POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POST. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 210» GLASILO MEIDSKEDRUŽBE V LJUBLJANI -, i/*,— t __. registrovana zadruga z omejeno navezo ^ - VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEItEJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO ^^ __F MARIBORU__ It^li.ivi Izhaja 15- in zadnjega v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. štev. 6. in 7. V Ljubljani, 15. aprila 1933. Leto 50. Vsebina: Oddaja modre, galice. — 50 letni jubilej Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. — Umetni travnik — brez gnoja? — Gnojnična črpalka. — Razno. — Gnojiti je treba. — Škropljenje drevja pred in po cvetju. — Buče. — Razno. — Vabilo na VII. redni letni občni zbor Vinarskega društva. — Obdelovanje vinogradov. — Vino mi je porjavelo. — Vinogradni.kove težnje. — Društvene vesti. — Mlekarske zadruge, pripravite dobre mlečne izdelke! — Mlekarska statistika. — Q domačem kostanju. — Vprašanja in odgovori. — Naši člani. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Razno. — Tržne cene. — Seznam gospodarskih potrebščin. Inseratl se rafiunajo po naslednjih cenah: */» strani.......Din 1000 — Vi strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. '/>« strani.......Din 80" l/u strani.......Din 160" */. strani.......Din 250" V« strani.......Din 350 — '/« strani.......Din 500 — l/» strani.......Din 700 — Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. X Tovarna verta^ / lin r J ji p. Vse vrste verig za > Vullyu. kmetijske svrhe RpOflO1 travniške, poljske Uldllui in špecijalne Plužni deli: } Plužne fl / glave Vsi nadomestni deli k vsem vrstam plugov LANENO OLJE, FIRNEt, BARVE, LAKE, KIT, LANENE TROPINE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju tovarne olia lakov In barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Ppeiei-nova ulica it. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti it. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000•— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute naj-kulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale 10.533, podružnice 16.138. Uradne ure za stranke so od 8.— 12ll,. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdoomno ASTIN ki pospešuje rast, odebelitev in oma-stitev domače, posebno klavne živine. — Jasen doka/, neprecenljive vrednosti >MAS 17NA* so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: S šhat. 46 Din, 10 SEsat. 80 Din. LEKARNA TRNK0CZY LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4. (Zraven liotovža\.J J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA _ NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 Najboljšo Modre galico izdeluje tovarna „Zorka" v Subotici po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98—99° o in naj cenej a, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. Dobavlja: Kmetijska družba v Ljubljani. KMETOVALEC štev. 6. in 7. V Ljubljani, 15. aprila 1933. Leto 50, Oddaja modre galice. Kmetijska družba je za svoje člane tudi letos nabavila potrebno količino modre galice. Galica je domačega izvora od tvornice „Zorka" iz Subotice, ki krije celotno potrebo v državi. Cena galici se ravna po svetovnem trgu ter je v prvi vrsti odvisna od cene bakra, vsled tega bo cena višja kakor lansko leto. . Na podlagi sklepa izvršilnega odbora Kmetijske družbe na seji dne 11. marca t. 1., so se določile cene modri galici za člane, kakor sledi: . ^ . Pri odjemu od pol vagona dalje 5.50 Din za kg, franko vsaka postaja v Dravski banovini; na drobno, pri odjemu najmanj 100 kg, pa 5.65 Din za kg. Plačilni pogoji: polovico vsote pri odpoklicu, ostalo pri prejemu blaga. Kmetijska družba bo oddajala modro galico vsem članom in podružnicam, ki se zanjo priglasijo do dne 10. maja 1933. Načelstva podružnic se pozivajo, da obvestijo nemudoma članstvo o tem, zberejo čim preje naročila ter jih z odpadlo vsoto vred dopošljejo Kmetijski družbi v Ljubljano. Ker mora družba vso naročeno modro galico plačati letos v naprej, ji primanjkuje potrebne gotovine, vsled česar se mora držati gori navedenih pogojev. Kmetijska družba v Ljubljani. 50 letni jubilej Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je letos kot naslednica Zveze slovenskih posojilnic in Zadružne zveze v Celju, praznovala zlati jubilej ustanovitve prve slovenske zveze zadrug ter obenem srebrni jubilej svojega obstoja. Ob tej priliki je izdala Zveza lepo broširano in izredno zanimivo poročilo, izpopolnjeno z zgodovinskimi in statističnimi podatki o razvoju našega zadruštva v obče. Poročilo nam podaja izčrpan vpogled v naše zadružništvo, kateremu se imamo ravno mi Slovenci, kot majhen in gospodarsko šibak narod, mnogo zahvaliti za svoj gospodarski napredek. 50 let zadružnega dela je pokazalo, kaj zmore ustvariti trdna volja in vztrajno skupno delo. Večno bodo blesteli v zgodovini slovenskega zadružništva imeni bratov ing. Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka, ki sta kot prva začela pri nas orati ledino zadružne misli, zadružnega gibanja in samoosvojitve slovenskega kmeta in obrtnika. To ni bilo lahko, ako pomislimo, da je bil slovenski kmet in delavec odvisen od nam sovražnih tujcev, ki so naše očete brezsrčno izžemali in izkoriščali. Ko sta brata Vošnjaka nastopila z zadružno mislijo, takrat je bila postavljena podlaga za gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Zadružna misel, kot trdna vera v lepšo bodočnost, koraka med nami ter je naša zvezda vodnica in učiteljica. Naš kmet veruje v zadružno misel in od nje pričakuje rešitve in osamosvojitve v stanovskem in gmotnem pogledu. Jubileju Zveze slovenskih zadrug kot naše matice se priključujemo tudi mi in izražamo svoje ne-omajeno zaupanje v zadružno misel. Zvezi pa kličemo: Vztrajno naprej po začrtani poti za napredek našega gospodarstva in naše vasi, našega kmeta in delavca, sploh podeželskega življa. Iz naroda za narod, do gospodarske samostojnosti in končne zmage! Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. Poljedelstvo in travništvo. Umetni travnik — brez gnoja? Ing. V. Sadar. (Dalje in konec.) Umeten gnoj zelo prija navadni latovki, travniški bilnici, boljki, travniškemu lisičjemu repu, belkasti šopulji, pasji travi, zlatemu ovsu, francoski pa-hovki, angleški ljubki. Zmerno prija travniški latovki, rdeči bilnici, pasjemu repu, mačjemu repu. Prav malo prija puhastemu ovsu, mostnici, navadni šopulji, mehki stoklasi, ki zato beže pred njim. Gnojenje torej preobrazuje sestav travniške ruše. Slabe trave beže in se umikajo dobrim. Res je pa tudi obratno. Sedaj pa še nad nevarno mnenje Razumnika, da se umetni gnoj more ustvariti brez krepkega gnojenja samo s setvijo trav! Napraviti umeten travnik iz „nikdar zagnojenega travnika" kar tako čez noč, pač ne gre. Škoda semena in vseh stroškov, ki niso majhni. Slabo gnojen in neoskrbovan umetni travnik bo že tretje leto po setvi slabši od divjega travnika, manj krme bo od njega. Celo nevarno je, da nam dragocena naprava sploh ne uspe. Nasprotno nam pa vsak izdatek za gnojenje in za oskrbovanje umetni travnik bolje poplača kot divji travnik. Saj je dokazano: čisti dobiček od travnika je tem višji, čim več smo izdali za njegovo izboljšanje. Umeten travnik zasejavajmo le na krepko zagnojeni, dobro predelani zemlji. Rastlinice, ki odže-nejo iz dragocenega travnega semena, naj najdejo že v nežni mladosti obilo hrane. Le tedaj se bodo krepko razvile in obrasle. Za umetni travnik ne zadostuje le umetno gnojilo, pa tudi ne sam hlevski gnoj. Hlevski gnoj ni takšne sestave, da bi popolnoma zadovoljil travne rastlinice. Nudi jim precej dušika, toda premalo kalija. Razmerje redilnih snovi v hlevskem gnoju je: 2 (dušik) : 2.4 (kalij) : 1 (fosf. kis.) : 2.4 (apno). Trave pa potrebujejo tole razmerje: 2:4:1:2. Primer: