Natisov 15.000. „Šlajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto ; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne St.se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in, sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (iiiseratov) je za -celo stran K SO — 7.2 ' i strani K 40'— za l/, strani K 21 za '/s strani K 10 — za '/m strani K 5 za Vsi strani K 2<50 za V«i strani K 1.— Pri večkratnem oz:;; se cena primerno zniža. Stev. 52. V Ptuju, v nedeljo die 30. decembra 1917 ■-----------------t-------r—mmm-M-M----------- if ■ -, i - ■*-— ■ XTIII. letnik Naprej v novo leto 1918! Človeku se dozdeva skoraj nemogoče^da \ vražniki celega sveta prati nam zvestim bra- je zopet eno leto minulo in da se zope.t pripravljamo na obbajanje novega leta. Dolga Se ta vojna in vendar je vsaka ura le sekunda, vsak dan le trenutek, — kakor blisk udhituje čas in nobene razlike ni od danes io jutri! .. . Izbrišimo torej nad iurmi Številko „1917" in napišimo ; belo kredo novo številko „1918" ! Kajti z novim letom priče-jamo! Kaj bi se razburjali in vznemirjali zaradi zdaj preteklega arega leta! Življenje koraka preko grobov in bodočnost zahteva sne oci, ne pa solz in ihtenja. Staro leto je mrzli mrlič, ki se ga ogrezne v črno zemljo, — novo eto pa je vriskajoče otroško srce, polno škrjančevega veselja. Življenje ima pravico do dela... in og nam daj tudi voljo, zmožnost, eneržijo za delo! V tem znamenju, v znamenju fcivljenske eneržije prestopimo prag aed starim in novim letom. Kajti anes kakor včeraj nas prešinja resela zavest: nas vse, vse borilce za čisto misel ljudstva, nas ne premaga ničesar, nas ne uničujejo leta, roi gremo naprej, vedno v iovo bodočnost... niteljem ljubljene do Ta čudež nam je čast, je solnce na obzorju vesoljne zgodo-bine . . . Pa še en čudež! Da; smo si v vsem tem groznem trpljenju obdržali cisto za\ ■ ■■' Par opomb o začetku novega eta! Več kot šestintrideset me-ecev traja ta krvava, grozovita ojna, ki jo še danes noben kul-,urni človek ne razume, ki je na-avnost nazadovanje v civilizaciji. toletja dolgi duševni razvitok tega )gega, trpinčenega človeštva, ki domišljuje, da je nekaki polbog, il je izbrisan, —- izginil je v egli ogromnih topov, izginil je potokih toplo človeške krvi. Ne-ončno in nepopisno je trpljenje rizadetih narodov — in skoraj ii narodi sveta so prizadeti! Nes-ončno pomanjkanje — in od la-ote umirajočega dojenčka, ki išče zaman rane na izstradanih prsih nesrečne matere, a do sivolasega vojaka v strelskem jarku, i preživi svoj „sveti večer" in svojo „Silve-itrovo noč" v snegu s puško v roki, - vsi čutijo brezsrčni bič te vojne na svojem po-pežljivem hrbtu ! Kdo bi kdaj mislil, da zamore človeštvo | toliko gorja prestati, toliko bede pretrpeti, toliko upanja ubiti, brez da bi izgubilo veselje do človeSkega življenja'-1! Da smo vstrajali, .to je veliki čudež v tej grozoviti borbi za obstanek, ki jo bijejo so- Jiastopanja, da še vedno nismo izgubili ljubezni 6To domače grude, marveč da se jo s temvečjo strastjo oklepamo, čim več svoje krvi smo zanjo prelili . . . To je čudež, nad katerim mora imeti sam Bog veselje! Ubili so naše očete, sinove in brate, — pa njih duh, njih rodno ljubezen, njih navdušenje za svete vzore človeštva niso ubili in vsega tega ne morejo ubiti! Grlava pokonci! Pred Bogom in svetom se nam ni treba sramovati! Božanska iskrica domovinske ljubezni je nesrmtna v naših srcih, je nezadušljiva in bode tudi v bodočnosti vzplamtela navzgor, proti jasnemu nebu! V tem oziru in v tem zmislu te pozdravljamo, ti lepo, mlado novo leto! Prihajaš nam pa tudi kot prerok in kot znamenje boljših časov. Zdi se nam, da se končuje polagoma strašno krvoprelitje, da se dviga v vseh deželah in krajih, med vsemi ljudmi in narodi krasno, kakor nebeški angelj čisto hrepenenje po miru ... Ti, novo leto 19 IS nam moraš prinesti, ti nam bodeš gotovo uresničilo mir, pravi,- trajni, krasnimir! Mi te še ne poznamo, ti mlado, novo loto, mi ne pričakujemo za svoje brezpomembne osebico prav ničesar od tebe, mi ti pa gledamo • Vciik/ . , i bodeš prineslo mir! Otrok si in rastlo bodeš in usmiljenje bodeš imelo z nami, usmiljenje s trpečim, krvavečim človeštvom Ti novo leto, — le skrivaj tvoje obličje, — pa ti nam prinoseš mir, mir, krasni, srečni mir! Kajti trudni smo, trudni bede, — in pokopališča so postala premajhna, in bolnišnice so postale preozke . . . Novo leto 1918, ti nam prineseš mir, ti nam bodeš dalo pokoja . . . Zato te pozdravljamo, d mlado, lepo, srečno novo leto 1918! Prineslo nam bodeš mir in z mirom srečnejšo bodočnost, gospodarski razvitek, veselje za življenje. Prineslo nam bodeš upanje v večni obstoj človeškega plemena, katero smo v tem žalostnem prelivanju krvi skoraj izgubili. Prineslo nam bodeš zadovoljnost srca, miroljubnost duše, — odpravilo bodeš divje, krvoločno sovraštvo, odpravilo strast in jezo in blazno divjanje, ki nam ga je vojna prinesla . .. In še nekaj nam bodeš prineslo, ti tako vroče pozdravljeno novo leto ! Združilo bodeš vsa srca, vnelo bodeš zopet iskrico domovinske ljubezni tudi v srcih izgubljenih bratov, ki niso zaupali naši mili Avstriji, ki niso verovali v njeno bodočnost! Mnogo jih je bilo, ki so smatrali po poročilih iz sovražnih virov avstrijsko domovino za strohnelo, razbito, k smrti obsojeno. Kako so se vsi zmotili! Zunanji in notranji sovražniki, vsi so se zmotili! Avstrija, pradavna, velečastna naša Avstrija ni osivela, brezmočna starka, — kakor junaška mladenka je stopila na plan in potegnila meč in zmagovala in svoje sinove zbrala v krasni obrambi za svojo čast. .. Na smrt so nas obsodili, ali kot zmagovalci stopamo v plan in kličemo živela Avstrija ! — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zefcn/av vsled tega priznano najboljši Želodec OKrejKHJOČi prebavni liker. Letos pride mir! Feldmaršal Hindenburg pričakuje mir. — Pričetek mirovnih pogajanj z Rusijo. — Nove zmage proti Italijanom. — Veliki uspehi na morju. Božični pozdrav zmagovitega feldmaršala Hindenburga. K.-B. Berlin, 24. decembra. Listi objavljajo sledeči božični pozdrav generalfeld-maršala v. Hindenburga: „Božji blagoslov počival je leta 1917 na našem orožju. Vodil bode leta 1918 našo pravično stvar do dobrega konca. Veliki glavni stan, 24. decembra 1917. v. Hindcnbn r g." (Ta božični pozdrav najslavnejšega vojskovodje v svetovnj vojni nam daje upanje, da nam prinese novo leto zaželjeni mir! Op. ured.) Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 20. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Vsled ugodnih vidnih razmer je bilo artiljerijsko delovanje na obeh straneh živahno. Sovražni napadi proti našim postojankam^ na M o n tu P e r t i c o bili so zavrnjeni. Število od čet generala Kraussa v bojih vzhodno od Bron t o od 11. t. m. sem pripeljanih v j e-tih znaša doslej 270 oficirjev, med njuni 7 Štabnih oficirjev in 8150 mož.. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 27. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Mesto D i x-m u i d e n ležalo je časovno pod živahnim minskim ognjem. Med gozdom Houthoulst in L y s o ter južno od S c a r p e popoldne in zvečer povišano artiljerijsko delovanje. Pri Lenou ljuti boji minskih metalcev. — Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta. Na obeh straneh O r-n e e a in na visočinah M a a s e južno-za-padno od Oombresa se je artiljerijski ogenj mimogredoč oživel. Makedonska fronta. Ob Var-darju in med Vardarjem ter jezerom D o i-ran se je ognjeno delovanje povišalo. Italij anskafronta. Večkratni italijanski protinapadi proti novo pridobljenim črtam na Monte Perticu bili so zavrnjeni. Na hrbtu TomboinobPiavi na obeh straneh Montelle živahni artiljerijski boji. Med Brento in Piavo se je od 11. decembra sem pripeljalo na vjetih Italijanih 270 oficirjev in 8150 mož. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 21. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Italijansko bojišče. Vzhodno od Brente naskočil je Italijan po najlju-tejši artiljerijski pripravi sedemkrat naše črte pri O s t e r i a i 1 L e p r e, trikrat pa one južno-zapadno od Monte.Pertico. Vsi napadi so bili pod težkimi izgubami za sovražnika popolnoma zavrnjeni. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 21. decembra. (W.-B.) Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. VFlandriji ostalo je vsled hude megle artiljerijsko delovanje večinoma neznatno. Severno ceste Y p e r n - M e n i n se je popoldne ogenj znatno povišal. V uspešni poizvedovalni borbi južno od Hollebeka se jo nekaj Angležev vjelo. — Armada vojvode Albrechta. Pri Hirzachu, južno od Altkircha, padlo je pri nekemu posrečenemu sunku v francoske črte 31 vjetih v naše roke. Italij a n s k <5 bojišče. Sedemkrat so naskočile italijanske sile proti od avstro-ogrskih čet v zadnjih dneh priborjenim visočinam zapadno od M o n t a A s o 1 o n e, trikrat pa proti M o n t u P e r t i c o. Vsi napadi so se pod najtežjimi izguhjuni izjalovili. Isti neuspeh je imel neki sovražni napad na Montu S o 1 a r o 1 e. Živahni ogenj trajal je naprej med nočjo in v ranem jutru v bojnih oddelkih. Prvi genetalkvartirmojsfcer Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj,?..22. decembra. Uradno se danes razglasa: —— Vzhodno bojišče. Premirje. Italijanska fronta. Sovražni napadi proti Montu A s ol o n e in na zapadno od njega ležečim visočinam so se izjalovili. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 22. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pri W e s t-R o-s e b e h e ter pri Q u e a n e in M o e u v r u mimogredoč povišano artiljerijsko delovanje. V manjših bojih v prednjem polju se je napravilo vjete. — Armada nemškega prestolonaslednika. V posameznih oddelkih ob Aillette, v Champagni in na vzhodnem bregu M a a s e se je zvečer artiljerijski in minski ogenj oživel. Armada vojvode Albrechta. En poizvedovalui sunek se-verno-vzhodno od Thann nam je prinesel večje število vjetih Francozov. Makedonska fronta. ObCerni, med Vardarjem in jezerom D o i r a n in v ravnini S t r u m e se je artiljerijski ogenj časoma povečal. Italijansko bojišče. Popoldne napadel je Italijan Monte Asolonein zapadno od njega ležeče visočine brezuspešno. Tudi zvečer ponavljani sovražni napadi so se izjalovili. Ognjeno delovanje je ostalo med Brento in Piavo živahno. Prvi generalkvartrfmojster Ludendorff. Gore Rosso in Val Bello zavzete. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 24. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Italijansko bojišče. Zapadno od B r e n t e so čete armadne skupine feld- | maršala v. Conrada kljub najljutejšemu I sovražnemu odporu zavzele Col di Rosso in j Monte di Val bello. Doslej seje pripeljalo nad • 6000 vjetih, med njimi enega obersta in več ! štabnih oficirjev. Šef generalštaba. Nad 6000 Italijanov vjetih. Nemško uradno poročilo od pondelj k a. W.-B. Berlin, 24. decembra. Iz velike-j ga glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V zvezi s poiz-J vedovalnimi boji oživolo se je artiljerijsko de-j lovanje v posameznih oddelkih. Povišani j ogenj trajal je čez dan na vzhodnem obrežju M a as e naprej. Makedonska fronta. En sovražni j sunek proti bolgarskim postojankam severno i jezera Doiran se je izjalovil. V dolini] ; S t r u m e živahno delovanje v prednjem i polju. ; Italijanska fronta. Med Schlagen : (A si ago) in Brento so čete v. Conrada! | goro Rosso in zapadno ter vzhodne sosed-1 ne visočine zavzele. Doslej se je pripeljalo več kot 6000 vjetih Italijanov. Nove zmage podmorskih čolnov. 03.000 ton potopljenih. — Obstreljevanje laškega obrežja. W.-B. Berlin, 22. decembra. V Srednjem morju se je 11 parnikov in 5 ladij na jadre z nad 63.000 brutto-register-tonami od naših podmorskih čolnov potopilo. Med potopljenimi ladjami sta bila dva jako velika parnika, ki sta bila v vzhodnem Srednjem| morju iz spremstva sestreljena; nadalje oborožena angleška parnika „Clan Marcarque-dale" (5121 ton) ter »Consols" (3756 ton.) Neki v zapadnem Srednjem morju uničeni transportni parnik imel jo naložen municijo ali eksplozivne snovi, kakor se more sklepati iz ogromne eksplozije. Na doseženih uspehih ima kapitanlajtnant Krafft posebni delež. Eden naših podmorskih čolnov obstreljeval je 10. t. m. železniško napravo od Paola na italijanskem južno-zapadnem obrežju in mnogobrojni vozeči se materijal z dobrim uspehom. Po eni uri se je zamoglo na 10 morskih milj oddaljenosti še močni požar opazo ■ vati. Šef admiralnega štaba mornarice. Plen podmorskih čolnov v mesecu novembru. V mesecu novembru so naši podmorski j čolni potopili 607.000 ton. Dosedanji mesečni j uspehi neomejenega boja podmorskih colncii j so znašali: februar 781.500 ton, marc 886.000 : april 1,091.000, maj 869.000, junij 1,016.000 i julij 811.000, avgust 808.000, septembei ; 672.000, oktober 674.000.Vkljub vedno manjšo i mu pomorskemu prometu napreduje torej delt j podmorskih čolnov, kar je vsekakor dokaj j bližajoče se odločitve. Naš italijanski plen. V tri zone moremo delili italijanski plen. Prva ob-j sega prejšnje bojišče do Soče. Tu je plen v glavnem j materijal, ki se je porabljal za gradbo in obrambo pozi ' cij. Tam so bila tudi številna skladišča in zaloge večjega ali I manjšega obsega, tako le za teden dni za oskrbo čet ! in poleg tega monture in perilo. Važnejše so v tej zoni i vrednosti v pozicijah. Tu je že prcjcejšen del arliljerij- skega plena. Minomete so mogle naše čete takoj pora biti topove deloma, deloma so bili pripravljanj v zaledji v svrhe instrukcije, prenareditve ali pridobivanja kovine Pri Gradežu samo je bilo iz patronskih strokov pr dobljenih 26 ton medi v vrednosti 200.000 kron. Našlo se je mnogo ton novega smodnika, ki daje malo dima Mnogi deli italijanskih topov so povsem brez potreb! narejene iz bronca ali bakra. V Dolu so poleg barak tudi zaloga lesa in cementa. Ogromne množine perila montur in odej ležijo okoli tudi po tej zoni. V drug zoni se nahajajo velika skladišča, zaloge in parki. T zona sega od Soče do Tilmenta. Največje skladišče je v San Giovanni di Manzano. Dne 4. novembra zletelo v zrak, ogenj je bil podložen. Eksplozije so tra jate dva dneva, v Krminu so mislili, da je potres. Ta; Vi lol N; lel pr ve od bi: sk ml Sli v za c c v t or sk nr v, a n; to tr V2 111 be m še vl v It kr ja da b« en to tu lil sp po v se ko pa se. da nr vi; lin ga pc m-j c bi- Sti ta st< As te: 06 pe na & Pc Ns in vz D« m< Se če sle le bi: mi m« vr — 8 - ijav pa je je okoli 1000 vagonov sena, mnogo voz s konser-»ami itd. Pravo središče skladišč pa je bil Videm. V Vilinovi je bil velik saperski park z veliko množino ■mulokomotiv in vagonov v glavnim za poljske železnice. ■ jn^ašlo se je okoli 150 rabljenih molorjev in 100 razbitih j letal. Okoli Krmina je bilo okoli 30 velikih bolnišnic, la<7prenapolnjenih s sanitetnim materijalom. Ta zona je dala ve&večji del takoj porabnega mateiijala. Tretja zona sega od Tilmenta do Piave. Tu se je našlo manj eraričnega i. blaga, pač pa zaloge zapuščenih privatnih trgovin in skladišč. Z vsem je bila preskrbljena italijanska armada mkaj in tudi prebivalstvo. Občutno pa je manjkalo soli, sladkorja, tobaka in premoga. Drugega pa je bilo vsega v izobilju. Težave prehrane na Francoskem. ike- W.-B. Bern, 12. decembra. Minister oiz-za prelnano Boret izjavil je včeraj v fran-de- coski zbornici, da mora parlamentu in deželi aoi veliko resnost položaja ter neobhodno potrebo žju omejitve živil pojasniti. Ona ima največje skrbi za bodoče dni. Celo zaloge armad so žni nezadostne. Prva dolžnost ministra je, da te rno zaloge izpopolni. Za civilno prebivalstvo ima iini na razpolago le rezervo 607.000 dvojnih cen-t'in tov žita in moke, kar je potrebščina vporabe Itroh dni. Glede ovsa položaj ni nič manj *en vznemirljiv. Vsled tega se mora Število ar-d a uiadnih konjev znižati. Sladkorna racija se ed- bode v bodočem mesecu deloma s saharinom alo nadomestila. Tudi poraba bencina se He bolj omejiti. Istotako se namerava omejiti vporabo krompirja. Glede kruha je položaj \ v drugih deželah še mnogo težavnejši. V Italiji je bilo to vprašanje nekaj časa tako kritično, da je morala francoska vlada italijansko žito oddati. Boret končal je z bese-ed- dami. da bode vse storil, da Francija ne na bode doživela več težkih ur, ki jih je že odlenkrat pretrpela. po- (Francozom gre v zmislu teh izvajanj ika torej žo prokleto slabo ! Op. ur.) em bone-.n.) eni Jijoj iati bih Vojni troški Italije. „Neue Ziirichor Zeitung" poroča, da izide te dni uradno pooblastilo za zakladnega ministra, da dobi pri treh bankah nadaljne izredne predujme v znesku 800 milijonov lir. Naši laški sosedi potrebujejo torej tudi že drobiža ! Evviva la guerra ! Begunci iz Beneške. Beguncev iz Beneške je okoli 145.000. V Milanu, Rimu in Genovi so vse dvorane, cerkve in drugi veliki prostori polni beguncev. Hočejo jih spraviti v obrežne kraje. Ameriška vlada je poslala za italijanske begunce 1 milijon dolarjev, ameriški Rdeči križ poldragi milijon dolarjev. Van.lerbilt je dal italijanskemu Rdečemu križu 1 milijon dolarjev. Iz drugih virov se pa poroča, da je število italijanskih beguncev iz benečanskih pokrajin mnogo večje in da postaja tudi obupanje zapeljanega prebivalstva v Italiji vedno večje. Ni čuda, ti »makaroni" so pač mislili, da bodejo kar v par dneh napravili svoj „izprehod" preko Ljubljane in Gradca na Dunaj. Pa so se grozavito zmotili! Iz tega „izprehoda" na Dunaj zamore nastati v kratkem ,,izprehodu v Benetke in Mailand. Efijalt in Judež sta bila že vedno v zgodovini najkruteje kazno-more j vana t važna cesta R o c h a d e. ki vodi iz Brente preko Lepre in Asolone na Grappo. Voji Kaj se godi v Italiji Ne preveč optimizma! K.