kr. učitelji-SČU l Kopru. — Vsled ministerskega odloka z dne 24. marcija 1907., št. 12730, izvrševali se bodo sprejemni izpiti za prvi tečaj na c. kr. učiteljišču v Kopru od leta 1907. počenši do preklica — men v doslej ustanovljenem roku tik pred početkom šolskega leta (meseca septembra) — tudi še koncem prejšnjega šolskega ieta (meseca julija). Natančnejši početek tistega izpita, ki bode seveda zavisen od šolskega sklepa, oziroma od zrelostnega izpita, objavi se pozneje. Daljnje sprejemanje gojencev za prvi tečaj v pričetku prihodnjega šolskega leta se bode vršilo samo tedaj, ako in v kolikor ne bode dopustno najvišje število doseženo po sprejemnih izpitih meseca julija. — Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v Kopru. Občni zbor »Slov. narodne-polit. društva velepo- sastllkOV se bo vršil v gostilni pri »Zvezdi" v Gorici dne 25. t. m. ob 11. uri predpoldne. Umrl je v Čepovanu v starosti 86 let A. Šuligoj, daleč na okoli znani trgovec. „Na letOVlŠCIl". — V torek so igrali ljubljanski igralci veseloigro „Na letovišču*. Igra sama na sebi je veseloigra, kakoršnib je polno na repertoarjih. Smejati pa se mora poslušalec, zlasti še, če se igra dobro ter spravlja do prave veljave vso šegavost, ki tiči v igri. Igral«) se je dobro in mnogobrojno občinstvo se je zabavalo. Ta večer je nastopila gospa Danilova v ulogi Lavričeve. Bila je prava skrbna klepetava mati, ki skuša porabiti vse trike, da bi dobila hčerama moža. Danilova je res iina igralka, vredna vse hvale, ka-koršno r,mo čitali po hrvatskih listih te dni o njenem nastopu v Zagrebu. D a n i 1 o je bil v svoji ulogi „pantoffelhelda" naravnost nepie-kosljiv. Nastopil je ta večer našemu občinstvu že znani komik Ver ;všek, kije igral ulogo poštnega svetnika Radeja. S svojim iz-bornim igranjem je vzbujal v občinstvu nepretrgan dtneh. Taborski in Taborska sta igrala tudi ta večer jako lepo, v splošno odobravanje, ter sta pokazala, da sta na mestu tudi v veseloigri. Manjše vloge: Tink. "' ka (Šubertova, Košakova), Mrakova (R ka) Devetak (Molek) itd. so bile y spretnih rokah. Ronovska je prav dobro predstavljala nervozno vdovo Mrakovo, Tinka in Zinka sta bili prav ljubki Lavričevi hčeri. Molek je igral dobro, samo maska je. bila slaba. — Igra je ugajala našemu občinstvu; toliko smeha še ni bilo' v »Trgovskem Domu". S to igro so se ljubljanski igralci poslovili od našega občinstva. Želimo, da pridejo še med nas. Kaj takega pa še ne! — čudne reči se včasih pripetijo kakemu kandidatu, ali kaj takega kot se je pripetilo klerikalnemu kandidatu Fonu v Gor. Vrtojbi, je redkost, da moramo vsklikniti: Kaj takega pa še ne! Klerikalci so sklicali zaupen shod, na zaupnem shodu klerikalcev predseduje neklerikalec, ki prisili dr. Gregorčiča govoriti, da še drugim govornikom besedo, potem pa je konec, in kandidat se ne more niti predstaviti. Predstavil ga je Dermastia peščici ljudij po zaključenem shodu. To je taka blamaža, da bi bilo najbolje za g. Fona, da bi se kar skril in ne dopustil več, da bi ga vodil Dermastia naprej od blamaže do blamaže! Pa . . . bla-mirati se, je seveda vsakemu prosto. S Tolminskega. — Učitelj Hauptmann v Breginju je toraj tik pred zaporom pobegnil v Italijo. Izvestni gospodje so bili v neki seji okraj. šol. sveta