Pridelek 30 q/ha sena. Travniku bi morali vrniti 30 kg dušika, 15 kg fosf. kisi., 60 kg kalija, 30 kg apna. Ce gnojimo z 80 q hlevskega gnoja, zadostimo potrebi za dušikom, kalija smo pa dali polovico premalo. Zato zagnojimo njivo, namenjeno za umetni travnik, krepko (600q/ha) s hlevskim gnojem pod okopavine, v jeseni pa sipajmo na surovo brazdo 200—300 kg 40% kalijeve soli in 300 kg rudn. su- perfosfata (na založbo)! Le na mastnih ilovnatih zemljah, ki jih je pa bore malo v banovini, lahko nekoliko štedimo s kalijevo soljo. Prvo leto, ko rastejo travne rastlinice, nič ne gnojimo. Od drugega leta naprej, odkar kosimo, pa zalagajmo travnik in mu vračajmo po zgoraj rečenem pravilu. Čim več nakosimo, tem več vračajmo. Seveda le v obliki umetnega gnoja. Kompost je nevaren, ker zaple-veli travišče. Trosimo 300 kg apn. dušika, 300 kg kalijeve soli in 200 kg superfosfata ali 1000 kg nitro-foskala, če smo nakosili 60 q sena. Z apnom si založimo zemljo še pred setvijo trav. To gnojenje nas stane 1250 Din v prvem in 1400 Din v drugem primeru. Zato pa dobimo najmanj 30 q sena več, torej 1500 Din, če računimo seno le po 50 par, čeprav je vreden najmanj 1.50 Din v primeri s senom 7 divjih travnikov. Umetni travnik moramo gnojiti vsako leto. Ponekod gnojijo celo po vsaki košnji. Le z izdatnim gnojenjem se vzdržuje visok pridelek. Če gnojenje opustimo, pade pridelek sena že prvo leto po setvi na polovico. Gnojenje vpliva tudi na sestavo travne ruše. V naravi se opaža, da raste na krepki, gnojni travniški zemlji manj krmskih rastlin, toda te zelo bujno. Čim slabši je travniški svet, ali čim bolj je izmozgan od leta do leta, tem več rastlin se naseli na njem. Že narava sama nas torej uči, da bo odlična travna ruša, ki je odgnala iz dobre travne semenske mešanice, ohranila svoje dobre lastnosti le tedaj, če ji stalno gnojimo. Čim to opustimo, se naselijo manjvredne trave: medena trava, mesnica, ovčja bilnica, biljka itd., pridruži se še ločje in mah. Če umeten travnik stalno gnojimo, se še dve leti po setvi obdrži 85% odličnih trav; 5% je manjvrednih, 10% pa plevela. Drugačna je slika, če nismo gnojili. Tedaj se je komaj 22% dobrih trav za silo ohranilo, 19% je slabih trav, 60% je pa plevela (v krmilnem pogledu). Seveda se razne travne vrste pri tem čisto različno ponašajo. Teh zmanjka prej, drugih slej. Izpreminjanje travniške ruše na umetnem travniku je zelo zanimiva in za prakso urejanje umetnih travnikov zelo pomembna stvar, zato priporočam: opazuj in zaključuj! Nadvse jasno je torej, da ohranimo na umetnem travniku dobre trave v veliki množini le z rednim in obilnim gnojenjem. Kalij igra pri tem važno vlogo. Umetnega travnika ni in ga ne bo brez izdatnega gnojenja z umetnimi gnojili. Kdor se ne more s tem sprijazniti, ali če mu to ne gre v račun, naj previdno opusti napravo umetnih travnikov. Gnojnična črpalka. Najnovejša gnojnična črplaka „Kremžar", je v tej obliki, kakor jo vidimo na sliki, nastala po dolgoletnih preizkusih. Za pogon je zelo lahka in ima veliko delazmožnost. Z njo zamore vsakdo načrpati 1000 litrov gnojnice ali druge tekočine v 5 do 6 minutah. Ker ima posebno prirejene ventile v obliki podaljšanih polkrogelj, lahko črpamo goščo in smeti, ne da bi se zamašila. Oba ventila sta medsebojno zvezana z verigo in z isto tudi obešena na gonilni ročici, kar služi za hitro izpraznjenje črpalke; treba je samo potegniti za verigo (ni potreba segati v črpalko) in črpalka je takoj izpraznjena. To je posebno važno za zimo, ker je vsaka poškodba vsled zmrznjenja nemogoča. Slika 12. Gnojnična črpalka „Kremžar". Z verigo je mogoče tudi izvleči oba ventila popolnoma iz črpalke in jih shraniti ter tako onemogočiti, da bi se kdorkoli igral s črpalko in izlival gnojnico. Valj črpalke je iz močne jeklene pločevine in ko je že izgotovljen, je dobro pocinkan, bat in ventili so pa litoželezni in točno prestruženi, tako da ta črpalka nima nobenega usnja ali drugih takih delov, katere gnojnica hitro razje in skvari. Cev je iz kovanega železa s premerom pribl. 90 mm. Teža 3 m dolge črpalke, je 46, kg in jo lahko vsakdo sam namesti v jamo. Črpalke ima tudi Kmetijska družba v zalogi. ____ Razno. Seme ajde za letno setev. Ker je lansko leto ajda marsikje zaradi hude suše prav slabo obrodila, bo gotovo potreba po ajdinem semenu precejšnja. Kmetovalec naj na to že sedaj misli in naj se pravočasno pobriga za seme. Ker je ajda, kar jo je bilo, večjidel prav dobro dozorela, je verjetno, da je seme dobro in kalivo. Kaj pa seme fižola, koruze? Ali ga imate? Ali je dobro, čisto in kalivo? Preglejte kašče, preizkusite seme na kalivost! Kako? Nič težkega. Dober pivnik, na krožnik ž njim; nanj pa 100 zrn in vse skupaj na peč. Pokrijmo s pivnikom in vestno škropimo, da bo pivnik vedno moker. Šolarji naj se ukvarjajo s tem! Po tednu dni preštejmo, koliko zrn je odgnalo. S koruznih strokov vzemimo za seme le zrna iz srede stroka. In le s strokov z ravnimi vrstami, ki jih mora biti najmanj 16. Stroki naj so zgoraj in spodaj čisto z zrni pokriti. Piškavega fižola ne sejmo! Čitajte o fižolarju v 3. štev. „Kmetovalca''! Kr. banska uprava je prispevala I. 1932. k nakupu 13 travniških bran, 21 trijerjev, ene velike drev. škropilnice, 2 osi-palnikov, 2 izluščilcev za deteljo. Spomladi 1. 1933. razdeljuje po znižani ceni 75 travniških bran. Razdelila je L 1932. proti vrnitvi: 10 vagonov krompirja, 4H vagona ovsa, d>Vi vagona pšenice in K vagona ajde. Oplemenjenega semena je razdelila po znižani ceni: 4/^ vagona pšenice, 3 vag. rži. Poleg tega je prispevala 230.000 Din za nakup semen potom sreskih načelstev. 55.000 Din je izdala za brezplačno dodelitev semena in 145.000 Din za brezplačno dodelitev sena. Hmeljarstvo. Gnojiti je treba. Hmelj anič. (Dalje in konec.) S finim kompostom lahko pomagamo hmelju tudi še pozneje, tedaj namreč, ko hmelj privezujemo. Ko položimo trte po zemlji do opore, najpreje natrosimo nanje nekaj komposta in jih šele potem za- | sujemo. Če vidimo, da hmelj vkljub opisanemu gnojenju še ne uspeva povoljno, mu lahko pomagamo nadalje z domačim umetnim gnojilom — gnojnico. Z gnojnico lahko zalivamo hmelj tja do konci maja, vendar mora biti gnojnica vedno razredčena z vodo. K vsakemu sadežu, na pol metra daleč okoli damo 3—5 1 razredčene gnojnice, v kateri smo popreje na 101 raztopili 15 dkg superfosfata. Kolikokrat bomo zalivali, zavisi od razvoja hmeljske rastline. Kakorhitro pokaže rastlina bujno rast in listje temnozeleno barvo, moramo z zalivanjem takoj prenehati. Vsekakor pa koncem maja sploh opustimo vsako zalivanje z gnojnico. Ako hočemo dobiti čim bolj obilne in prvovrstne pridelke, se poslužimo še umetnih gnojil. Seveda pa je zelo važno, katera umetna gnojila uporabimo. Hmelj je izrecno kalijeva rastlina in poleg apna potrebuje največ kalija. Pa je sploh napačno mnenje, da je kalija dovolj v zemlji, prav posebno pa ga primanjkuje v hmeljskih nasadih, ker ga je hmeljska rastlina tekom let že pošteno izčrpala. Kalij pospešuje razvoj listja in korenin, zlasti pa kakovost kobul. Če primanjkuje kalija, je kakovost hmelja dokaj slabša, ker je vretence bolj grobo in aroma prešibka, pa tudi vsebujejo kobulje manj lupulina in ta manj smole. Ako dobi hmeljska rastlina dovolj kalija, je tudi bolj odporna proti raznim boleznim in škodljivcem. Preveč kalija hmelju nikdar ne škoduje. Zato je pri hmelju zelo važno, da mu damo vedno dovolj kalija. Fosforna kislina vpliva pri hmelju zlasti na tvorbo kobul in zorenje. Če ima hmelj dovolj fos- forne kisline, bodo kobule čvrsto zbite in bodo zorele enakomerno. Tudi fosforne kisline ne damo hmelju nikdar preveč. Dušik vpliva na množino pridelka in barvo kobul ter pospešuje zorenje. Preobilo dušika pa povzroča pregrobe ter umazano zelene kobule in je zato vedno bolje dati dušika nekaj manj kakor pa