-B. Dunaj, 19. decembra. H konfliktu med Rusijo (boljševiki) in Ukrajino piše „Neue Ziiricher N*achrichten" priobčujejo indirektnim potom došle informacije, po katerih preti Italiji že danes polom. Razburjenje je splošno, od Milana do Neaplja in Palerma in v večjih mestih zadržujejo razburjenje oddelki ; tujih čet in številna policija, na kmetih pa '■ zlasti v srednji Italiji, kažejo razmere že j anarhijo. Ogromni terorizem vlade bo mogoče j še zadržal elementarni izbruh tega gibanja, i ali to raste latentno v masah in bo v pri- i mernem trenotku izbruhnilo tSliko silnejše, ; dočim v višjih slojih razkrojilni^roces rapidno j napreduje. Grožnje ententnih . agentov ne Prvo r&oresalijo entente 1,0- • la in us-ior-,zo- u. -ski .čni luv 100, i00, ber jše-lelo kaz ob- nem >ozi a ali čet, zoni erij-•ora-edju Ane. pri ašlo ima rebe arak >rila, rugi Ta :e je ■i je tra-Tam učinkujejo več. Prvo r&oresalijo entente v „-vTieaer Allgemeine Zeitung" : Nerazveseljivi I Galiji zavrnejo s tem, da se polaste ententnih Lvri dogodkov v hivši carevini da iasno i podanikov kot talov. Tako se splošno go von. Parlament je prišel ob vsako veljavo v javnem mnenju. — Tudi iz drugih virov je posneti, da se na Italijanskem pripravljajo prav čudne in nevarne stvari. Razumljivo je to, kajti i italijansko ljudstvo je bilo zapeljano z naj- korak naprei, bi bilo vendar popolnoma na- nlJ ... . i . , J ■ X ■ i /. 5 ."".- i, * j , , „ : podleišim lzdaistvom v to voino, ki mu bode pačno, vdajati se v tem trenotku predaleko-; ^._J|Q la ,Jt.no |oWa /irAmQna u; mn sežmm upanjem. Pred očmi nam mora biti, razvoj dogodkov v bivši carevini da iasno spoznati, kako malo razjasnjen je notranji položaj dežele, s katero nameravamo stopiti v mirovna pogajanja, če je tudi z bližajočo se konferenco v Brestu Litovskem storjen važen da stojimo šele ob pričetku gotovo zelo težavnega in od raznih neprevidnih slučajev odvisnega podvzetja. Ce pride res do konflikta med Rusijo in Ukrajinci, dalekosežnosti takega dogodka in njegovega vpliva na mirovna pogajanja v tem trenotku niti presoditi ne moremo. Samo eno se da reči že sedaj : da je notranji položaj Rusije tak, da moramo biti pripravljeni na presenetenja. Borbe z Italijani. Dunaj, 19. decembra. Vojni tiskovni stan: Zavzetju Col Caprile in vzhodno od tam ležečih močnih višinskih italijanskih postojank, je sledilo včeraj zavzetje Monte Asobne; vzeli so ga Korošci 7. pešpolka. S tem in z zavzetjem višinskih postojank pri Osteria al Lepre, ki so jih osvojile čete četrte pehotne divizije, je kljub neugodnemu vremenu napredoval napad približno dva kilometra južno od črte* Col Caprile — Col della Beretta. Popolnoma smo odbili protinapade Italijanov. Naskakujoče čete so pritiskale za sovražnikom in so mu iztrgale šo približno 1000 korakov vzhodno od Monte Asolene ležeča opirališča. Do zdaj smo ujeli 48 častnikov in nad 2000 mož. Besni napadi Italijanov v prostoru Monte Solarola so se izjalovili na hrabrosti nemških Čet; na Asiaški visoki planoti so se kljub slabemu vremenu — deževalo je in snežilo — le malo bojevali. Ker je močno snežilo, so bili na tirolski zahodni fronti vsi nastopi nemogoči. Z naskokom patrulje na sovražno mostišče pri izlivu Piave smo vjeli več sovražnikov v njih jarkih. prinesla le batine, lakoto, bremena, ki mu bode prinesla pa tudi prej ali slej revolucijo. Vbogi re bambino, kako se mu morajo že zdaj hlačice tresti . . . Zavzetje Monta Caprile. Iz vojno-poročevalskega stana, dne 19. decembra : Zavzetju hriba Caprile in vzhodno se nahajajočih močnih višinskih pozicij Italijanov je sledilo včeraj zavojevanje hriba Asolone po koroškem infanterijskem regimentu št. 7. S tem in z zajurišanitni višinskimi pozicijami pri Osteria al Lepre s strani čet četrte infanterijske divizije je pomaknjen napad za približno dva kilometra južno črte Col Caprile, Col della Beretta navzlic neugodnemu vremenu. Takojšnji ljuti protinapadi Italijanov so bili gladko zavrnjeni. Pritiskajoč za bežečim sovražnikom so mogle juriša-joče čete iztrgati mu še oporišča kakih 1000 korakov vzhodno hriba Asolone. Ljuti napadi Italijanov na prostoru hriba Solarolo so se razbili ob hrabrosti nemških čet. Na asijaški visoki planoti je bilo bojno delovanje vsled dežja in snega malenkostno. Gost sneg je zadrževal akcije tudi na tirolski zapadni fronti. Na piavskem izlivnem ozemlju je neka napadalna patrulja napadla sovražno mostiško pozicijo in vzela nekaj mož iz sovražnih jarkov. Vojaško razmotrivanje poudarja, da so naše čete priplezale na greben ogromnega dorskega masiva med Brento in Piavo in nadaljna pot jih vodi navzdol v nižino pri Bassanu. Pozicija na hribu Asolone pospešuje nadaljevanje podjetja in prijema z boka italijanske črte med hriboma Grappa in Solarolo. Pričakovati je operativnih učinkov naših včerajšnjih uspehov. Iztrgana je Italijanu tudi >.jna na morju. 23.800 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 20. decembra. Eden nemških podmorskih čolnov (kapitanlajtnant Vibeg) potopil je v Kanalu pod najmočnejšim sovražnim protiučinkom 5 parnikov s 23.500 brutto-register-tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. Sovražne izgube na vojnih ladjah. W.-B. Berlin, 18. decembra. Vsled potopljenja francoske pancerske križarke „Chateau Renauld" so izgube sovražnikov na vojnih ladjah od začetka vojne sem narastle na 300 ladij v skupni velikosti 1,806.000 ton. Pri temu se ni vračunalo pomožne križarke, pomožne ladje, predstražne čolne in oborožene ribiške čolne. Skupne izgube sovražnih vojnih ladij so zdaj skoraj tako velike, kakor nemška mornarica v začetku vojne; ta je namreč znašala 1,019.417 ton. i Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 21. decembra. Zopet so j naši podmorski čolni v Bristolskem kanalu, i v Kanalu in v Severnem morju 4 parnike, j eno ladjo na jadre in 3 angleške ribiške i ladje potopili. W.-B. Berlin, 20. debembra. Zadnjič I se je v Biskajskem zalivu iz nekega spremstva ! 5000 ton veliki, težko naloženi, sivo pobarvani j tovorni parnik sestrelil. V spremstvu nastala i je potem velika zmešnjava. Parnik jo pričel ; na čoln razburjeno streljati, brez da bi zadel. S torpedom v sredini zadeta ladja se je , hitro z vodo napolnila in se po 4 minutah | potopila. S tem je potegnila zadajšnje rešilne : čolne seboj v globočino. Zopet novi dokaz, i da so velike izgube na človeškem življenja ■: pri potopih ladij povzročene od lastne nerodnosti posadk, ker se ta ne oddali jo hitro i od potopljajočih se ladij. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 23. decembra. Novi us-; pehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu j okrog Anglije so dali 20.000 brntto-register-| ton. Med potopljenimi ladjami so se nahajale i ena polna ladja z več kot 2000 tonami, ki s je bila z jeklom, tobakom in lesom na poti i v Francijo, ter dva večja oborožena parnika. j Eden teh parnikov bil je iz močnega sprem-i stva križark, razruševalcev in ribiških parni-i kov sestreljen. i W.-B. Berlin, 24. decembra. Uradno I se poroča: V Hoofdenu, Kanalu in Irskem i morju so naši podmorski čolni 4 pamike in i eno angleško ribiško ladjo uničili. Eden potopljenih parnikov se je sestrelil iz močnega spremstva. Njegov naloženi tovor je bil bržkone posebno vreden. Med parniki sta se nahajala 2 angleška naložena parnika. Šef admiralnega štaba mornarice. Trije sovražni parniki potopljeni. K.-B. H o r k v a n H o 11 a n d, 23. decembra. Trije angleški razruševalci bili so v bližini Maas-svetilnika torpedirani. Posameznosti še primanjkujejo. Potopljeno. W.-B. Berlin, 24. decembra. V angleškem Kanalu in na vzhodnem obrežju Anglije so naši podmorski čolni še nadaljnih 23.000 prostornih ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. Armada veleizdajalcev. K.