opozorjeni na življenje tega učitelja na Kranjskem in za časa službovanja v Tolminu. Zrel je bil že tedaj v Tolminu za ječo, koje je bil že na Kranjskem vajen. A ker so oni gospodje ravno take propalicev znanih zadevah rabili, so ga zagovarjali in še nagradili. Deželnemu šol. svetu v Trstu se pa baje vse prikriva, kar se na Tolminskem godi. Težko mu je tudi znano o „nekihK otrocih. Za izvestne dopuste mora okraj še plačevati, a tako ne bode moglo več dolgo iti, kajti lepe reči silijo ua vseh koncih in krajih na dan. Lafiarnar se priporoča raznim gg. županom po Krasu in po Ajdovskem. Tako pisari pisma n. pr. tudi g. županu v Kostanjevici in Temnici. Ali župani mu odgovarjajo, da se ne pečajo Ž njim nič. Plahajnar jo bo moral po-plahajniti v Bukovino! Ne pomaga nobena žavba! * Klerikalna kandidata i Furlanljl. - im klerikalno politično društvo za Furlanijo * postavilo kandidata za volilna okraja čeri njan-Tržič in Gradišče-Krmin; v prvem kan diduje dr. Josip Bugatto, namestništveni tajni] v naučnem niinisterstvu, v drugem pa dr. Al. Faidutti. V 8 „Sofiett ne razumejo vefi oni pri »Gorici« Ubijajo si glave s posameznimi stavki, jih j-tajo in čitajo, pa vse zaman: ne ragumei jih. To jih strašno jezi, in svojo sveto jezico stresajo nad nami. Sedaj nam pripisujejo ra zum in pol", takoj na to pa pravijo hitro*/ „Soči" peša um. — Reveži so vsi zmešani in zbegani. Ni čuda! Udarec za udarcem jih beg. in meša. Bliža se 14. dan maja, dan sodbe' Že sedaj, ko imamo še cel mesec do dneva volitev,* so vsi zmešani in ne razumejo xu? več. Kaj bo še do 14. maja, kaj bo dne ii_ maja? Bojimo se, da pridejo popolnoma ob pamet. Že naprej: naše pomilovanje! Sosljalni domokratje v Gorici kandidirajo zs mesto Gorica Škabarja iz Trsta. Škabar je Lah, — Toliko kričijo socijalni demokratje o kapitalistih, kapitalizmu itd., ali glejte; u Škabar je kapitalist in posestnik. To menda jasno kaže, koliko je vredno kričanje proti »kapitalistom" ! Iz Vipavskega SV. Križa nam poročajo, daje vpisanih v volilnem imeniku več mrtvih vo-lilcev, živih pa dosti manjka. Tako delajo klerikalna županstva. Upamo pa, da so se volilci pridno poslužili reklamacije. Goriški Slovenec ponesrečil v Mehiki, - v rudniku Galupu v Mehiki je ubilo delavca Ivana Mlekuša iz Bovca. Tamburaško in pevsko društvo »Svoboda"? Renčal!, katero je priredilo že več dobro vspelih veselic, priredi prvo nedeljo meseca maja i5.i gledališko predstavo. S prijaznim sodelovanjem oddelka p. n. dam in gospodov slov. gledališča v Trstu, pod vodstvom nam nepozabnega g. J. Stoka, igrala se bode na renskem odru 4 dejanska operetna Šaloigra: Šivilja. •- Uvažujoč tehnične hibe vaških odrov glede predstav količkaj večjih iger je sklenilo društvo prizidati sedanji dvorani prostor m nov oder. Lastnik dvorane g. Rajko Žnidarfiič, vrl narodnjak in unet za napredek, uresniči ta sklep. Prizidek -\ oder je že skoraj is-vršen. Opr^-K in,tehnika odra bode, kolikor možno, po vzorcu odra v Trgovskem domu, — Bratska društva v okolici prosimo blagohotnega ozira na 5. maja. Vse drugo o pravem času. Pevske društvo „Zar]au v Rojanu vabi na gle dališčni večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 34. aprila 1907. v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Gostuje: »Dramatično društvo" h Trsta v Blumenthal-Kadelburgovi 3 dejanski burki Kinematograf ali Martin Smola. Družba sv. Cirila in Metoda ima še muogo nabiralnikov na razpolago. Njihov namen je znan vsakemu rodoljubu. Nobena narodna gostilna in kavarna naj bi ne bila brez takegs nabiralnika. Razpošilja jih pisarna »Družbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Družba sv. Cirila In Metoda iso. seja je bila 2. aprila t. 1. Otvoril jo je predsednik g-notar Luka Svetec ob treh popoludne in naznanil, da ga je obvestil bivši prvomestnik g. monsig. Tomo Zupan o nepreklicljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico preaaslužnemu odstopivšemu načelniku. Potem so se razmotrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov, izdatno razširijo družbi delokrog. — Konec seje ob petih. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Sadjarsko društvo v Tolminu. — izjoiminB- V nedeljo je imelo »Sadjarsko društvo" v Tolminu svoj redni občni zbor in razdelitev žlahtnih dreves v društveni drevesniti. —_ V občinski dvorani se je zbralo še precejšnje število sadjerejcev od blizu in oddaljenih krajev. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter povabi društvenega tajnika, »' poroča o društvenem delovanju. Občni zbor je vzel tajnikovo poročilo pohvalno v znanje. Iz blagajnikovega poročila, se je razvidelo, da je preostanka okroglih 350 K. Izvolila sta se pregledovalca računov in ntvi odbor. Predsednikom je bil izvoljen A. Vrtovec. -j-Gosp. Ig. Kovačič iz sv. Lucije, pripor«** novemu odboru, naj dela na to, da bi društvu priskrbel za drevesnico lastno zemljišče, dr vesnico razširil in vpeljal na zvečani &&**' 09 i t eh0 in slivorejo. Nadalje nasvetnje, | ^vpelje v okraju Kanada arneta, ki daje ! ftf. L tr8jni sad. Novi odbor je vzel te ' nasvete na znanje ter obljubil v ¦ riu denarnih sredstvev polagoma jih Krti P° °bCnem zboru smo šli v d1118176110 ¦^lglnic0 kjer je plapolala narodna zastava ^ r se je razdelilo mej elane po 5 žlahtnih S" Mnogo fclanov je polegvsvojegat <&tor kupilo drevesa-jablane. — Sadjerejci na ¦rjfflinskein! Le pridno sadite sadno drevje, Tid poleg živinoreje je glavni vir dohodkov, Uito sedaj, ko imamo v svoji sredini že- Lco vsled Cesar.se vsi pridelki IožjaJa f *4 'prodajajo. Izkoristimo ugodni položaj. [Sh ariavss ustom a tbttnilfii rtrtiife šol. — rjhodnie šolsko leto razpisuje nau5no mi-Uarstvo več državnih ustanov za obi&l ovalce ^njh šol. Ustanove znašajo za ljubljansko fjjr ametno-obrtno(Strokovno šolo 40 K na C ia veljajo za vso učno dobo. Te ustave se oiobito tudi namenjene obiskoyal-' zimskih kurzov za stavbne Vernike (zidarje, lesarje in kamnoseke). Tto&i* za take ustanove je nasloviti na c. |fcr nafis^niStvo v Trstu, vložiti pa jih je do 15. maja pri ravnateljstvu cajtes«1.? «{$.'1 zavoda, v katerega želi prosilec vstopi. 