preveč. Da dobimo torej res čim obilnejše in obenem tudi prvovrstne pridelke hmelja, bomo tedaj, ko se nam obetajo kolikortoliko primerne cene, hmelju nekoliko bolje postregli. Poleg tega, da mu gnojimo s hlevskim gnojem, kakor preje opisano, mu bomo dali še nekaj umetnih gnojil. Okoli vsakega sadeža v oddaljenosti pol metra bomo po obrezovanju raztrosili predvsem še 2 dkg (1 zvrhano jedilno žlico) 40% kalijeve soli in istočasno 3 dkg (1 žlico) superfosfata. Dušičnato gnojilo ni potrebno, zlasti če gnojimo s hlevskim gnojem spomladi in še celo ne, če bomo zalivali z gnojnico; sicer pa ga lahko damo nekaj, vendar največ 1 dkg (1 malo žlico) apnenega dušika k vsakemu sadežu. Toliko nakratko o gnojenju hmelja. Pameten hmeljar bo na opisani način pognojil letos svoje hmeljske nasade ter si tako že v naprej zajamčil obilne in tudi prvovrstne pridelke že letos, ko je nekaj izgleda na povoljno prodajo. Širil nasade pa bo le nespametni hmeljar in prišel s svojim pridelkom na trg šele tedaj, ko ga bo zopet moral prodajati po neznatni ceni ter bo moral nasade zopet krčiti. Sadjarstvo in vrtnarstvo. škropljenje drevja pred in po cvetju, Fr. Kafol. Prihajamo s koncem tega in začetkom prihodnjega meseca v najprikladnejše razdobje, med katerim moramo poškropiti sadno drevje, predvsem z raztopino modre galice in apna ali bordoleško zmesjo, katero uporabljamo že desetletja najuspešneje pri zatiranju najopasnejših glivičnih bolezni na vinski trti. Slehernemu vinogradniku je to delo popolnoma razumljivo in samoobsebi umevno ter je vsakdo prepričan, da mora pravočasno trte poškropiti. To zavest je, obče vzeto, pri naših sadjarjih le redko najti. Dokler pa ne bodo tudi sadjarji redno izvrševali pomladanskega škropljenja drevja posebno pred in po cvetju z raztopino modre galice in apna, tako dolgo ne morejo računiti na uspešno in zares dobičkonosno prodajo sadja. Sadno drevje napadajo pravzaprav slične bolezni kakor vinsko trto, to so: škrlup ali fuzikladij ter razni drugi paleži, ki napadajo vse zelene dele drevja, osobito pa plodove. Vse pege, kraste in razpoke izvirajo ravno od teh bolezni. Kodravost na breskvah (listje se zgubanči in sfrliči), luknjičavost na črešnjah (listi izgledajo, kakor da bi bili prestreljeni), pegavost na orehih, črešnjah in hruškah, opasna in zelo razširjena gniloba ali monilija so bolezni, ki prizadenejo letno milijonske škode našemu kmetijskemu gospodarstvu. Kdor se teh velikanskih izgub noče zavedati, temu je pač težko pomoči. Naštete bolezni zatiramo torej s pravočasnim škropljenjem, in sicer prvič preden začne drevje br- šteti, drugič kakih 10 ali 14 dni pozneje, ko se cvetje osuje in razvijejo prvi zeleni listi, tretjič pa, ko so plodovi kot lešnik razviti, odnosno kake tri tedne po drugem škropljenju. Gotovo zavisi uspeh škropljenja tudi od pravilne naprave raztopine modre galice in apna ter točne izvedbe dela samega. Kako je to zmes napraviti, je bilo v našem listu že čestokrat povedano. Za prvo škropljenje je vzeti 2% raztopino, za poznejše pa zadostuje 1%. Ker spada med najhujše škodljivce tudi jabolčni zavijač, ki povzroča piškavo sadje, primešavajo napredni sadjarji škropivu tudi razna arzenikova sredstva, n. pr.: urania in silesia zelenilo itd. in skušajo tako istočasno zatreti tudi tega nevarnega zajedalca. Od teh sredstev zadostuje na 1001 škropiva 15 dkg, ki ga zmešamo preje med ugašeno apno in primešamo k raztopini galice. Tako obvarujemo mladi zarod pred tem škodljivcem. V novejšem času uporabljamo uspešno tudi \°/o nosprasen in nosprasit, to so po gotovem načinu izdelane zmesi vseh teh sredstev v pravilnem razmerju, s katerim škropimo sadno drevje kakor povedano. Nosprasenovi raztopini je dodati nekoliko apna, nosprasitu pa ni potrebno. Domače in uspešno sredstvo za zatiranje glivičnih bolezni na sadnem drevju je tudi žveplovo-apnena brozga, ki jo izdelujejo pri nas. Za prvo škropljenje je vzeti 2XA% (en del brozge na 40 delov vode), pozneje pa zadostuje 1% raztopina. Končno poudarjamo, da je škropiti samo z dobrimi škropilnicami, ki na fino prše škropivo po vseh zelenih delih. Posebno pa je paziti na liste in zarod, da je zares na fino obrizgan od vseh strani. Buče. Josip Štrekelj. Ta v gospodarstvu važna rastlina, je pri nas že iz starih časov znana. K nam so jo zanesli iz Azije. Razen uporabe za krmo in pridobivanje pečk za olje, je tudi v gospodinjstvu važna kot prikuha. Po redilnosti in lahki prebavi zasluži prednost pred mnogimi drugimi. Pripravljajo jo na različne načine, ki je pa žal našim kmetskim gospodinjam še povečini nepoznana jed. Angležem, Rusom, Italijanom, Madžarom, pa tudi drugim narodom so buče vsakdanja jed. Ker se dobra stvar sama širi, so se tudi buče razmnožile v najrazličnejše sorte. Imamo jih z debelimi, nad 100 kg težkimi plodovi, pa tudi drobne, kakor jajce raznih oblik in barv. Te slednje so pa samo za okras vrtov. Izmed debeloplodnih, ki pridejo v gospodarstvu in v kuhinji v poštev, so z dolgimi, po tleh plazečimi oponki, ki se pa tudi vzpenjajo kvišku in oprijemljejo z viticami, če je zraven kaka opora, in take, ki rasto v grmiču. Plazeče sorte sadimo kot vmesno setev med okopavine na polju, grmičaste pa najuspešneje same zase po 150 do 200 cm narazen. V vsak grmič potisnemo po nekoliko semen s konico navzdol in pokrijemo 4 do 5 cm globoko z zemljo. Ko seme izkali, pustimo le tri najlepše rastline, vse druge, slabotneje, pa odstranimo. Buče ljubijo globoko prerahljano zemljo, obilo gnoja in vlage, proti spomladanskim slanam so pa zelo občutljive. Za poletno uporabo v kuhinji sta najboljši sorti grmičasta rumena tripolitanska, ki ji pravijo tudi špargljeva buča, in angleška „Vegetable Marrow". Plodovi teh so najokusnejši, dokler so še mladi in mehki. Prištevamo jih k najrodovitnejšim in najbolj izdatnim sortam, zato jih mnogokje rajše sade tudi za krmo prašičem, kakor druge poljske sorte. Za zimsko potrebo v kuhinji pa gojimo trajno rumeno centnarsko z debelim mesom in mamutovo. Dozor-jene trajajo do meseca marca, ako jih hranimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Tako smo lahko preskrbljeni tudi pozimi s svežo prikuho, ko nam vse druge primanjkuje. Seme si nabavimo v vsaki boljši trgovini s semenom. Ker se pa buče kaj rade skrižajo in vsled tega izprevržejo, moramo posamezne sorte saditi najmanj 200 m drugo od druge. Razno. Krafj. banska uprava pripravlja poučen lepak o škropljenju sadnega drevja. Krali. banska uprava je nabavila 5200 kg arborina, ki se bo uporabil v prvi vrsti za zatiranje češpljevega kaparja, kateri grozi uničiti vse naše češplje. F. L. Sadno drevje po polovični ceni je kralj, bansika uprava nabavila za sreze Maribor levi breg, Ptuj in Murska Sobota, ki so bili lansko leto hudo prizadeti po toči in viharju ter po poledici v pretekli zimi. Za zatiranje šmarnice je banska uprava v proračunskem letu 1932/33 prispevala 195.000 Din, dočim je davščina na šmar-nico prinesla banovinski blagajni dohodek pičlo Din 140.000.