-B. Paris, 21. decembra. (Havas). Neki razglas določa uresničenje samostojne češ ko-slovaške armade pod poveljstvom francoskega nadkomanda; ta armada se bode pod lastno zastavo proti Nemčiji in Avstro-Ogrski borila. To poročilo je uradno in daje mnogo misliti. Doslej smo vedeli le o tem, da je bila na Ruskem „češka brigada", obstoječa iz samih veleizdajalcov in dezerter-j e v, ki je v zmislu vseslovanske agitacije vodila boj proti lastni avstrijski domovini. V zadnjem času došla so privatna poročila, da so se taki vislični kandidati tudi na Italijanskem pojavili. No, zdaj so pa celo na Francoskem uresničili armado čeških veleizdajal-cev . . . Fej ! Človeka popade gnjus in stud. In to veleizdajalske lopove, te bandite, ki streljajo na svojo domovino, podpirajo in zagovarjajo tudi slovenski hsti. „S t r a ž a" in ,,Go s p o d ar" sta navdušena zagovornika teh veleizdajalcev! Fej! Naše premirje z Rusijo. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo šele danes besedilo sprave z Rusijo, ki se tiče premirja : K.B. Dunaj, 17. decembra. Dne 15. v Brestu-Litovskem sklenjeno in podpisano premirje med vrhovnimi armadnimi vodstvi Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarske in Turčije na eni strani ter Rusije na drugi strani, ima to-le besedilo : Med pooblaščenimi zastopniki vrhovnih armadnih vodstev Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarske in Turčije na eni strani in Rusije na drugi strani se sklene v dosego trajnega za vse dele častnega miru tole premirje: I. Premirje se prične dne 17. decembra 1917 ob 12. opoldne. Pogodbo sklepajoče stranke so upravičene odpovedati premirje 21. dan s sedemdnevnim rokom. če se to ne zgodi, traja premirje avtomatično tako dolgo, da je ena izmed strank z sedemdnevnim rokom odpove. II. Premirje se razteza na vse bojne sile na kopnem in v zraku in pri imenovanih državah fronte na kopnem med Črnim in Vzhodnim morjem. Istočasno nastopi premirje tudi na rusko-turških bojiščih v Aziji. Pogodbo sklepajoče stranke se zavežejo, da ne bodo med premirjem ojačevale števila na imenovanih frontah in na otokih Moonsunda se nahajajočih skupin čet tudi glede njih razporedbe in etata in da ne bodo izvršile na teh frontah nobenih pregrupacij v pripravo kake ofenzive. Nadalje se zavežejo pogodbo sklepajoče stranke, da ne bodo- do 14. januarja 1918 izvršile s fronte med Črnim morjem in Vzhodnim morjem nobenih premikanj čet z operativnim namenom, izvzemši, ako se to premikanje v trenutku, ko se premirje podpiše, že uvaja. Nadalje se zavežejo pogodbo sklepajoči, da ne bodo v pristaniščih Vzhodnega morja vzhodno od 15° širine vzhodno od Grenwicha in v pristaniščih črnega morja za časa premirja zbirati nikakršnih čet. III. Kot demarkacijske Črte na evropski fronti veljajo obojestranske nasprednje ovire lastnih pozicij. Prekoračiti se smejo te črte aamo pod pogoji navedenimi pod številko 4. Tam, kjer ni strnjenih pozicij, velja kot de-markacijska črta prema potegnjena med najsprednjimi zasedenemi točkami. Prostor. med obema črtama, velja za nevtralen. Enako so nevtralne reke, sposobne za plovbo, ki ločijo obojestranske pozicije. Po njih se ne sme voziti razun, če gre po obojestranskem sporazumu za trgovske vožnje. V odsekih, kjer leže pozicije daleč narazen, je čimprej določiti s strani premirnih komisij (št. 7) demarkacijske črte in jih označiti. Na rusko-turških bojiščih v Aziji določita obojestranska vrhovna poveljnika demarkacijske črte ter promet preko teh po skupnem dogovoru (št. 4.). Da se razvije in utrdi prijateljski odno-šaj med narodi pogodbo sklepajočih strank, se dovoljuje organizirano občevanje čet pod temi-le pogoji: 1. Občevanje je dovoljeno za parlamen-terje, za člane premirne komisije (št. 7) in njih namestnike. Vsi ti morajo imeti za to izkaze najmanj kakega kornega poveljnika, oziroma kornega komiteja. 2, V vsakem odseku kake ruske divizije ._ 4 _ se more izvršiti na nekako 2 do 3 točkah organizirano občevanje. Zato je treba sporazumno med si nasproti stoječimi divizijami urediti občevalne točke v nevtralnem pasu med demarkacijskimi črtami in jih označiti z belimi zastavami. Občevanje je dovoljeno samo po dnevu od solčnega vzhoda do solčne-ga zahoda. V,teh občevalnih krajih se sme muditi istočasno največ po 25 pripadnikov vsake stranke brez orožja. Dovoljena je izmena vesti in časopisov. Odprta pisma se smejo oddati v nadaljno pošiljanje. Dovoljena je prodaja in izmena blaga za dnevno potrebo v teh občevalnicah. 3. Pokopavanje padlih v nevtralnem pasu je dovoljeno. Natančnejše določbe sklenejo vsakokrat obojestranski divizijski ali višji službeni poveljniki. 4. Glede povratka odpuščenih pripadnikov kake vojake ene izmed držav, ki imajo domovino onstran demarkacijske črte druge dežele, se more odločati še le pri mirovnih pogajanjih. Sem spadajo tudi pripadniki poljskih čet. 5 Vae osebe, ki prekoračijo proti zgoraj navedenim določbam 1. 4. demarkacijske črte nasprotne stranke, se bodo prijele ter se vrnejo šele po sklepu miru ali pa ko se premirje prekliče. Pogodbo sklepajoče stranke se zavežejo, da bodo podučile svoje čete s strogimi povelji in podrobnim podukom, da se drže pogojev občevanja in da poznajo posledice prekoračenja teh določb. 5. Glede vojne na morju se določa tole: 1. Premirje velja za vse Črno in Vzhodno morje, vzhodno od 15° vzhodno od Green-wicha in sicer na vse tam se nahajajoče bojne sile na morju in v zraku. Glede vprašanja premirja v Belem morju in v ruskih obrežnih vodah Severnega ledenega morja se bodo sklenile od nemškega in ruskega pomorskega vojnega vodstva v obojestranskem sporazumu posebne določbe. Kolikor možno, naj že sedaj prenehajo medsebojni napadi na trgovske in vojne ' ladje v teh vodah. V ono posebno pogodbo naj'se sprejmejo tudi določbe, da se po možnosti prepreči, da- bi se pomorske vojne sile pogodbo sklepajočih strank na drugih morjih bojevale druga z drugo. 2. Napadi z morja sem in v zraku na pristanišča in obali drugih pogodbo sklepajočih strank bodo na vseh morjih z obeh strani prenehali. Tudi je prepovedano pristajanje v pristaniščih in obalih zasedenih od ene stranke s strani pomorskih sil druge stranke. 3. Polet preko pristanišč in obali druge pogodbo sklepajoče stranke ter preko demar-kacijskih črt je na vseh morjih prepovedan. 4. Demarkacijske črte potekajo tako: a) v Črnem morju od morskega svetilnika Olince (izliv Donave rokav Sv. Jurja) do rta Ieros (Trapezunt). b) v Vzhodnem morju od otoka RogO preko zapadne obali Wormsa v Boixcaier in od tam na Swenska HOgar. Natančnejša določba črto med Wormsom in Box-caierjem se prepušča premimi komisiji v Vzhodnem morju (7., 1.) z določbo, da se omogoči ruskim pomorskim vojnim silam v vsakem vremenu in tudi Če leži led na morju, vožnja v Alandsko morje. Ruske pomorske vojne sile ne bodo prekoračile demarkacijske črte proti jugu, pomorske vojne sile zavezniških držav pa ne proti severu. Ruska vlada prevzame jamstvo, da bodo pomorske vojne sile entente, ki so se nahajale začetkom premirja severno od demarkacijske črte ali ki bodo pozneje dospele tja, ravno tako nastopale kakor ruske vojne sile. 5. Trgovina in trgovska plovba v pomorskih pokrajinah, označenih pod št. 1., 1. št. je prosta. Določanje pogojev za trgovino kakor objava nevarnosti proste poti za trgovske ladje se prepušča premirnim komisijam v Črnem morju in v Vzhodnem morju (št. VII., L, 7.). 6. Pogodbo sklepajoče stranke se zavežejo, da ne bodo med premirjem v Črnem in Vzhodnem morju ne delale nikakoršnih priprav za napadne operacije na morju. VI. Da se preprečijo nemiri in nezgode na fronti, se ne smejo vršiti vaje z infante-rijskim učinkovanjem bližje, kakor 5 km, z artiljerijskim učinkovanjem bližje kakor 15 km za frontama. Minska vojna na kopnem se popolnoma ustavi. Bojne sile v zraku in privezani baloni se morajo držati v 10 km širokem zračnem pasu za lastno demarkacij-sko črto. Dela pri pozicijah za najsprednjimi žičnimi ovirami so dovoljena, ne pa taka, ki morejo služiti za pripravo napadov. VII. S početkom pogajanj za premirje se spostanejo tele premirne komisije (zastopniki vsakega odgovarjajočega odseka fronte udeležene države), katerim je predložiti vsa vojaška vprašanja glede izvedbe pogojev premirja v zadevnih območjih: 1. Riga za Vzhodno morje; 2. Dvinsk za fronto od Vzhodnega morja do Disne ; 3. Brest Litovsk za fronto od Disne do Pripjata; 4. Berdičev za fronto od Pripjata do Dnjestra; 5. Kolosvar in (5. Focsani za fronto od Dnjestra do črnega morja. Mejo med obema komisijama 5. in 6. določata ti dve komisiji v medsebojnem sporazumu. 