1'roJiiji morajo biti pridjane naslednje '^gge: Krstni Ust, domovinski list, učno ali Mai izpričevalo (če se prosilec zglaša za t^op v zimske kurze za stavbne obrtnike), yujP šol>ko izpričevalo in ubožni list. — S C/opozarjamo naše čifcatelje na zgoranje t^ove s pristavkom, da daje vsa potrebna itanila v tej zadevi drage volje ravnateljic c. kr. umetno obrtne strokovne šole v ;ub!J9iii. Iikaz posredovalnice slovenskega trgovskega društvi .IHriHlf3 1 LJubljani. — V službo se sprejme : l^lovodji, 3 knjigovodje in korespodent, koatorist. i) pomočnikov mešane stroke, 2 pflaiočuika špecerijske stroke, 2 pomočnika »utakturne stroke, 1 pomočnik železninar-sioarške stroke, 1 pomočnik modno in galant. roke, 1 prodajalka, 5 učencev, —- Službe iščejo: :) knjigovodje in korespodent, 2 kon-rista, 12 poa >-'nikov mešane stroke, 4 pomniki špecerijske stroke, 4 pomočn«ki ma-[sulakturne stroke, 2 pomočnika zelezninarske •roke, 10 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 jpeti&jalke. - Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Udi rlflOgradOV so napravili letos v naši Goriški lepo Število. Za druga dela je bila zima prehuda. Pomanjkanje amerikanskih trt veliko. K. Nadi. Razgled po sueiu. idldittn za tržaško okolico za državno- gorske volitve je bil proglašen na zborovanju [uspnikov dr. Otokar Rybar. Nadvaivada Rafner se je mudil v Voloskem. tam se je odpeljal v Trst ogledat si dela pristaniC-ču; potem je obiskal nadvojvo-pj3 Marijo Josipino v Miramaru. Triaski mestni proračun ni odobren. — Vlada - odobrila proračuna tržaške mestne občine ^iiHiT. in tozadevnih predlogov glede po-jfctja. Dovoljen je pa provizorij na podlagi f-sedanjih računskih sklepov. him umora i Trstu. — 54-ietni ptičar J2 že 7 let zaljubljen v Antonijo ki je natakarica v neki krčmi v Katarine. V ponedeljek okoiu 11. J& zvečer je šel stari zaljubljenec v krčmo \JTUl^ V krčnii ^e biI Pa tudi 34 letni [^« Ivan Bizjak, stanujoči v Kjadinu št. -¦ Antonija je prisedla u svojemu 54-r ., B:! ^Bb{ek»« ^alo pozne^ je pa morala J^jrafi Bizjaku in o tej priliki je prisedla : blP k temu in se začela ž njim razgo-3- &ari zaljubljenec, ki je tudi grozno _% ianien> Je začel takoj gledati mrko, a f JJe ^e trajal razgovor, tembolj teman in L . js bii niem pogled. Slednjič je ves I. JUfjen vstal, potegnit iz žepa revolver ter idri. f nataka™o. X sreči je kroglja za-j.- nakovmasto zaponko na njenem pasu l «ftmla v stran. Na to je Bizjak vstal in ^'i & stari zaljubljenec je skočil za 8» na vratih krčme vstrelii v levo %j Lzjak Je tekel dalje, a stari z revol-kra T t0ki Za njim' Sle « se je imei poročiti minolo ne- •i"u in . deljo. Ko je nevesta izvedela o njegovem begu, je padla v omedlevico, njeni stariši pa so zaman dali iskati vbeglega ženina po vsem Piranu in po vsem Trstu. Ko so spoznali, da je vse iskanje brezuspešno, so prijavili stvar policiji. Profesor Muka i LJubljani. — Te dni se mudi v Ljubljani znameniti slavist, prof.- Muka, ^voditelj *t^«wii^e®a,^ft>-ftwftdiiega «žudj$nja lu-žiških Srbov (v Nemčiji). - , Položaj » RuBUjnlJi. - Zdaj ko je zavladal mir, je izdala vlada razglas na meščane, posestnike in zakupnike, da se vrnejo v svoja domovanja in sklepajo gospodarske pogodbe, pri katerih bodo posredovali okrdžni prefekti. Italijanski kralj Viktor Hmanuel Y Menah. - Italijanski kralj se mudi v posetih pri grškem kralju Juriju. Na čast italijanskemu kralju se je priredil galadiner. Med obema vladarjema so se izmenjavali srčni toasti, v katerih se je dalo izraza velikim simpatijam in prijateljstvu med grškim in italijanskim narodom. Kralj Viktor Emanuel je podelil princem Juriju, Nikoli in Andreju red Anunziate. O Moljini v