—. F. L. Za povzdigo vrtnastva v Dalmaciji. V Trogiru v Dalmaciji so v zadnjem času začeli gojiti cvetlice. V ta namen imajo že vrtnarsko in cvetličarsko zadrugo, ki zadnji dve leti prav lepo deluje. Svoje pridelke prodajajo v veliki množini na zagrebški in beograjski trg. Zadrugi se je posrečilo, da z našega tržišča prežene dober del tujega blaga posebno italijanskega. Trgovina s pomladanskim cvetjem jako dobro uspeva in so se te dni že pojavile na trgu prve pošiljke domačih vijolic in nageljev. Na enak način kot v Trogiru s» začeli sedaj vzgajati cvetlice v okolici Splita. Dalmatinski poljedelci pridelujejo danes ono, kar jim največ nese. Tudi tu bi se morali mi učiti. Za napredek sadjarstva. Na podlagi podatkov iz vseh banovin, se je letošnjo pomlad mnogo sveta nasadilo s sadnim drevjem in z vinsko trto. Vinska trta je samo ona namiznih vrst. Vse drevesnice s finim namiznim sadjem in trto so od-prodale svoje zaloge. Nekateri vinogradi so se prekopali in nanovo nasadili z žlahtnino. V ta namen so banske oblasti dajale podpore sadjerejcem in vinogradnikom. Orehov les za Italijo. Kakor se čuje, hočejo po naših krajih, kjer je mnogo orehov, razni tuji agenti, ki pokupujejo orehove hlode za Italijo, in to po zelo nizki ceni. Italijani potrebujejo precejšnje množine orehovega lesa za izdelovanje pohištva. Svarimo kmetovalce pred prodajo orehovih hlodov in desk za slepo ceno. Ako je blago dobro in zdravo, ima še vedno dobro ceno in je iskano. Priporočamo, da bolje pazijo na hlode in jih ne puste kar v nernar ležati, da se zarede črvi v lesu. Tudi orehove korenine so iskano blago, ker se jih potrebuje za obloge (fornirje). Kdor ima orehove hlode in korenine, naj jih rajše ponudi domačemu poštenemu trgovcu, ker s tem ne bo oškodovan in bo dosegel tudi primerno ceno. Vinarstvo in kletarstvo. Vabilo na VII. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, V. vinarski kongres in vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bodo vršili 24., 25. in 26. maja 1933. v Novem mestu. Spored: 24. maja — sreda: Ob 17. uri bo seja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva v Novem mestu. I. Dnevni red seje glavnega odbora: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 2. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo pri „Kmetovalcu". 3. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in članov Vinarskega društva. 4. Predlogi glavnega odbora za občni zbor: članarina, kraj in čas prihodnjega občnega zbora. 5. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov. 6. Referat o prodaji grozdja. Poročata sreska kmetijska referenta g. I. Žnidarič in g. VI. Kuret. 7. Slučajnosti. II. Dnevni red občnega zbora: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skru-tinatorjev. 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 4. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo pri „Kmetovalcu". 5. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora. 6. Volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov za dobo enega leta. 7. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih članov. 8. Slučajnosti. 25. maja — četrtek — praznik: L Ob 8. uri V. vinarski kongres v Novem mestu. Dnevni red: 1. Trsni izbor. Poroča gospod ing. Ivo Zupa-nič, ravnatelj kmet. šole na Grmu. 2. Namizno grozdje. Poroča gospod ing. Franjo Lukman, vinarski nadzornik in referent za vinarstvo in sadjarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani. 3. Obnova vinogradov. Poroča gospod višji kle-tarski nadzornik v p. Franjo Gombač v Ljubljani. 4. Vino v trgovinski politiki. Poroča gospod predsednik Viharskega društva in narodni poslanec Lovro Petovar v Ivanjkovcih. 5. Resolucija. II. Ob 11. uri bo otvoritev vinske razstave z vin- skim sejmom v Novem mestu, katero priredi tamošnja vinarska podružnica skupno z Vinarskim društvom. III. Ob 14. uri poučni izlet v vinograde na Trški gori. 26. maja — petek. Poučni izleti v razne vinorodne kraje Dolenj-spe, predvsem v Belo Krajino. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki se bodo do 22. maja 1933. zanje prijavili pri vinarski podružnici v Novem mestu. Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 25. in 26. maja 1933. in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Za polovično vožnjo po vseh državnih železnicah smo zaprosili. Maribor, dne 4. aprila 1933. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. Predsednik: Tajnik: L. Petovar, 1. r. J. Zabavnik, 1. r. Opomba: § 8. pravil Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru določa med drugim: Redni občni zbor vinarske podružnice se mora vršiti za končano poslovno dobo v mesecu aprilu. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj četrtina članov, sicer je sklepčen pol ure kesneje pri vsakem številu navzočih članov. Za veljavnost sklepov je potrebna nadpolovična večina glasov. Podružnice si izvolijo na svojem rednem občnem zboru delegate, kot njih zastopnike za redni občni zbor Vinarskega društva, in sicer za prvih 20 članov po enega, za vsakih nadaljnjih 20 članov zopet po enega delegata; morebitni nadaljnji ostanek od najmanj 10 članov se računi za nadaljnjega enega delegata. En delegat sme imeti največ tri glasove; izkaže se s pooblastilom. Za vsaj enega delegata z enim glasom mora imeti podružnica najmanj 15 članov. § 9. pravil določa med drugim: Občni zbor Vinarskega društva je sklepčen, če je zastopana po podružničnih delegatih vsaj desetina v podružnicah organiziranih članov. Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kesneje pri vsakem številu udeležencev. Obdelovanje vinogradov. J. Zabavnik. Pri današnjih nizkih vinskih cenah tvorijo obdelovalni stroški v vinogradništvu zelo važno vprašanje. Razumen gospodar vedno gleda, da manje potroši nego prejme. Tega načela se mora dandanes posebno vinogradnik držati. Na mestu je štednja, toda v taki obliki, da ne bo trpel obstoj vinograda. Vinska trta je dolgotrajna rastlina, ki čisto drugače reagira na pomanjkljivo obdelovanje, kakor kratkotrajne koristne rastline našega gospodarstva. Če smo pri vinski trti z malomarnim obdelovanjem grešili, se to pozna še čez leta, dočitn pri enoletnih rastlinah pri prihodnji setvi že vse lahko popravimo. Ne gre torej, da bi v vinogradništvu vsled štednje opustili kako delo, pač pa moramo gledati na to, da vsako delo dobro in čim ceneje izvršimo. Redno vsako leto ponavljajoča se dela, kakor rez, prvo kop, kolčenje, privezovanje šparonov, drugo kop, pletje ali mandanje, vez, pokončevanje trtnih škodljivcev, t. j. peronospore, oidija, grozdnega sukača itd., tretjo kop in vršičkanje moramo z največjo skrbnostjo opraviti, če hočemo doseči čitn večji pridelek najboljše kakovosti. Poleg navedenih opravil je še gnojenje, ki pa ga navadno ne vršimo vsako leto na istem mestu, tudi če bi bila potreba, ker s tolikim gnojem večjidel ne razpolagamo. So opravila v vinogradu, katera moramo izvršiti z roko, druga zopet lahko izvršimo ceneje s strojem, ako so dani gotovi pogoji. Mali vinogradnik, ki obdeluje svoj vinograd sam s svojo družino, je dandanes v primeri z večjim vinogradnikom, ki zaposluje tuje delavce, mnogo na boljšem. Prvi je v večini primerov obdelovanje svojega vinograda že zracionaliziral, drugi pa se bo moral po sili razmer posvetiti racionalizaciji. Mislimo tu na uporabo vprežne živine in traktorja. Večjim vinogradnikom priporočamo, da pri obnovi vinogradov upoštevajo to dejstvo in izvedejo nove nasade na način, da jim bo obdelovanje zemlje omogočeno z uporabo strojev. Kako naj torej pri obdelovanju vinogradov šte-dimo? Pri rezi. Skrbimo za same dobro izurjene re-zače. Najboljši rezači samo režejo, drugi snemajo iz trsja rožje. Režejo naj po možnosti vsako leto isti rezači. Skrbimo za pravilno, sorti primerno vzgojo trsa, pri čemur gre tedaj rez prav hitro od rok. Prva kop. V malih obratih in strmih vinogradnih legah jo opravimo z roko. V večjih obratih in manj strmih legah se z uspehom poslužujemo pluga z vprežno živino ali traktorjem. Pri ročnem obdelovanju zemlje mora biti velikost in oblika orodja pri vseh delavcih enotna, da se delo enakomerno dobro izvrši. Po orodju spoznamo delavca. Pri kolčenju uporabljamo samo moško delovno moč. Za privezovanje šparonov se poslužujemo vrbovih in brezovih go-žvic namesto dragega motvoza ali nerodne žice. Drugo kop, pletje in vez z uspehom izvršimo pri ročnem obratu v akordu, toda pod stalnim nadzorstvom. V večjih obratih nam druga in tretja kop pride mnogo ceneje, če se poslužujemo kultivatorja. Za vez uporabljajmo namesto drage rafije rženo slamo, s katero gre delo hitreje in je ceneje. Pri po-končevanju peronospore ne tratimo z modro