7. Odesa za Črno morje. Tem komisijam se dado na razpolago neposredna, nekontrolirana dalekopisr.a (brezžična vodstva) do domovinskih dežel njih članov. Napeljave se izvrše v lastni deželi do srede med demarkacijskima črtama od zadevnih armadnih vodstev. Tudi na rusko-turških bojiščih v Aziji se bodo ustanovile take komisije v sporazumu med obema vrhovnima armadnima poveljnikoma. VIII. Te pogodbe o premirju razveljavljajo pogodbo o mirovanju orožja z dne 3. decembra 1917 in vse dogovore glede mirovanja orožja ali premirja. IX. Pogodbo sklepajoče stranke bodo vstopile neposredno po podpisanju te pogodbe o premirju v mirovna pogajanja. X. Izhajajoč od načela svobode, neodvisnosti in t^ritorijalne nedotaknjenosti nevtralne perzijske države, sta turško in rusko vrhovno armadno vodstvo pripravljeni odpokli-cati svoje čete iz Perzije. Stopila bosta čimprej v stisk s perzijsko vlado, da uredita podrobnosti glede odpoklicanja čet in zagotovitve korakov, ki so po teh načelih še sicer potrebni. XI. Vsaka pogodbena stranka dobi en izvod tega dogovora v nemškem in ruskem jeziku, ki jo podpišejo pooblaščeni zastopniki. Bazno. Srečo, zdravje, veselje v novem letu 1918 želita vsem cenjenim prijateljem in odjemalcem uredništvo in upravništvo .Štajerca*. Štajerci! Leto se približuje zopet svojemu koncu | in treba je izpregovoriti par besed, ki se tičejo naših prijateljev ter našega lista. Ali nam je treba naglašati, daje „Štajerc" tudi v preteklem letu svojo dolžnost v polni I meri izvršil? Mislimo, da je to nepotrebno! I Kajti vsakdo ve, da je „ Staj ere" — kakor vedno preje, tako tudi med vojno — svojo dolžnost izpolnjeval kot glasilo avstrijsko mislečega, poštenega slovenskega ljudstva na Štajerskem in Koroškem. Svoje domovine nismo nikdar zatajili, proti njej nismo nikdar nastopali, — branili smo jo proti vsem napadom in naj so prišli ti napadi od katere koli strani. Napram ljudstvu pa smo istotako izpolnjevali svojo dolžnost kot zastopniki kmetov, obrtnikov in delavcev. Nam se ni šlo nikdar za osebno čast, nikdar za podlo gonjo onega stanu proti drugemu ; mi smo delovali vedno le za splošno gospodarsko izboljšanje, za vsem koristno delo. Vemo, da — 5 — so nam nasi strupeni nasprotniki, ki so obenem sovražniki enotne, mogočne Avstrije, sovražniki neraztrgane štajerske in koroške dežele, z vsemi mogočimi sredstvi skušali odvzeti ugled med preprostim ljudstvom. Saj se je vendar zborabljalo prižnice in šole za boj proti »Štajercu*1. Ali v vojni je ljudstvo izpoznalo, da jo vsa ta hujskanja napačna in škodljiva. Ljudstvo je natančno razumelo, da smo imeli s svojo patrijotično zahtevo po enotni, ne-raztrgani Avstriji prav. In ljudstvo se je vsled tega z veliko ljubeznijo oklenilo našega »Štajerca", mu izkazalo zvestobo. Tekom vojne je naš list vsled tega krasno napredoval, čeprav so težave za izhajanje časopisov vedno večje. Treba pa je, dane ponehamo z delom za „Š t a j e r c a." Treba je, da ravno sedaj, ko se skuša v na-Sih krajih avstrijsko misel na tla pobiti, z vsemi sredstvi za »Štajerca" delujemo ... Prijatelji na Štajerskem! Zdaj ob novem letu je pravi čas za delo v prid našemu listu. Za sovražne, protiavstrijske liste deluje danes cela armada hujskačev in priganjačev. Mi tega nimamo. Za nas delujejo le tisti, ki so prepričani o potrebi in o poštenosti našega ljudskega podjetja. Vi, prijatelji in odjemalci, vi odino ste poklicani, razširjevati »Štajerca." Zato pa vas ob začetku novega leta prosimo : delujte neustrašeno za »Štajerca", pridobivajte mu novih naročnikov in prijateljev. Vstvarili si bodemo s tem orožje za nadaljne boje! Darilo. Poroča se nam : Za ptujsko c. kr. rezervno bolnišnico so zbrali iz Svetinjske Fare večjo množino jaboljčnice: gospa majorja Ludvika, Janžek iz Bebrovnika, gospa gostilničarka Ana Zavratnik iz Svetinja, gg. Alojz Škerjanc in Tomaž Novak iz Mihalov-ca, ter g. Jožef Miška iz Bebrovnika. V imenu ranjenih vojakov najlepša zahvala vsem darovalcem ! Bratje Koroški! Z novim letom hočemo izpregovoriti par besed, — kajti ravno vi koroški prebivalci ste nam in našemu listu ohranili vedno zvestobo. Korošci! V vaši blagoslovljeni krasni deželici, ki jo je Bog pač v svoji najboljši volji vstvaril, ki ima gore s sinjim jutranjim solncem, doline polne planjav in plodovitih njiv, jezera, podobna očesu angelja, ljudi, ki znajo delati in moliti, ki jim je pa večna usoda tudi podelila bogastvo veselega, iz zlate duše prihajajočega petja, — v tej brezprimer-ni, krasni deželici ste živeli in delali in peli. Skoraj zavidali smo vam mi drugi vašo arečo ! Pa prišla je vojna z najgršim vseh sovražnikov, z Italijanom, z oholim izdajalcem, ki se je delal vašega prijatelja, kadar je podiral' prekrasne vaše koroške gozdove, kadar je koval sovražni denar iz vaše koroške poštenosti . . . Prišla je vojna in prvi navali so zadeli vaše kraje, vašo zemljo! Vašo ljub- '■ ljeno, krasno koroško zemljo ! Mlečozobi ko- ' roški fantiči in sivolasi kmetje so takrat v neskončnih težavah branili domovino. V zlato knjigo zgodovine so zapisani ti junaki in pred grobovi padlih Korošcev potegnil bode tudi najstiastnejši sovražnik svoj klobuk, — I kajti tukaj je krvavelo pošteno ljudstvo za ; svojo domovino in za rodno svojo grudo, zaj zemljo svoje matere . . . Zemlja koroška je danes sovražnika pro- i sta I Razvaline koroških krajev, ki so jih Ita- | lijani iz fanatične strasti vpepelih in razstrelili, nam ne bodejo zabranile pota v srce Italije! Koroška je svobodna, je prosta! Naša, avstrijska je ta prekrasna deželica! In naša in avstrijska bode tudi v bodočnosti ostala. Najmočnejši izraz domovinske ljubezni je pokazalo to veselo, prepevajoče koroško ljudstvo v tej svetovni vojni. To solnčnato dejstvo ne morejo otemniti gotove megle. Pravega Korošca ni bilo med domovinskimi ; izdajalci! Kar so posamezni »vseslovanski" i ali pa »jugoslovanski" hujskači storili, to ' nima ničesar s čistim koroškim srcem opra- viti. Deloma je za te ljudi že prišel obračun, — deloma pa še pride! Koroški ščit pa je ostal jasen, koroška zastava pa je ostala neomadeževana- Pa tudi v bodočnosti bode tako ! Korošci! V tej vojni ste izpoznali svoje sovražnike, svoje prijatelje. Naš list, naš zvesto avstrijski »Štajerc" je bil vedno na vaši strani, — vedno je branil pravice in zahteve koroškega ljudstva. Zato je danes tudi tako priljubljen v koroški deželi. Delujte pa tudi vi pošteni avstrijsko misleči Korošci za naš list! Vsakdo naj bode naročnik, vsakdo naj razširja in priporoča »Štajerca", vsakdo naj zahteva v vseh prodajalnah, gostilnah in kavarnah naš list. Kajti le na ta način bodemo zamogli brezobzirno svojo pošteno pot nadaljevati. Vsak slovenski Korošec mora b i t i nar očni k „Š t a j e r c a", kajti vsi smo za našo ljubljeno Avstrijo ! Vojni pomožni zaklad c. kr. namestništva. Ko je koncem julija 1914 izbruhnila vojska, je priredilo namestništvo takoj zbirko za podpore svojcev vpoklicanih. Iz njenih bogatih doneskov in iz preodkazov v ministerstvu za notranje zadeve ustanovljenega vojnega pomožnega urada se je ustanovil vojni pomožni zaklad c. kr. namestništva. Upravništvo tega zaklada je prevzelo pri izbruhu vojne ustanovljeno središče pomožnih akcij pri c. kr. namestniškem predsedstvu. Pri istem so delovale izključno prostovoljne pomožne moči do avgusta 1916 pod častnoslužb. vodstvom. Poleg osrednjih zbirk so se ustanovile take tudi v posameznih političnih okrajih in njihovi doneski so se porabili kot okrajni pomožni zakladi izključno le v posameznih okrajih. Na razpolago se sedaj obračuni deželnega pomožnega zaklada in okrajnih pomožnih zakladov do vštevši 30. junija 1917, ki nudijo poučno sliko v takem delovanju. Tako znaša svota vseh dohodkov pri deželnem pomožnem zakla'du 598.604 K 66 v, svota izdatkov 519,604 K 20 v; pri okrajnih pomožnih zakladih, ki obstojajo v pomamez-nih okrajnih glavarstvih in v mestih s samoupravo znaša svota dohodkov 656702 K 3 v, svota izdatkov po odbitku posebnih odmemb 249.101 K 31 v- Deželni pomožni zaklad je dobil od vojnega pomožnega urada c. kr. mi-nisterstva za notranje zadeve do 30. junija 1917 skupaj 220.000 K ; ta svota je že v gori navedenem številu dohodkov vračunjena. Danes povzamemo le nekatere podatke iz obračuna deželnega pomožnega zaklada ki morejo predočiti mnogotranost dela. Posameznih podpor seje izplačalo 124.167 K7t v; pripomoči (subvencij) za druge vojne dobrodelne vredbe kakor okrajne pomožne zaklade, zimsko oskrbo za vojske na bojišču, za vse polje mladinskega skrbstva itd. v celem 183.682 K 22 v, končno 103.240 predujemov za vojna oskrbna podjetja, ki so že vrnjeni. Zaklad