trgovinah In o tilgljeni v obče je predaval v Trstu v Trgovsko-izobraževalnem društvu dr. J. Pertot. Samomor. — V Trstu se je na svojem stanovanju v hiši Št. 10 v ulici Calvola zastrupila s karbolno kislino 23-letna Frančiška vdova Sovie. Pred tremi tedni jej je umrl mož in ona se je v torek zastrupila vsled Žalosti po moževi smrti. Sestanek anglezkega In španskega kralja v Kar- taglR — V Kartageni sta se sestala pred par dnevi španski kralj Alfonz in angležki kralj Edvard. Kralj Alfonz je v svoji zdravici dejal, da ga veseli da more v španjolskih vodah pozdraviti kraljevski par toli mogočnega an-gležkega naroda. Upa, da bodo rodbinske zveze ojačile tudi zveze med španskim in anglež-kim narodom. Isto je povdarjal angleški kralj. Splošno prevladuje mnenje, da bo rezultat tega vladarskega sestanka angležko-španska zveza. List ^Imparcial" daja duška svojemu veselju, da pride Španska končno iz svoje politične osamljenosti. Splošno se sodi, da je ta sestanek nekak odgovor sestanku nemškega in italijanskega ministra v Hapallu. Oba sestanka sta potemtakem nekak preludium mirovni konferenci v Haagu, ki se o tvor i 15. junija t. 1. Pod pogojem, da postane bolj suh, je bil sprejet na njujorško opero neki laški barito-nist in sicer mora do prvega nastopa shujšati za 5 cm. Pogodba pavi, da je okroglo in obsežno telo sicer znak izbornega zdravja; toda če je le preobširno, da pa ni v kras niti odru niti pevcu, ki na njem predstavlja junake velikih oper. Sklepni račun Avstrijskega Llovja" za 1906. Upravni svet avstrijskega Lloyda je 9. t. m. odobril sklepni račun za minolo upravno loto. Pokazuje 949.923- K 08 stot. čistega dobička, ki se ga uporabi za pokritje primanjkljaja upravnega leta 1903. Kar se tiče flote, je na razpolago za službo v Levanto, Indoazijo in Dalmacijo, nevštevgi ladij določenih za Brazilijo, 08 parnikov z 189.489 ton., ki so stali 95*7 mil. kron, in ki so sedaj računani na 29*7 mil. kron. Od teh je 32 parnikov stare konstrukcije z 08 04 i ton, ki so vredni 3'1 mil. kron, nadalje 33 parnikov s 121.387 ton., ki so bili zgradjeni še le v zadnji pogodbeni dobi, ki so stali 59*4 mil. K, a so sedaj vredni 36*5 mH. Povprečna vrednost i t tonelati znaša torej 210 K. Družba nastopi novo pogodbo z vlado z razpoložno glavnico 17*1 mil. K in reservo 6'92 mil. K. Cesarske laje letOS. — Kakor je zvedela „N. Fr. Presse", se bodo letošnji cesarski manevri vršili koncem avgusta ali začetkom septembra na Koroškem. Glavni stan generalnega štaba bo v Št. Vidu ob Glini. Cesar bo stanoval v poslopju okrajnega glavarstva. Bolgarija naročila nagone v Avstriji. — Mi- nisterski svet bolgarski je naročil v združenih avstrijskih tovarnah za vagone 37 železniških voz v znesku 648.000. Potovanje cesarjevo v Prago. — Uradna nPrager Zeitung" priobčuje program potovanja cesarjevega v Prago. Cesar dospe v predstol-nico kraljevstva češkega dne !4. t. m. ob 3. uri popoludne. Program obsega dneve do 27. t. m. Druga mirovna konferenca v Haagu. — Dne 15. jun. t. 1. se sestane v Haagu 47 odposlancev 47 držav, da se posvetujejo o vprašanju mednarodnih sporov. Program za to konferenco obstoji iz sledečih toček: 1. Mednarodno mirovno sodišče za mednarodne spore. 2. Vojske na kopnem. 3. Pomorske vojske. 