galico. Nad 1% raztopine je razen v trsnici luksus. Uporabljajmo samo Flickov razpršilnik, s katerim šte-dimo na škropivu. Mnogo stane v sušnih letinah do-važanje vode za škropljenje. Neprecenljive vrednosti so v krajih, kjer rado primanjkuje vode za škropljenje in živino, cisterne, katerih naprava se bogato izplača. Žveplajmo le po potrebi in samo z nahrbt-nimi žveplalniki, ker ročni žveplalniki zelo podražijo delo. Tam, kjer grozdni sukač močno nastopa, z uspehom škropimo vsaj prvič, še bolje pa tudi v drugič z nosprasenom. Le če bomo obdelovalne stroške znižali na minimum, poleg tega pa skušali naše vinograde ohraniti v najboljšem kulturnem in donosnem stanju, bomo pri današnjih sramotno nizkih cenah še vsaj zdržali, četudi brez posebnega dobička. Vino mi je porjavelo/) Fr. Vojsk. Vino mi je porjavelo. — Kaj mi je storiti? — Taka vprašanja so letos kaj pogosta. Pripovedujejo: Ne samo, da se mi vino noče čistiti, ampak čim ga pretočim in pride z zrakom v dotiko, izpremeni barvo in postane bolj temno. Pozneje se močno zgosti, porjavi in dobi čuden, neprijeten okus, ki nas spominja na kruh nove peke ali na vlažno skorjo, na suho sadje, včasih celo na seno. Kaj je to? Rjavenje povzroča v glavnem neki encim (kvasilo) po imenu „oksidaza", ki privlačuje kisik zraka in z njim potem razkraja razne snovi v vinu, predvsem čreslovinaste snovi, beljakovine, barvila i. dr. Navedene snovi se lahko razkrajajo tudi brez sodelovanja encima „oksidaza"; najbrže pa sodelujeta oba kemijska procesa. Encim „oksida-za" in razne škodljive glivice se nahajajo posebno v gnilem grozdju in pridejo potem v mošt in pozneje v vino in to tem bolj, čim dalje časa je bil mošt z gnilim grozdjem v dotiki. Sedaj si lahko razlagamo, zakaj ravno po neugodni, deževni jeseni, kadar grozdje gnije, vina tako rada rjavijo. Ali gniloba grozdja ni edini vzrok po-rjavenju. Tudi vino iz zdravega grozdja lahko porjavi, ako nismo z njim pravilno ravnali, posebno če je bil mošt dalje časa na tropinah. Pa tudi v sodu, v katerem je bilo porjavelo vino, se okuži in porjavi zdravo vino. Proti rjavenju, posebno v letih, ko grozdje rado gnije, se zavarujemo s tem, da ob trgatvi gnilo grozdje skrbno odbiramo in takoj iztisnemo, da je mošt čim najmanj časa v dotiki z zrakom. Mošt napolnimo v močno zažveplan sod, 2 ali 3 dni pozneje ga pretočimo, močno prezračimo ter mu dodamo čistih drož ali nekaj litrov burno kipečega mošta. Pa tudi navidezno zdravo grozdje, v mokri jeseni, hitro sprešamo in mošt nekoliko zažveplamo. Po burnem kipenju sode do vrha zalijemo. Varovati pa se moramo takega zalivnega vina, ki na zraku porjavi ali je že v sodu rjavo. V takih neugodnih letih vina bolj zgodaj pretakamo, že v drugi polovici meseca novembra ali vsa] pred Božičem. Pred pretakanjem vino preskusimo, če rjavi, in sicer tako, da ga pustimo 2—3 dni v odprtem kozarcu na zraku. Če vino pri tej poskušnji v kozarcu porjavi, potem ga pretočimo v močno zažveplan sod (1 azbestni žvepleni trak na 1 hI), in sicer tako, da pride z zrakom čim najmanj v dotiko. Najbolje je, da se poslužujemo v ta namen vinske se-salke. Dva tedna pozneje vino ponovno preskusimo in če še rjavi, mu na vsak hektoliter dodajmo še 5 do 10 gramov kalijevega metabisulfita, ki ga dobimo pri Kmetijski družbi ali v drogeriji. V lažjih primerih dobi vino po taki manipulaciji zopet normalen okus in tudi normalno barvo. V težjih primerih pa moramo vino pozneje čistiti ali filtrirati. Čistimo pa vino, če ni preveč rjavo, z želatino s prejšnjim dodatkom ta-nina; če je pa jako močno porjavelo in vrhutega še slabega okusa, ga čistimo z mlekom ali sirnino, ki jo dobimo v drogeriji. *) Z oziram na številna vprašanja prinašamo tudi letos daljšo razpravo o rjavenju vina. — Op. ur. Dva do tri tedne po čiščenju vino pretočimo v zmerno zažveplan sod (na 3 hI 1 zab. žvepl. trščica). Če pa imamo filter na razpolago, tedaj isto filtriramo, toda poprej ga z eponitom ali enokarbonom razbarvamo. Preden nastane hujša vročina, torej do meseca maja, pretočimo vino v drugič in ga pri tem le zmerno zažveplajmo. Preko poletja ga moramo hraniti v hladni kleti v polnih sodih. Močneje žvepla-nega ne smemo točiti prej, kakor šele kake 3—4 tedne po pretakanju. V tem času se žveplov dvokis presnovi v druge sestavne oblike, ki zdravju niso škodljive; tudi duh po žveplovem dvokisu med tem izgine. Rjavenje vina je neprijetna napaka tudi zaradi tega, ker se včasih vkljub prejšnjemu zdravljenju, čisto nepričakovano iznova pojavlja. Zato je najbolje, porjavela, četudi že ozdravljena vina čim prije uporabiti. __ Vinogradnikove težnje. Fr. Gombač. „Kar opustil bom svoje vinograde, ko me obdelava toliko stane in ko ne morem svojega pridelka prodati niti za kritje lastnih pridelovalnih stroškov" — tako vzdihujejo, oziroma tak izbruh obupa in nezadovoljstva slišimo pogostokrat iz ust ne samo navadnega malega vinogradnika, ki sam obdeluje, marveč tudi iz ust večjega vinogradnika, ki je še v dobrih razmerah. V resnici mora zgrabiti pridnega in naprednega gospodarja sveta jeza, če se vse leto trudi in utakne zadnje krajcarje v vinograd, a naposled, ko nujno potrebuje denar za nadaljnje delo, ne more spraviti svojega pridelka v promet. Sicer je bilo še mnogo tako srečnih, da so dose-daj prodali ves pridelek in nekateri celo po razmeroma ugodni ceni, a veliko jih je še, ki težko čakajo na tako rešitev. Ti občutijo največjo težavo sedaj na spomlad, ko pričenjajo spomladanska dela v vinogradu in ko morajo vino pretočiti, da ga ohranijo zdravega čez poletje, odnosno do morebitne prodaje. Hudo je res, toda obupati ne smemo, kajti s tem ni nič pomagano, pač pa vsakdo zaide v še večjo nepriliko, ako opusti vsakršno nadaljnje obdelovanje, ali to le površno izvrši. Moramo pri tem raču-niti, da se bo lahko že s tekočim ali z bodočim letom tudi vinska kupčija prav ugodno zasukala, čim se gospodarske razmere tudi v drugih državah količkaj popravijo in uredijo. Za tem stremijo vse države in pri nas se že sedaj urejujejo najvažnejša vprašanja za izboljšanje kupčijskih možnosti tudi na zunaj v prid kmetovalčevih teženj. Tudi trtničarji, ki se bavijo na veliko z vzgajanjem cepljenk, niso lani prišli na svoj račun, ker vkljub prav nizkim cenam prvovrstnih cepljenk, je preostalo še mnogo materiala nerazprodanega. Letos se je pa v tem oziru mnogo na bolje obrnilo, tako da se je dosedaj ves material razprodal in ni dobiti več ne cepljenk, ne podlag. Društvene vesti, t Otmar Dirmayer. V Ormožu je umrl dne 29. marca 1933. bivši župan in posestnik Otmar Dirmayer, star 68 let. ca 1933. bivši župan dn posestnik Otmar Dirmayer, star 68 let. Vzorno je upravljal svoje posestvo, največ veselja pa je imel s svojimi vinogradi v Kajžarju in Brebrovniku, ki so vedno bili v najlepšem vzornem stanju, daleč naokrog jim ni bilo enakih. Umel je kakor malokdo izbrati pravo ameriško podlago in pravo žlahtno trtiio vrsto za svojo zemljo, zasadil si je tudi, edini v ormoško - ljutomerskih goricah, sorti,ment namiznih grozdnih vrst. Njegova sortirana vina so bila na vseh razstavah in sejmih, kjer jih je pokazal, vedno med najboljšimi. Odlično je obvladal, lahko rečemo, vso kmetijsko vedo v teoriji in praksi in je umel pridobiti iz matere zemlje vse dobrine v najvišji meri, ki nam jih ona more dati- Sledimo njegovemu vzornemu gospodarjenju, pa bomo z lahkoto prenašali dneve splošne gospodarske stiske. Šteli bomo -pokojnika med zveste člane Vinarskega društva. Pokoj njegovi duši, njegovim preostalim pa naše globoko sožalje. —k. Vinarska podružnica v Ljutomeru je imela svoj redni občni zbor dne 2. februarja 1933. v meščanski šoli v Ljutomeru. Tajnik je poročal o delovanju podružnice v minulem letu. Podružnica je imela v preteklem letu šest rednih sej, eno izredno, tri sestanke in dvoje (predavanj, iz česar je razvidno, da je bilo delovanje podružnice precej živahno. Med drugim smo opozorili vinogradnike, naj svoijh vin ne prodajajo za vsako ceno ter smo jim dali navodila, kako se je treba ravnati ob času trgatve. Vinarska podružnica iz Dolnje Lendave je dne 25. septembra 1932. priredila izlet v Ljutomerske gorice ter se je o stanju naših goric in o kvaliteti ljutomerskih vin zelo laskavo izrazila. V preteklem letu smo imeli 100 članov, dočim imamo za leto 1933. dosedaj 68 plačujočih članov, vendar upamo, da se bo to število znatno dvignilo. V marcu lanskega leta smo priredili vinski sejm in razstavo v Ljutomeru. Uspeh je bil vsestransko zadovoljiv. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela podružnica 3742.25 Din dohodkov. Odbor vinarske podružnice je z malo izpremembo ostal dosedanji, in sicer: predsednik: Zemljič Fric, tajnik: Fistrovič Franjo; blagajnik: Škof Alojzij; podpredsednik: Rajh Jakob; odborniki: Mursa Josip, Brumen Franjo, Štampar Vekoslav, Pučnik Anton, Albreht Todrozy in Seršen Franc. Nato je sledilo predavanje sres. kmet. referenta Zni-dariča o kletarstvu v splošnem; opisal nam je trsni sortiment, predvsem za ljutomersko - ormoške gorice ter priporočal, da se uvede čim večja prodaja grozdja. Ne bomo odnehali, ampak borili se bomo s podvojeno močjo, da si izboljšamo položaj našega vinogradništva. Vse vinogradnike vljudno vabimo, da se nam pridružijo in uspeh gotovo ne bo izostal. Zavedajmo se, da čim močnejša bo naša organizacija, tem lažje bomo dosegli izboljšanje našega obupnega položaja, pri tem pa iskreno prosimo vse merodajne činitelje, da nam gredo v vseh ozirih kolikor mogoče na roko, predvsem v tem, da se čim preje sklenejo ugodne mednarodne trgovinske pogodbe za izvoz naših vin z v poštev prihajajočimi državami. Trdno upamo, da naše prošnje ne bodo glas vpijočega v puščavi, ampak da se bo res ukrenilo takoj vse potrebno, da se stanje našega vinogradništva vsaj nekoliko omili, kajti bije nam dvanajsta ura! Za Podružnico vinarskega društva v Ljutomeru: Franjo Fistrovič. Glavni odbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru je imel dne 20. marca 1933. v hotelu Orel v Mariboru svojo IV. sejo. Razpravljal ije o „Trsne »» M Angleška ljulika....... 12.— »J »» »» Laška ljulika........ 12.50 Travniška bilnica...... 15:— Travniška latovka ...... 29.-- Lisičji rep .......... 33.-- >» »> >» Navadna šopulja....... 25.-- »J »> »» Pasji rep.......... 22,- »» »» »» Ovčja bilnica ......... 20 — >» »5 > >» Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljena strokovnih navodilih iz zgoraj navedenih vrst stanejo: I. za barski svet 24.50 Din, II. za peščeno zemljo 24 Din, III. za srednjo težko zemljo 23.50 Din, IV. za težko zemljo 23 Din, V. mešanica za vrtove, nizka trava 24 Din, Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno po 20 Din za kg. Semenska pesa, Mammuth, rdeča po 9.50 Din za kg. Semenska pesa, Eckendorf, rumena po 10.50 Din za kg. To seme je jamčeno pristno severo-nemško, najvišje ka- ljivosti. Vreče iz jute, kakor poštnina se računa posebej po lastni ceni. Semenska grahora, jara po 2.25 Din za kg. Semenski ječmen, jari po 2.50 Din za kg. Semenski oves po 2.50 Din za kg. Krmila. Koruza, dobro suha tudi za mletev po 1.15 Din za kg. — Vreče po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.75 Din za kg, na drobno 3.80 Din za kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po 2.40 Din za lkg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine z 48% beljakovin in 8% maščobe po 2.60 Din za l kg v vrečah po 80 kg. Riževi otrobi III po 90 Din za 100 kg. Pšenični otrobi, drobni, 95 Din za 100 kg. Krmilna moka od riža II po 125 Din za 100 kg. Ribja moka, v originalni vreči 100 kg po 6.50 Din za kg, na drobno 7.50 Din za kg. Ribje olje za živino, ročke po 5kg 90 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po % litra 14 Din, v steklenicah po 1V* litra 24 Din; v posodo kupca po 18 Din za kg. Provendein, priznano sredstvo v modernem svinjegojstvu, v škatljah po 800 g a 25 Din. Živinska sol. v vrečah po 50 kg za 70 Din (samo v Celju). Pekk hrana za živino z vitaminom po 62 Din za kg. Rudninski kamen za iizanje, komad 12 Din, aluminijasti obroč k temu 20 Din. Sredstva za zatiranje škodljivcev. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce v steklenicah po l^kg tpo 20. Din, v ročkah po 3J4kg 50 Din, v sodih po 100 kg po 10 Din za kg, v posodi kupca po 11 Din za kg, najmanj 25 kg, manjše količine po 12 Din za kg. Arbocol lepilo, za drevesne pasove, 250 g po 24 Din, 500 g po 40 Din. Arbocol papir, v zavitkih približno 50 m 20 Din. Arsol 500 g po 25 Din. Agritox v posodah po eno šestnajstinko litra po 18 Din, po četrt litra po 40 Din. Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca. Nosprasen, zavitki po 5 kg 24 Din za kg, 1 kg 30 Din. Nosprasit, zav. po 5 kg, 1 kg 35 Din. Sulfarol, 500 g po 25 Din. Solbar, zavitki po 1 kg 26 Din, po 5 kg 22 Din za kg Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po l kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante. Urania zelenilo v zavitkih po 1 kg 60 Din, po Vi kg 33 Dan, v zavitkih po 15 dkg 15 Din. Zelio pasta, tuba 22 Din, Zelio zrna, škatljica 8 Din, za pokončevanje miši in voluharjev. Porzol, sredstvo proti snetjavosti, v zavitkih po 200 g 15 Din, v zavitkih po 1 kg 60 Din. Uspulun, sredstvo za namakanje žita proti snetjavosti, zavitek po 250 g 32 Din. Sadjarske in vrtnarske potrebščine. Cepilna smola, v škatljicah po Vskg po 7 Din; v škatljicah po Vt, kg po 13 Din; Vi kg po 25 Din. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od 36 do 102 Din. Brusni kamni po 15, 25 in 46 Din. Prvovrstni vrtni noži (obrezači) od 52, 54 do 68 Din. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od 20 do 42 Din. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd od 135 do 165 Din, peresa k škarjam po 1 Din. Drevesne škarje Kunde od 40 do 190 Din. Škarje za striženje mej od 40 do 120 Din. Drevesne žage od 40 do 90 Din. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od 18 do 40 Din. Pasti za voluharje (klešče) po 8 Din, cevke po 10 Din. Strgulje za drevje po 26 Din. Ročna škropilnica „Nova", iVi litrska 180 Din. Škropilnice, Flickove, nahrbtne, po sistemu Jessernigg, po 600 Din komad, s pumpo na poteg po 600 Din komad. Razpršilnik Flick, za visoko drevje po 110 Din komad. Razpršilnik Kovina po 35 Din. Ročna škropilnica „Kleines Wunder", 750 Din. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile", ročno - prevozno z 1 gum. cevjo po 3 m, 2 po-daljševalni cevi po 75 cm, 1 bambusovo cevjo po 3 m in patentnim razpršilnikom 2400 Din. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechvile po 1100 Din z bambusovo cevjo; Vega, francoski sistem, po 1340 Din; K. 16 litrov po 1100 Din. Rafiia ličje, kg po 18 Din. Vrtne zalivalke „Jajag", 3 lit. 155 Din, 10 lit. 160 Din, 12 lit. 180 Din, 14 lit. 200 Din, 16 lit. 215 Din. Lopate za štihanje po 24—50 Din. Lopate za nakladanje po 24 Din. Orablje, železne, 10 do 16 zob po 12.50 do 20 Din. Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din. Vile, garantirane, s štirimi roglji po 28 Din, s tremi roglji 23 Din. Kultivatorji (ročni Kunde) po 28, 34, 40 Din; motike Ra-pid s ploščnatimi noži I. 56 Din, II. 60 Din; s kotnimi noži I. 58, 61) Din; s stranskimi noži I. 78, II. 82 Din; domače kopačice po 15 Din. Sadni mlin Weiss 2500 Din. Sadni mlin K. 1450 Din. Vinogradniške in kietarske potrebščine. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, Original Austrija 440 Din, Original Superieur 400 Din, Vermorel, domača 300 Din, Austria, domača 300 Din, Chaudoir 400 Din, Hoffherton 400 Din, Jubila 500 Din. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po 10 Din, razpršil-nik Deut po 130 Din, navadni razpršilnik po 16 Din. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvile po 140 Din. Gumijeve cevi za škropilnice 10 X 3 po 13 Din, 13 X 3 po 16 Din, drobne za vino po 7 Din za meter. Gumijeve krogljice po 2 do 2.50 Din. Gumijeve plošče po 10 Din za 1 komad. Sadne in vinske stiskalnice z vsebino 60 litrov 1200 Din, 100 litrov 1850 Din, 155 litrov 2550 Din. Grozdni mlin MG-1 925 Din. Azbest Clarit za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 45 Din za kg. Kalimetabisulfit 10 g po 0.75 Din, 1 kg 50 Din. Kipelne vehe, steklene, velike po 90 Din, male po 70 Din. Sulikol (koloidalno žveplo), proti oidiju, 1 kg po. 60 Din. Žveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Žveplalnik za sode po 60 Din za komad. Žveplalniki, ročni, po 65 Din za komad. Žveplo dvojno ventilirano po 4 Din 1 kg. Modra galica — 6 Din, na drobno — za vagonska naročila veljajo posebne cene. Živinorejski in mlekarski predmeti. Telečji napajalniki po 100 Din. Gumijevi seski za napajalnike po 25 Din. Posiieinalnik Vega E za 75 lit. po 1200 Din; G za 200 lit. po 3800 Din, F2 za 140 litrov 1700 Din. „Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. 700 Din, za 130 lit. s podstavkom 2750 Din. Pinje št. 1 za 5 lit. po 620 Din, št. 2 za 10 lit. po 750 Din. Latkodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 40 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 g po 12 Din, 50 g po 20 Din, 100 g po 40 Din, 500 g po 180 Din. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 50 lit. po 1250 Din. Brzoparilnik Wema, z bakrenim kotlom, 90 litrski po 1700 Din. , , Brzoparilnik, domači, s pocinjenim kotlom 60 litrski po 850 Din. , , , Živinozdravniški predmeti (češki izdelek): poziralmkove cevi za telela 70 Din, za goved po 220 Din; trokarji za teleta po 70 Din, za goved po 70 Din, irigatorji, kompletni (po 3 litre) po 80 Din; irigatorji, kompletni (po 2 litra) 70 Din; škarje za obrezovanje parkljev 184 Din; zaustavljači, poniklani 60 Din; mlečni katetri 6 in 12 Din. Obroči za bike, poniklani po 26 Din, navadni po 22 Din; toplomer za merjenje vročine po 25 in 30 Din. Znamke za perutnino, celoidne po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad. Sikuro, hlevski odpenjač komad 10 Din. Poljedelsko orodje in stroji. Sackovi plugi in plužni deli. D10MN po 1050 Din, D9SS po 1100 Din, D8MN po 1000 Din, D7MN po 900 Din, s plužno na vijake 1250 Din, D6MNR 750 Din, D5MNR 700 Din D6X po 730 Din E6W. N po 730 Din. Obračevalni plug NW7 po 1150 Din, NW5 po Din 1130 Din, dvojni obračevalni plug BW5 po 1650 Din. Dvobrazdni plug ZH9 po 1250 Din, dvobrazdni lahki ZRB6 po 1100 Din. Osipalnik DHUN po 700 Din. BHR po 400 Din. Glave: D9SS po 410 Din, D8MN po 400 Din, D8SS po 350 Din,D6MN 270, URB za lesene pluge 150 Din, dvobrazdni SUN 420 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna M 300 Din. DHUN 480 Din. Lemeži za D7 po 30 Din, za D6 po 25 Din, za obračalne pluge po 35 Din. Deske za D7MN po 100 Din, za D8MN po 135 Din. Prevozna priprava za D7, D6 po 190 Din. Kultivator FZBVR z 9 peresnimi noži po 1700 Din. Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bend-hack po 1200 Din. Plužna na vijake po 650 Din. Plužne, enokolesne po 170 Din. Izruvač za krompir, sedemdelni 300 Din. Brane, njivske: Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg 700 Din. Trodelna IVa, široka 2.50, težka 92 kg 1300 Din. Dvodelna I. široka 2 m, težka 88 kg 1350 Din. Trodelna Ia, široka 2.25 m, težka 88 kg 1350 Din. Trodelna Ia, široka 2.25 m, težka 107 kg 1450 Din. Dvodelna, lahka, 390 Din. Brane: travniške z zvezdnimi členki: Z 1 široka 1.50m, težka 44kg 740 Din; Z 2 široka 1.85 m, težka 52kg po 810 Din; Z 3 široka 1.50 m, težka 50kg po 800 Din; z noži: N3, široka 1.80 m, težka 78 kg 1030 Din, N 2, široka 1.50 m, težka 67 kg po 920 Din. Kombinirana travn. in njivska brana KW1. dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 950 Din, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1350 Din. Brane na krožnike SE 10 L 3500 Din. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 650 Din, ročni po 160 Din. Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po 4550 Din; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po 4800 Din, H9 po 2700 Din. Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajstvrstni po 4500 Din, petnajstvrstni po 4800 Din. Senior ročne sejalice H po 920 Din, L4 po 1150 Din. Vitelj (gepelj) GEF po 2000 Din; transmisija za vitelj E po 1630 Din, D800 po 540 Din. Bencin motorji Lorenz 3—4 KS 10.000 Din, 3-^1 KS stabilni 9000 Din. Trijerji (originalni Heidovi), V/2 po 5120 Din, II la po 2450 Din, Trijer-sortator XXVI/I po 6450 Din. Žitočistilniki E 1900 Din, C 1100 Din. Mlatilnice za motorni pogon 1940 Din, za ročni pogo« 2550 Din, za pogon na vitelj 2730 Din, B2 4200 Din. Slamoreznice Borek: VFS12 po 1750 Din, VFSR12 z verigo po 2000 Din, VFS14 z verigo po 2000 Din, Alpina 12 po 1800 Din, HLC za ročni ali motorni pogon po 2000 Din, KS2A za ročni pogon 1800 Din. Slamoreznica na boben SB po 1100 Din. Drobljač (šrotar) „Gloria 3" 3000 Din, za oves EMO po 500 Din, šrotar M KI 520 Din Reporeznica Borek EWC po 750 Din, EWL po 530 Din, EWO po 530 Din, RB po 750 Din, RV po 520 Din. Reporcznice, domače, male po 370 Din, velike po 700 Din. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po 880 Din, 360 cm po 900 Din, 390 cm po 920 Din, 420 cm po 950 Din, 450 cm po 970 Din, 290/420 cm po 1080 Din. Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m 600 Din, 3.30 m 635 Din, 3.90 m 705 Din, 4.20 m 740 Din, 4.50 m 775 Din. Sesalke F400 980 Din, F450 1000 Din. Sesalka „Kremžar", dolžina 3.5 m 1100 Din; 3.50 m po 1300 Din; 4 m 1150 Din; podaljšek 1.50 m 250 Din. Razpršilnik za gnojnične sode po 80 in 98 Din. Robkač za koruzo EMR po 750 Din, mali ročni 80 in 61 Din. Robkač za koruzo RKZ 1100 Din. Brzoklepalnik „Stubaier" po 345 Din za komad. Kužni katar sramnice. „ . . . Bissulin je učinkoval pri več kot 100 živalih." Veter. D', Deutsche tierSrztl. Wschr. 27.;jahvg. Nr 16. Odvračevalno postopanje: 4 svečice za eno žival. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nedražljivo. Bissulin se izdaja samo na živinozdravniški predpis. Knjižice s slikami bolezni brezplačno potom: H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LYKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Telef. 28-81. Vprašajte veterinarja- fmltre Nov nabavni vir £531 za vino i^hhbmi^hm zažganjekuho Do danes Vam je bilo nemogoče si nabaviti moderni FILTER za VINO ker so prihajali le iz inozemstva ter so bili zelo dragi. Danes pa si ga labko nabavi vsak gostilničar, vinogradnik in dr. po zelo nizki ceni pri naši domači tvrdki, kjer dobite tudi vseb vrst kotle, naprimer za žganjekubo, pranje in brzopatilnike bakrene in pocinkane za kuhanje krme; ter vse ostale kovinske predmete. Sprejemamo popravila spadajoča v našo stroko. — Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik. Se priporočamo: KOTLARKA dr. z o. z. Ljubljana Rimska c. 9. Gregorčičeva ul. 5. Že v zimskih in pomladanskih dneh moramo zatirati sadne zajedavce z RRBORIN-om, če hočemo imeti lepo in zdravo sadje. Rrborin izdeluje ;;CHEMOTECHNR", družba z o. z. LJCIBLJRNfl, MESTNI TRG 10 (na dvorišču veletrgovine R. & E, Skaberne.) Važno! za vinogradnike in sadjarje! Žvepleno-apnena brozga je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izborno sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. — Brozga se danes že splošno uporablja v Švici in Nemčiji. Dobi se pri Anton Jurca naslednik Milko Senčar tovarna žveplenih izdelkov Ustanovljeno leta 1860. v Ptuju Ustanovljeno leta 1860. Izdeluje se tudi: žvepleni zakad na juti in na azbestu. Zaloga žvepla za vinogradnike. Kmetovalci! Vaše setve pognojite s SUPERFOSFATOM, ker samo tedaj boste dosegli prvovrstno blago. Fosforna kislina v superfosfatu izboljša kakovost, pospešuje zrelost in ščiti pred boleznimi. Superfosfat proizvaja v prvovrstni kakovosti Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Hrastnik. II zalogi pri Kmetijski družbi. S i I 1 i i DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REG1STR. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO| V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'5°/o brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne ki.jižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.— 12.',, in od 3.— 4 '/». le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8,—12 '/2 ure. Telefon 2847. Brzojavi: »Kmetski dom<. Račun pošt hranilnice št 14.257. Podružnici v Kamniku in v Mariboru. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20___ vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Umetna koklja sistem „Nickerl" po ceni na prodaj. Naslov pri upravi Kmetovalca. 35 Divjake 5000 kom. llruškovih izredno močnih n 1000 kom kutin ima naprodaj: Ivan Breceljnik, Dravlje 156, pošta: Št. Vid nad Ljubljano. 232 Sadno drevje: Visoke jablane, hruške, pritlične hruške. Jabolka, češplje, češnje, marelice vseh vrst po sadnem izboru. Jamstvo za vrste in podlage. Se priporoča drevesničar: Ivan Hainer, Sv. Dub št. 30, pošta Škotja Loka. 20 Fige in slive za žganjekuho oddala po nizkih cenah Ivan Je-lačin. Ljubljana. Emonska cesta št. 2. 1 Več vagonov dobrega gorskega sena • prešanega v balah, postavljeno v vagon Velike Lašče ali Rakek proda: Josip Zabukovec, Nova vas 17 pri Rakeku. 29 Valilna jajca čistokrvnih rjavih štajersko-zagorskih, glede nes-nosti kontroliranih kokoši, proti plačilu vnaprei za komad Din 3.—, inklusivno pakovanje franko Slovenjgradec. Kokošjerejsko središče inž. Felber, Stari trg-Slovenjgradec. 32 Kupi se večje število brejih krav, pincgavske pasme, ki so dokazano dobre mlekarice. Kupi se tudi mlad bik pincgavske pasme. Pismene ponudbe na upravo ,,Kmetovalca" štev. 76. 78 Vabilo na XIII. redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem r. z. z n. z., ki se vrši 30. aprila 1933. ob Vv9 uri v po-sojilniških prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računski zaključek za leto 1932. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. .— V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor pol ure kasneje, ki sklepa brez ozira na število navzočih. — Načelstvo. 75 Vabilo na V. redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Videm-Dobrcpolju, ki bo v nedeljo 7. maja 1933. ob 9. uri zjutraj v zadružnih prostorih. Spored: 1. Citanie in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Citanje in odobritev rač. zaključka za leto 1932 . 5. Citanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Pripomba: Če občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih Članov. Člani lahko pregledajo rač. zaključek S dni pred občnim zborom med uradnimi urami. Načelstvo. 74 tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 57 Jajca za valenje od krasnih sivih Plimout kokoši, najboljših jajča-ric, razpošilja po 2 Din komad, imam še za oo-dati dva lepa petelina za osveženje krvi po 100 Din. — Avgust Kuhar, gostilničar in posestnik, Vevče, D. M. v Polju. 53 Bika, pincgavske pasme, starega 17 mesecev, licenciranega, ima naprodaj: Jenko Andrej, Zapoge 23, p. Smlednik. 77 Vabilo na VIII. redni občni zbor Kmetijske gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Boh. Bistrici, ki se vrši v nedeljo dne 30. aprila 1933. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Bistrici. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 5. Vu-litev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Določitev procentov, katere se da članom od blaga, kupljenega v letu 1932. 8. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim .redom drug občni zbor, kateri bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. 73 Prodam dva stara železna pluga z lesenim gredljem, 1 okopavalnik starejšega tipa, 1 brzoparilnik 80 litrov in 1 Sack o v plug D. 10. M. kompleten, v najboljšem stanju. Vzamem tudi v zameno travniško brano ali dvobrazdni plug. Anton Cerne, Zg. Šiška 25. Ljubljana 7. 72 Mlatilnico! Kupim v dobrem stanju, na ,,SchlagIeisten"-boben, manjše tipe s celo garnituro. Anton Vindiš, Breg pri Ptuju. 7i Mazalno milo potrebno v boju proti sadnim škodljivcem dobavljamo v sodili od 25, 50, 100 in 200 kg po ceni od Din 8— za kg, franko postaja kupca. Tvornlce Zlatorog, Maribor. 70 Majerja s par delovnimi močmi iščem na veleposestvo na Dolenjskem. Vajen mora biti tudi vinograda in imeti veselje do gozda. Le resne ponudbe pod ,.marljiv" na Upravo ..Kmetovalca" št. 69. 69 Pave 2 samca po eno leto stara, 2 samici po dve leti stari ima naprodaj: Jože! Jauk, Cankova 15 (Prekmurje). 68 Jugosl. čebelarska industrija L. RITZMAN, NOVI VRBAS {g tovarna čebelarskega orodja, umetne satnice, panjev. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik. Prvovrsten semenski oves (Kirsches Weiss-Hafer) z močno slamo, za vse vrste zemliine in tudi hribovske lege najrodovit-nejša vrsta in semenski krompir (Jubel) belolupinast, podolgast, zelo rodoviten, po nizki ceni oddaja Oskrbništvo grad Marenberg, postaja Vuhred-Marenberg. 44-45 Veleposestniki, pozor! Kdor rabi za svoje posestvo strokovno moč z mnogoletno prakso v vseh panogah (živinoreja, poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo itd.) človeka uporabnega za vse, energičnega, zaupnega, treznega, nekadilca, naj posije cenj. ponudbo na upravo ,,Kmetovalca", da se osebno predstavi pod št. 40. 40 Jajca za valenje od belih Leghorn kokoši po Din 2.50, kontrolirane, ki nesejo letno povprečno 200 jajc, oddaja: Graščina Landspreš, pošta Mirna. 65 Valilna jajca od belih rac ,,Indijske tekačice", komad po Din 2__, po pošti po Din 3.—, ima na prodaj: Pavel Simončič, Ribniško selo 14 — Krčevina, pošta Maribor. Sladkega, polsladkega in kislega sena večjo množino, kakor tudi semenskega krompirja, proda Uprava H. & I. Falterjevega posestva. Jur-klošter. 63 Umetno valenje! Selekcijski odsek za perutninprstvo „Nikou v Vižmarjih pri Ljubljani prevzame vsako količino jajc v umetno valenje proti mali odškodnini- 78 100 kg semenske detelje domače, v mešičju, ima na prodaj Viktor Dobni-kar, Podutik II, pošta Vič. 62 Sode vsakovrstne, kakor tudi gnojnične z razpršilnikom. pobarvane znotraj in zunaj s karbolinejem, izdeluje .lože Cižman, sodar, Tacen 74, p. Št. Vid nad Ljubljano. 61 Marljiv absolvent letne kmet. šole na Grmu in enoletne kmetijske prakse v Švici, išče službo oskrbnika ali pomočnika. Naslov pri upravi ..Kmetovalca" pod štev. 60. 60 Vabilo na XV. redni občni zbor Električne strojne zadruge, v Poljanah nad Škofjo Loko, r. z. z o. z., ki bo v nedeljo, dne 23. aprila 1933. ob 15. url v šoli v Poljanah. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika XIV. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Citanje revizijskega poročila. 4 Odobritev računskega zaklučka za leto 1932. 5. Določitev cene toka. 6. Volitev 4 članov načelstva in 2 članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje, ob vsakem številu navzočih. Računski zaključek za leto 1932. s poročili je na vpogled zadružnikom v občinski pisarni v Poljanah od 9. aprila 1933. dalje. Načelstvo. 5 Krmilne pese 5000 kg ima na prodaj: Lojze Avšič, Koseze 8, p. Zgor. Šiška. (Istotam se ugodno proda dober štedilnik na 2 in pol plošči.) 59 Jabolčni divjaki več tisoč, prvovrstni in zdravi, se poceni dobijo ali zamenjajo za par sto kom. enoletnih podlag St. Juilen, pri Frangež, Hoče pri Mariboru. 66 4000 jabolčnih I. vrstnih in 1000 hruševih II. vrstnih divjakov, proda po nizki ceni Ivan Ocvirk, Sv. Jurij ob aboru. 67 Za uredništvo odgovarja: Fr. Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. - Tisk J. Blasnika nasl Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.