so obremenile, ako tudi deloma le začasno, predujemi na državne vzdrževalne prispevke, takih je bilo do 30. junija 1917 izplačanih 73.943 K 3 v. Izdaja vojnih črevljev z lesenimi podplati, katera se je začela ob novem letu 1917, je zahtevala dosedaj 9485 K 50 v. po računih, ki so bili rešeni do 30. junija, se je izdalo do tedaj 622 strankam 1156 parov črevljev in 49 parov lesenih sandal. Nasproti tem velikim postojankam so obratni stroški zaklada mnogo manjši, kar je jako razveseljivo ; posebni stroški znašajo v treh letih 1712 K, stvarni 904 K 97 v letih 1914 in 1915 je izdal zaklad celo leto 6 kron osebnih obratnih stroškov. Od tedaj nastalo gotovo zelo majhno zvišanje je razlagati iz nujne potrebe plačanih moči. Do 30. junija je vojni pomožni zaklad namestništva dal v celem 8643 osebam ali podporo ali prediijeme; vendar podaje to število le približen pregled o delu, ki ga je obvladati, ker se more računati na dejansko obdarjeno osebo dve poizvedujoči ali poprašujoči stranki; tako je bilo pri osrednjem mestu odpravljenih okrog 26.000 oseb. Seznamek kart prosilcev šteje do konca junija 1917 okroglo 6090 osnovnih številk. Po- ! izvedovanja o deloma ustmenih, deloma pis-\ menih vloženih prošnjah za podporo je oskr-j boval za mesto Gradec v večini slučajev »Verein fiir Armenpflege und Kinderfiirsorge" (Društvo za oskrbo revnih in otroško skrbstvo) v posebno hvalevredni pripravljenosti pomoči; sicer se je to poverilo okrajnim ali občinskim oblastvom orožniškim postajam ali krajevnim dobrodelnim napravam. Posebno zelo so zahajali k vojnemu pomožnemu uradu krogi graškega prebivalstva, ako ravno je skrbel za te vojni pomožni zaklad županskega urada. Od gori imenovane svote posameznih podpor odpadeta dobri dve tretjini, torej okoli 80.000 kron na mesto Gradec, znesek, ki more veljati kar naravnost kot dodatek deželnega pomožnega zaklada vojnemu pomožnemu zakladu županskega urada. Ne glede na zadnje zvišanje državnih vzdrževalnin po zakonu z dne 25. julija 1917 se zahteve, ki so se stavile zakladu, niso ne le zmanjšale, ampak celo zvišale, dokaz draginje in stiske takih kiogov prebivalstva, ki trpijo vsled vojne sami ob sebi pomanjkanje, ne da bi nastopili svojci vojaško službo. Ker je nepričakovano nastopil slab letni čas, dohajajo številne prošnje za vojne črevije z lesenimi podplati in je treba delo in delovanje zaklada vedno močneje in obširneje izpolniti. Otvoritev avstro-ogrske soške razstave v Berlinu. Te dni je bila otvorjena v kraljevski akademiji znanosti soška razstava. Otvoril jo je poslanik princ Hohenlohe. Razstava ima namen, po domačih slikarjih napravljene slike pokrajin ob Soči in vojskovodij pokazati nemškemu narodu in jih tako seznaniti z groznim soškim bojiščem. Kakor znano, so Nemci v Berlinu prevzeli pokroviteljstvo za j zopetno zgradbo od Italijonov opustošene i Gorice. V ta namen se je tudi že prav mno-| go denarja zbralo. To človekoljubno nastopa-! nje poštenih naših nemških zaveznikov aeve-i da med gotovimi zagrizenimi »vseslovanski-mi1' krogi ni našlo odmeva. Nasprotno, ti ljudje, ki so sicer doslej vedno le za svoj žep delovali, se celo razburjajo nad nemško rado-darnostjo . . . Kaj vse stori politična hujskanja ! ,,Slovenski Gospodar" se v zadnji številki I togoti nad dejstvom, da se je večina občin-' skih predstojnikov iz ptujskega okraja na sestanku predzadnje nedelje izjavila proti raztrganju Avstrije in Štajerske ter proti t. zv. »jugoslovanski deklaraciji." Kar se tiče stvari same, nismo prav nič razburjeni nad »Gospodarjevo" jezo^ kajti ta izbruh jeze smo pričakovali. »Slov. Gospodar" dela tako, kakor da bi mi zlorabljali okrajni odbor v politične namene. In to laž je treba pribiti! V prvi vrsti naglašamo prav jasno in očitno, da bi imel okrajni zastop vsekakor pravico, izja- ' viti so zoper tisto prismojeno »deklaracijo", proti kateri sta se m. dr. tudi katoliški nadškof dr. Stadler in slovensko-klerikalni deželni glavar na Kranjskem dr. Šušteršič izjavila. Ako agitira danes v vsaki zakotni vasi ta ali oni duhovniški ali civilni hujskač za raztrganje Avstrije, potem bode smel okrajni odbor ptujski pač tudi izraziti svojo patrijotično ljubezen do nerazrušljive domovine! Drugič pa so imeli v Ptuju zbrani občinski predstojniki popolnoma prosto roko. »Gospodar" dela tako, kakor da bi bili občinski predstojniki strahopetni zajci ali pa figa-možje. Na zborovanju se ni nobenega predstojnika, sililo, vsakdo jepo svojem srcu glasoval! In častobčinskim predstojnikom, da so ednoglasno vzdignili roke za nerazrušljivo A v-s t r i j o ! Vsi, prav vsi so za predlagane sklepe glasovali. Tudi tisti posamezni občinski predstojnik iz ptujske okolice, ki se je potem zmuznil skozi vrata, da ne bi pole podpisal. »Gospodar" ima presneto slabo mnenje o slovenskih občinskih predstojnikih, ako jih smatra za strabopetueže. Ne, ti možje, ki vži-vajo v svoji občini zaupanjevolilcev.imajo dovolj poguma, da vkljub vsej srbofilski hujskariji naglašajo svoje avstrijsko prepričanje. Sicer pa povemo »Gospodarju" še nekaj; njegov podpihovalec ga je strupeno nalagal. Okrajni odbor pri tem zborovanju sploh ni imel ničesar opraviti. Zastopan ni bil noben okrajni od- — 6 — bornik, zborovanje se ni vršilo v uradni sobi okrajnega zastoja, govoril ni noben član okrajnega odbora. Župani so ednostav-nosami izjavili svoje pošteno a v s tri j s k o prepričanj e. ,Gospodih-' pa hujska zdaj občinske predstojnike nato, da naj skličejo odboroveseja in naj ae za ..jugoslovansko deklaracijo" izjavijo. »Gospodar" hoče torej, da bi občinski predstojniki svojo besedo prelomili. Prav klerikalno poštenje! Vsakemu takemu županu, ki svojo besedo na komando tega aJi onega političnega popa prelomi, bi se moralo v obraz pljuniti, ker to ne bi bil mož. Sicer pa svetujemo „Gospo-darjiv', da naj raje poneha s to gonjo, kajti ljudstvo na Spodnjem Štajerskem se je že docela naveličalo veleizdajalske ..jugoslovanske" agitacije, ljudstvo hoče mir pred srbskimi nasprotniki miru, ljudstvo hoče biti pripravljeno na gospodarsko delo. Tako stoji stvar! Ravnilne cene za srednje vino. Poroča se nam: Centralna komisija za pregledovanje cen je doslej za posamezne kronovine določeno ravnilne cene za srednje vino razveljavila in za vso Avstrijo nove ravnilne cene določila. Te znašajo za srednja vina avstrijs-skega ali ogrskega vira v iztoču po gostilničarju : za en liter vina iz soda, belega, 4 K GO h, rdečega 4 K 80 h; steklenica po ' i. litra : za vživanje v gostilniškem prostora: belo vino 5 K 80 h. rdečega 5 K 90 h, za oddajo preko ulice (v mali kupčiji) belo 6 K, rdeče 5 K 10 h : v iztoču pri proizvajevalcu (bušenšank) za liter 3 K 20 h. Verižna kupčija s platnom. Iz Budimpešte se poroča: Centrali za bombaževino je došlo naznanilo, da sta budimpeštovska veletržca s platnom Steinin Kraus poskrila velike množine platnenega blaga. Pri hišni preiskavi seje našlo 253 kosov barhenta. Preiskava je dognala, da se je s tem blagom po posredovanju rumunskih trgovcev W e c h-slerin Schneider ter raznih ednakih brezvestnih oseb izvrševala velikanska verižna kupčija. Policija je zaplenila nadalje še 20 kišt druzega blaga. — Stara pesen : nekateri so bosi in nagi in morajo imeti patrijotiCno srce, drugi pa skrivajo kot podli oderuhi blago in skrbijo za svoj nenasitni žep, potem pa se jih imenuje še za dvorne svetnike in se jim pripenja zlate križce na njih sleparska prša. . . Svinja za dve cigareti. „Grazer Tagblottu" poroča g. lajtnant Bduard Bečvar črnovojn. inf. reg. št. 1 iz bojišča, da je eno mastno svinjo, ki je tehta'a 208 kil, od nekega italijanskega kmeta za dve cigareti kupil. . . Pri nas so svinje pač malo dražje, čeprav so tudi tukaj cigarete prave dragocenosti. Smrtna železniška nezgoda. Dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj bilje v Ljubljani nad-kondukter Anton S a 1 o m u n iz Maribora od nekega vlaka povožen in je obležal mrtev na lici mesta. Začetek mirovnih pogajanj z Rusijo. Prvi korak za dosego miru je storjen ; v Broat-Litovskem so se pričela mirovna pogajanja med zastopniki Rusije na eni in zastopniki Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarske ter Turčije na drugi strani. O pogajanjih se budejo izdajala uradna poročila, kijih bode-mo primerno objavljali. V7 naslednjem podamo prvo poročilo : K.