4. Omejitev vojen kot poseben predmet. — Ni čuda, da ta konferenca že zdaj v visoki meri zanima ves politični syet in dela skrbi diplomatom raznih držav. Med državami se menjajo javne in tajne note in cirkulari, vsaka država, ki je na tem zainteresovana, si že zdaj išče zaveznikov za eventuelne predloge in protipredloge, ki se bodo stavljaM-na tej konferenci. Tajni svetnik pl. Martens je obhodil začetkom tega leta vsa glavna mesta -v zadevi mirovne konference. Nemški kancelar Biilov se je v isto svrho sestal z italijanskim ministrom v Iiapallu. Splošno se povdarja idealni smoter te konference, vendar vsaka država misli le na svoje realne interese, s temi interesi si bo prizadevala spraviti y zvezo eventuelne sklepe mirovne konference. Z drugimi besedami: vsaka zainteresovanih držav bo pod pretvezo raznihnavidezno idealnih predlogov oziroma protipredlogov in pod krinko bliščečih fraz zasledovala le svoje sebične namene. Konferenca nosi sicer lepi naslov mirovne konference; če pa pogledamo glavne točke programa, ki razpravljajo o načinu, kako naj se vršijo vojske na kopnem, pomorske vojne itd., potem bi se nam zdel pač bolj primeren naslov: Konferenca vojnega prava. Vsekakor pa dogodki zadnjih let opravičujejo vsaki pesimizem. Saj je pač krvava ironija za mirovna prizadevanja zadnjih let n. pr, rusko-japonska vojna in to tembolj vzpričo dejstva,, da je pred par leti ravno ruski car Nikolaj II. bil oni splošao opevani »mirovni angel j", ki je pred par leti prvi sprožil misel mirovne konference, misel splošnega razor oženj a. Če pa vkljub temu ruski svetnik pl. Martens opravičuje svoj optimizem t-r se tolaži s tem, da za časa rusko-japonske vojske povodom znane hulske afere ni prišlo tudi do vojne med Rusijo in Anglijo ravno po mednarodnem razsodišču, se nam zdi tak uspeh, ako smemo sploh rabiti ta izraz, pač le slučajen. Svetovni mir je vsekakor samo idealen in iluzoričen fantom dotlej, dokler v vsem javnem življenju ne prodre splošna demokratizacija, dokler bo usoda narodov odvisna od volje ali nevolje posameznih oblastnikov, dokler se bodo v raznih parlamentih nemoteno jahko izrekale besede : HMacht geht vor Recht", in se bodo taka načela tudi lahko nemoteno izvrševala. Ko bo v resnici merodajna in odločilna ljudska v o 1 j a, le potem bo morda mogoče, da prisilijo življenske prilike narode, da si prihranijo novce, ki se zdaj trosijo za kartone in okiopnjače, za svoje življenske potrebe. Na haaški konferenci bo kakor že rečeno, zastopanih 47 odposlancev raznih držav. Pri glasovanju bo majoriziranje izključeno. Kak predlog bo sprejet le tedaj, ako zanj glasujejo vsi zastopniki. Kozje mleko se \Mohi pri Rusi hiši štv« 4. Odprto pismo*) komur tiče. C. kr. finančni rešpiejent v pokoju Ferd. Mttller izvršuje nemoten že nekaj let fotografsko obrt brez strokovne izobrazbe ne da bi imel v to dovoljenje od politične oblasti, vsled desar protestu jemo goriški, davke placujoči fotografi po poklicu proti postopanju omenjenega c. kr. finanči ga upokojenca najodločneje in prosimo, merodajne oblastnije da potrebno ukrenejo ter varujejo naše stanovske pravice in koristi, ne samo kar se tiče g. Mullerja, ampak tudi pred drugimi elementi, ki krožijo po mestu in po deželi od hiše _doJhiSe, vršeč svoj ,,lepi" posel in umazano .konkurenco brez strokovne izobrazbe in brez vsakega dovoljenja. V Gorici, dne 10. aprila 1907, flnt. 3erkič. H. Hofmann. — teod. Baumgarlner. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Radi preselitue se proda takoj hiša z vrtom v ulici Gelsi št. 24. 8*« blazinicami, dfa rjatal^apja za restavracijo in enega mladega 15-letnegr& učenca se sprejme takoj za Trst. Zahteva se znanja .slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Natančneja pojasnila daje upravništvo našega lista. TBST CORSO GORICA Corso Verdi 45 Clasfični ouitki rudeči ali črni za trtne cepiče . za kilogr. I.a vrsta kron 25-50 H.a „ „ 23-50 Pošilja se tudi na deželo pa poštnem povzetju. Zahuala. Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zakaj bilo Vas je nepregledno število, ki ste prihiteli iz raznih krajev, da pozdravite in spremite na zadnji poti predragega nam soproga, očeta, brata in sorodnika Josipa Kosovel, župana, uda oes. kr. okrajnega šolskega sveta goriškega, načfrrka mlekarske zadruge v Črslčah, trgovca, posestnika, i. t. d.; zato sprejmite Lem potom vsi našo roko, ki Vam jo podajemo v duhu v nepozabno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gbsp. domačima duhovnikoma ki sta tolažila preljubega nam ranjkega in nas ob najbrit-kejših urah. Prisrčna h val« zastopniku slavnega ces. kr. okrajnega glavarstva, slavnega ces. kr. okrajnega šolskega sveta, slavnima šolskima vodstvoma črniškemu in batujskemu; prečastiti duhovščini, velecenjenemu uSiteljstvu, gosp. ces. kr. orožnikom, veteranom in pevcem. Sprejme naj tudi gosp. nadučitelj, Franc Merljak prisrčno zahvalo za svoj pretresljiv nagrobni govor. V ČRNIČAH, dne 9. aprila 1907. Žalujoči. Ugodnejše prilike za nakup ne bo več!!! 73 komadov stane glti. 3'-!!! Naslednja garnitura za gospode. štv. 44 sesto-je5a iz 73 komadov - samo koristnih in porabnih predmetov, stane samo gld. 3"— !!! 1 pipa z okovom in elegantno cevko. 3 modeme svilnate ovratnice, 3 fini ovratniki (trojni, napove naj se mero vratu), t par belili, 1 par barvanih nianšet." f>. parov raznobarvnih finih uogovic, 1 hna usnjata denarnica. 1 ustnik za cigare iz imit. jantarja, 1 nožiC s tremi ostrinami. 1 zrcalo iz beJg. stekla. 1 kos rožnega mila, 1 kravatna igla z imit. briljantom. 1 garnitura gumb iz Double zlata za manšete iit srajce z patent, zapornico, 50 komadov raznih potrebščin za pisanje, pripravno za vsakogar. Vseh teh 73 komadov pošiljamo za neznatno ceno gld. 3-—. Nastavili smo tako nizko ceno ker imamo majhne upravne stroške in ker računamo, da se nas bo priporočalo. — Odpošilja se proti povzetju. — Blago se zamenja — torej ni nikake zgube za kupca. OdpoŠiljalna tvrdka FR.ST-ELNEi{,DUNAJII./3. Naše načelo je, našim odjemalcem pošteno poštreCi. Važno za imetnike zavarovalnih polic od amerikanskih zavarovalnih družb! RAvlLAS. Podpisan. ; usojata naznanjati, da smeta od !, avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči LLLLL j i in gonilnih naprau, Strokovnjak zavarovalne stroke daje brezplačne in točne informacije o kapitalizaciji in liberaciji živijen-skih polic ptujih zavarovalnih zavodov. Istotako daje pojasnila in napravi proračune za sklepanje novih življenskih zavarovanj pri domačih zavodih po ugodnih novodobnih premijskih tarifih, pri čemur zavarovanec prihrani lahko K 100 do 200 na vsakih 1000 K zavarovane glavnice. Ponudbe in pisma pošiljati je pod geslom „Sočan" na upravništvo tega lista. kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor do- ( slej ter zagotavljata solidno in ceno iz- ' vršitev vsakega naročila »padajočega v ' njih stroko. j Sprejemata cenj. naroČila ter dajata i razna pojasnila I spoštovanjem udana j mu Fotona & A. Igel; Mehanična delavnica. 