-B. Brest L i t o v s k, 22. decembra. Danes ob 4. popoldne so se v Brestu Litovskem na svečan način pričela mirovna pogajanja. Fi Idmaršal princ Leopold Bavarski je povabil prvega turškega zastopnika, Nj. Visokost Ibrahim Hakki pašo, da naj kot starostni predsednik prevzame predsestvo. Hakki paša, ki je zasedel predsedniško mesto, je otvoril po-ga;anje z željo, da bi ugodno potekla. Predlagal je, da naj prevzame državni tajnik dr. v. Kuhlmann kot prvi predsedstvo pri pogajanjih ter je bil ta predlog z vseh strani soglasno sprejet. Državni tajnik dr. v. Kuhlmann je prevzel predsedstvo ter je zbrane zastopnike nagovoril z govorom, v katerem je dal izraza želji, da bi se obnovilo stanje miru in prijateljstva med Rusijo in tu zastopanimi državami. Predvsem gre za to, da se določijo najvažnejši temelji in pogoji, na katerih bi bilo mogoče kar najhitreje obnoviti mirovne in prijateljsko sosedne odnošaje, zlasti na kulturnem in gospodarskem polju. Pogajanja ho napolnil duh spravljivo človekoljubnosti in medsebojnega spoštovanja. Na eni strani se bo pri pogajanjih ozirati na historično dano in na historično nastalo, na drugi strani pa se bodo morala pogajanja gibati tudi v onih novih in velikih vodilnih mislih, na katerih podlagi so se sestali tu zbrani. Državni tajnik di\ v. Kuhlmann je končal z željo, da naj se dela hitro in uspešno nadaljujejo. V smislu predloga predsednika je bilo nato sklenjeno: Vprašanja, etikete in razvrstitve se bodo rešila po alfabetični listi zastopanih držav; v predsedovanju plenarnim sejam se vrste prvi pooblaščenci vseh petih držav; kot jezik za pogajanja je dopusten nemški, bolgarski, ruski, turški in francoski jezik ; oficijelna poročila o sejah se skupno izdelajo. Na poziv predsednika je nato razvijal prvi ruski zastopnik v daljšem govoru temelje ruskega mirovnega programa, ki se v splošnem krijejo z znanimi sklepi delavskega in vojaškega sovjeta in vseruskega kmetijskega zbora. Zastopniki vseh štirih zavezniških držav so izjavili, da so pripravljeni, pričeti z razmotrivanjem ruskih izvajanj. Prva seja je že dokazala, da imamo mi in naši zvesti zavezniki resno voljo, skleniti stalni mir, čeprav so zmagovalci na vseh frontah in bi zamogli mirovne pogoje edno-stavno diktirati. Ali mi nočemo nasilja, — svobodo, ki jo za nas zahtevamo, želimo in privoščimo i dpugim ! Bog daj, da bi začetek mirovnih pogajanj v Brest-Litovskem bil obenem začetek splošnih mirovnih pogajanj. Gospodarske. Šotina stelja kot nadomestilo stelje. Deželno mesto za krmilo za Štajersko, oddelek za seno in slamo, se je za olajšanje stiske za stelje potrudil dobiti kot nadomestilo šotino steljo ozir. šotine smeti in se mu je posrečilo dobiti za skromno množino uvozno dovoljenje v Avstrijo. Interesenti, posebno večji kmetijski obrati, mesia, industrijska podjetja itd. se vabijo, da naznanijo svojo potrebo šotine stelje ozir. šotinih smeti nemudoma pismeno deželnemu mestu za krmilo za Štajersko, oddelek za seno in slamo v Eggenbergu pri Gradcu, Eggenbergerallee 20. Izven Gradca se na drobno ne prodaja, ampak se oddajajo samo celi vagonski nakladi. Zatorej se priporoča posestnikom, ki potrebujejo samo male množine, da jih skupno dobivajo po občinskih predstojništvih in kmetijskih zudrugah. Nadrobna prodaja v Gradcu samem se vrši za seno in slamo v klavnem dvorišču Gradec-Karlau. Množin, ki se odka-žejo vsakokrat porabnikom, ni smatrati za dodatek k odmerku slamnate stelje ampak se vračunijo v odmerek. Cena šotne stelje ozir. šotnega drobirja znaša približno 24 kron za 100 kilogramov. O vrednosti šotne stelje kot stelje kakor tudi kot gnoj so se že lani izdali različni razglasi. Vsi oni posestniki, ki so rabili šotno steljo, so se izrazili zelo pohvalno. • V s 3 do 4 delavskimi močmi se sprejme takoj ali s 1. februarjem 1918. Vprašanja na gospo Marie Machatsch, Dienstvermittlung, Pettau, Sarnitzgasse. 629 Razširjajte »ŠTAJERCA" ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! Pošiljajte »Štajerca" na fronto, ker naši vojaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte „Št-ajerca" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih in v tobakarnah. Povejte prijateljem in znancem, da je hujskanja proti „Štajercuu laž! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni! Delujmo za „Štajerca" ! hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", VVien, I. Gise- iastrasse 5, telefon interurban 8275, u» in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Posestvo srednje velikosti želim vzeti v najem. Naslov naJohannVVesenjak, Haria-Neustift pri Ptuju. 630 Zahtevajte povsod ■v ,Štajerca4 : Iireerati v I „Stajercu" ■ ■ imajo vsled velike raz- ■ širjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se I v Celja pri oosp. Fritz lan«; •Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrsle itd. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih, „Asanolul ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 20 oralov mladega gozda in takega za podirati v g Kosmincih, občina Žetale pri Rogatcu, se takoj po parcelah proda. Naslov v upravništvu „Stajerca". 628 Največji Slagerl 20 vinarjev stane 1 kilo perila snežno belo prati, brez težave in garantirano brez škode sarro z „Tow-Tow" prima pralna pasta in univerzalno Čistilno sredstvo. S „Tow-Tow"-pasto se pere perilo, čisti vsako posodo in riblje tla itd. brez vsacega dodatka mila, sode ali luga. ,/Tow-Tow** sam je rabi] i v. „Tow*Tow" je skoraj splošno rabljeno, že populerno pralno in čistilno sredstvo, ker je najboljše in najceneje. Manjkati torej ne sme v nobeni domačiji, bolnišnici, sirotišnici, hotelu, sanato- rijti, restavrantu, konzumiiemu društvu itd. „Tow-Tow" je kemična sestava brez masti, ilovice in klorapna. „Tow-Tove" konkurira z vsemi drugimi posnemanimi nadomestnimi pralnimi sredstvi, ne v Ceni, marveč v nedosežni in neprekosni čistilni sili sami. Ena poštna kisla „Tow-Tow" od 5 kil (brutto) za K 20— zadostuje popolnoma, da okroglo 70 do 80 kil perila snežno belo izpere. Enakištaod 10 kil „Tow-Tow" za K 37 — /a okroglo 150— 160 kil in ena kiŠta od 20 kil „Tow-Tov" za K 70— za 300—350 kil. Oddaja se prosto vožnje in kiŠte, po povzetju. Naprejprodajalci dobivajo primerni rabat. Pridni provizijski zastopniki se povsod iščejo! Pišite še danes na fabriko „Tow-To\Pu-Fabrik: Marton Rubinstein & Sfihne, A.-G., Mak6 Nr. 95 (Ungarn). NaroČila (prav ednostavna) se priložijo vsakemu računu. Korespondenca le v nemškem jeziku. #36 9946 67 Verzeichnis der Pferde-, Foh- len-, Rinder- und Schweine- Markte in Pettau im Jahre 1918. Pferdeaiarkt am 2. Janner und am 3. Dienstag, danu jeden ersten und dritten Dienstag. Schweine-inarkte jeden Mittwoch. Wenn aber an einen dieser Tage ein Feiertag fallt, wird der Markt am nachst-folgenden Werktage abgehalten. Die Viehuberriiihmstage werden von der Viekverwerrimg Graz be-kannt gegeben werden. Auszug aus der Marktordnung: § 5. Der Marktbeginn wird durch ein Hornsignal bo-ianntgegeben und wird in der Zeit vom 1. April bis 30. September urn 7 Uhr, vom 1. Oktober bis 31. Marž um 8 Uhr geofftiet. Das Betreten des Marktplat.zes vor dieser Zeit ist Kaufern verboten. § 6. Jedes Handeln und Verkaufen von Matktvieh auBerhalb des Marktplatzes, in Gasthausern, Strafien eto. ist verboten und wird als Vorkauf bestraft. Kben-«o wird der Verkauf von zum Markte gettie-beneui Vieh am Tagc vor dem Markte als Vorkauf durch Bestrat'ung des Verkaut'ers nnd Kaufers geabndet. Der Bui'germeister : J. Ornig. Čebelnjak W transportabli, iz lesa, pobarvan, z 10 premik- f ljivimi dvojnimi oddelki (dunajska društvena mera) ter s potrebnim orodjem se takoj iz proste roke proda. — Vprašanja na „Ver-schonerungsverein" v Ptuju. 622 Mizarski učenec se pri polni oskrbi takoj sprejme pri Rudolf Salzer, Maribor, GOthestrasse št. 1462o la kavini nadomestek 1 li.irlon 100 kosov 38 K, od 2 kartonov naprej franko. :: la pralni prašek, :: , prosi, 20 kg poštna kišta 72 K, od 5 kiSt naprej franko oddaja takoj po povzetju A. Amort, Celovce, Volkermarklerst. 8. 625 Nf žensk, vsake vrste, jute, odpadki novega snkna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare posteljske odeje, kocne ^ kosti, konjske repe, svinjsko „ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in kroSnjajji dobijo posebne cone. Seznam sejmov za konje, žreb- ce, govedo in svinje v Ptuju L 1918. Konjski sejem dne 2. jsnuarja in na 3. torek, potem pa vsaki 1. in 3. torek v mesecu. Svinjski sejem vsako sredo. Ako pa pade na tak dan praznik, vrši se sejem na prazniku sledeči delavnik. Dnevi prevzetja živine se bodejo naznanili od živinske vnovee-valne družbe v Gradcu. Izvleček iz sejemskega reda: § 5. Začetek sejma se označi z rogoviro signalom in se določi za čas od 1. aprila do 30. septembra •b 7. uri, od 1. oktobra do 31. marca ob 8. uri. Pristop na sejmišče pred tem časom je kupcem prepovedan. § *G. Vsaka kupčija in razprodaja sejemsko živine izven sejmišča, v .gostilnah, na cestah itd. je prepovedana in se kaznuje. Istotako se razprodaja na sejem prignane živine na dan pred sejmom kaznuje na prodajalcu in kupcu. Župan: Jos. Ornig. s sadjarsko in vinogradniško šolo se s 1. mar-com 1918 v okraju Ljutomer za neko vinogradniško posestvo sprejme. Prednost ima oženjem. Mosečna plača .160 K, prosto stanovanje, zemljišča in hlev za dve kravi. Ponudbe pod „Lohner 621 a", na anončno eks-pedicijo Kienreich, Gradec, Sackstrasse. 