8 Vpeljava plini, vode is električne lnči. [ • T Gorici, za vojašnico št. 13. | Andrej Fajt j pekovski mojster | s « : 8 v Birioi Corso Franc. Bius. št. I -—^ Filijalka v Dornbergn. ^~~ Sprejema naročja vsakovrstnega peciva, tudi najLuejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noS priporoča goriške ! plnce, potice itd. | Odvetniško pisarno je orvopil dne 6. t. m. odvetnik Dr. IVAN SKET v Gorici ulica Tre re št. 19., i. n Kerševani & Čuk . v Garlcl == Stolni trg it. 9 (piazza Duomo) priporoča svojo zalege šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In po-i jamčiva od 5-10 let. Otroci ab tem izvrstno uspevajo in ne trpe ni motenju prcbavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd. Priporoča J« na tisoče domačih In Inezemkll zdravnikov. Senzacijonelna novost Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2'— 3 „ „ 5-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XI7. 3. Sechshauserstr. 5. 24. NaroČite takoj in bodete vzradoščoni! Poprava in komisijska zaloga d v o ko les Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duomo štev. Prodaja iudi na mesečne obroke. Ctute Prej 18 sedaj Krasna. remontoir-GIoria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoCa, 3 Itta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3. Sechshauserstr. 6|5. - Ženstvo! v^ Širjenje krvi itd. zdravi; P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 24 Gospa G. v M. piše: „Uaše sredsluo mi je hitro pomagalo Odlikovana pekarija in Hatoarna Karol Draščil v Gorici na Kornu v (lastni feij zvršuje naročila vsakovrstnega tudi riaif nejega peciva, torte, kolače za bimianr in poroke, odlikovane velikonočn, pince itd. Prodaja različna fina vina fin m^. na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnm. brojna naročila ter obljublja solidno pohirežb< ¦*- po jako zmernih cenah.-%| Jla tisoče priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Eadi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, kerie tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne. glavnike, mošnjice itd.-------— J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. HRISTOFLE tabu infle in pwijt mk vrst PiIiMifto talko potrebnim najlepše forme. Kompletno kasete namiznega orodja, posodjaza I omako, karo, eaj, na-mianljpodstaTHameUJ Imlelkt [ Jtdino nadomestilo pravega srebra. Pooebd fadeOri a hotele, restavraciji in kovane, kakor tudi penggone, gospo-—— Anjstvo itd, ===* O. ks. dvorni saloftnlkl Cbristefle S C.'« - Dunaj L Openring 5 (Heinrlchehof). — Ur'.»fcvnui oenJk na sahtevanje. - V mb me«tflt zastopano po prekope* ¦* IMMI«« raj« isTiraort imajo m*1 ^ Uiiiallii mtmhn hi hm Okriitofi« prroska moka Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah In drogerijah, Tvornica diet. živil R. KUFEKE, (Dunaj I, in Bergedorf-Hamburg.