621 se pri hrani in stanovanju takoj sprejme pri F. Wester-mayer, izkušeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21. Loterijske številka Gradec, 19. dez. 1917: 69, 33, 25, 82, 27. Trst, 14. decembra 1917: 13, 88, 25, IG, 77. Znana f. ur Max Bohnel, Dunaj, IV., Msrgaretenstr. 27/51 : nam naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste ur po stari ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem Satu neprodane. Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki i!. Ceni); iranko proti vpošiljatvi K 1'—. Cenjeninaročnikiin odjemalci! Vkljub neznosni draginji papirja, tiska, delavskih plač in materijala, ki je vse cene od 300 do 1000 procentov povišala, ni „Štajerc" med vojno svoje naročnine povišal. Zdaj pa smo prisiljeni, povišati naročnino, da zasigurimo i zanaprej obstoj lista! „Š t a j e r c" stane z novim letom: v Avstriji: za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; na Ogrskem in v inozemstvu : za celo leto 9 K, za | pol leta 4-50 K. — Upamo, da nam bodejo cenjeni naročniki vkljub temu zvesti ostali. Vsi ostali listi so že davno morali naročnino zvišati. Mi pa smo čakali do zadnjega trenutka, ker ravno nismo na dobičok namerjeno podjetje, marveč le pošteni ljudski list! Cenjeni prijatelji! Delujmo vsi skupaj, da bode naš list tudi zanaprej zamogel svojo zvišeno nalogo izvršiti. Vse za domovino, vse za cesarja in rodno zemljo! mr z večimi delavskimi močmi se sprejme pri g. Hutter v Ptuju. Žitni deputat za vsako delu. 6|3 Ali hočete ostati od revmatizma,gihta,išias Tisočeri že ozdravljeni. temeljito prosti ? Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bode-• nje, trganje v raznih delih trupla, celo slabost oči so posledice revmatičnih in gihtičnih bolezni. Ponudim Vam nara?ni produkt v zdravljenje! univerzalno zdravilo, marveč zdravilo, kakor ga daje dobra mati narava bolanemu človeštvu. Vsakemu brezplačno poskušnjo. Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučno razpravo popolnoma zastonj. Postali bodote moj hvaležni pristaš. o2. EkspedicijaOpernapoteke Budapest, VLAbt. 252. Cenjene naročnike in prijatelje prosimo najuludneje, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati na naročnino. Mi zanioremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateljem le tedaj izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu, nbtajerc" je ljudski listin nima nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic ! Inzeratna tarifa. Z ozirom na splošno draginjo v tiskovni stroki smo morali svojo inzeratno tarifo zvišati. Odslej stanejo inzerati v „Štajercu" : Cela stran.......K 160--- Pol strani . " .... K 80- — 'A strani........K 40- — i strani........K 20— Vi« strani.......K 10— Vs« strani.......K 5-— Ve« strani.......K 2-— Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc" najboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi • v tem listu vedno polni uspeh. 8 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina v Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- RJ line po K 14, 25 i:t \išje. Dobre j/ harmonike po K 16, 25, 35, 50 in #tj višje, dvevrslne harmonike K 70, J&jm SO, 100, 120, trivrslne K 180, 200, fll) 240, 280.. Izmenjava dovoljena ali ^*^ _____________. denar nazaj. RazpoŠljalevpo povzelo ali naprej-plačilu po razpošiljaini hiši nans Konrad, c in kr. dvorni liierani BrOx št. 1740 (Češko). 52 Zaiadi prema lega (idkazanja Špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje Z,9i ko§inato blago | in divfačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, ; gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam naj- j višjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastini blagom, Celovec. 567 le 5e v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pontieljkih ter sobotah zaprta. Maks StraschiJtf žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 - kapelj aestieua fcepaiišča y Ptuju. Čm xa k«f •■]•> *k ftoiararkik a*__ 4c Si are p<*f po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 HistBi nsr (I obnnng- and DienstYermittiung) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje ^^^ vse vrste posredovanja najhitreje. ""*■ VpraSanja iit pojasnila V mestni stražnici (rotOTž) Delavska družina z najmanje 4 delazmožnimi ljudmi se sprejme takoj ali pozneje. Stanovanje in kurjava prosta. L'/« orala zemlje. Prosto držanje lastne krave. Dnevna plača za moža 1 K 40 h, za ženo 1 K. Natančneje pri Eugetl Pilz'sche Gutsverwaltung in Possnitz bei Marburg. 598 Avtomatični lovilec za podgane K 5'50, za miši K 4*—, »low brez nadzorslva do 40 kom. v eni noči. ne zapusti duha iti se postavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče Ščurkov m Rusov v eni noči, po K 570. Povsod najboljši uspehi. MnogL zahvataih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exportttaus Tintner, Wlen, III., Neulinggasbe Nr. 26/P. , 38 Bakupovalnica 2ide HEHKEL. Dunaj, 9., Alsersfrasse 46 vhod Hebragasse 1. Telefon št. 23442. Zidane oslanke, stare in nove do 40 K. »Cupfana< Žida, zidane niti, zidane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane bluze, zidana krila, zidano perilo ler raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem troške za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 601 Garnitura aea darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro imit., 1 paucerska verižica s priveskom, 1 prstan, 1 igla za kravato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetni gumbi, v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz : I ura za dame ali na naročnik, I zidana žnora s šuberjem, 1 prstan, 1 hrošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura ?a gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priloJili. Ostanek po povzetju. Max Bdhnel, Dunaj IV.Margarethenstr.27 51. mmmm P. n. 614 Naznanjam uljudno, da od 1. januarja 1918 sem svoj parni mlin preje Ružička, Ptuj-Ragoz-nica stavim zopet v obrat, mlin bode vodil strokovnjaško najboljše iz v ež-bani nadmlinar. Obenem prevzamem les vsake vrste za rezanje v parni žagi pri zmernih cenah in najkulant-nejši postrežbi. Albert Miinzer. me m Zagotovljen uspeh Gar. neškodljiva sa vsako sta.o.i. hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusila dozs K 4'—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9'—. mnnietistiia Dr. fi.l Praparate Dunaj lladdtierg. I. 623 Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge ▼ Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,,Marija IA oomagaj" in parfumerija Wolfram; tr Ljubljani lekarna pri „zlataEe jelsnu", t drožeriji A. KauC, in nAdria-Drogerie.1" 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčni!;, grenadine, mall-novec, poprova meta, muškatelcc, po-merančuik, dišeča peria, višnjevec, skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, naneslo ruma in žganja. Snovi z natančnim navodilom ' stanejo K t2'— Eranko po povzetju. Jan Grolich, drožerija pri angelu,__ 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse. solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mhdoslno svežo in nežno. Cena K 5-75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16"—. 6 por-cii K 30-70. Vse orez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu. Diamanti za rezanje stekla Od steklarskih diamantov zamorem sedaj le štev. 4 po K 11-70 in štev. 5'/, po K 16-— poSitjati, ker je dovoz diamantov podvezan in dobava surovega blaga jako težka ter le po visokih cenah mogoča. Troški za povzetje stanejo 55 vin. Jan Grolich, drožerija pri angelu' Framydol je. sredstvo za pomlajenje las, ki rdeče, svetle in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*70. ™"lRydyoirožfvnoa,apovr°d^ I bleda lica. Učinek je čudovit. — ___! 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, fjnjg,6 K 2-45. taltjatalj in odgovorni uradnik: tiari Linhart, Tisk: W. Bianke v Ptuju. 11