Ljuba Jakimčuk je ukrajinska pesnica, pisateljica, scenaristka in perfor-merka, avtorica več pesniških zbirk, omenimo le Kot MODA in Marelice iz Donbasa. Rodila se je leta 1985 v vzhodnem stepskem delu Ukrajine, v Prvomajsku, mestu, ki ga danes okupira Rusija in je bilo porušeno v vojni med vladnimi silami in proruskimi uporniškimi enotami. V intervjuju za pesniški portal Poiesis je Jakimčukova povedala: »Zelo pa sem srečna, da mi je uspelo rešiti vse svoje bližnje - da mi jih je uspelo odpeljati od tod. Ko se take stvari pripetijo s krajem, v katerem si odrasel, te ne zapusti občutek, da nekdo od tvojih nekje daleč umira, ti pa ga ne moreš ne negovati ne biti ob njem.« Vojna v njeni poeziji močno odmeva, četudi je pesnitev Marelice iz Donbasa napisala že dve leti pred izbruhom vojne in je z njo poskusila »utelesiti monumentalnost in emocionalnost« sveta, v katerem je odraščala. Njeno poezijo beremo kot politično in angažirano poezijo, v kateri prepleta polje intimnega s poljem političnega. Ljuba Jakimčuk je med drugim prejela nagrado International Slavic Poetic Award, bila je zmagovalka mednarodnega literarnega natečaja Coronation of the World, leta 2015 jo je kijevski časopis New Time uvrstil med 100 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov v Ukrajini. Tuja obzorja Ljuba Jakimčuk Pesmi Obrvi ne-ne, ne bom si nadela črne obleke črnih čevljev in črnega šala prišla bom k tebi vsa v belem - če že imam možnost priti - in nosila bom devet belih oblek drugo prek druge sedla bom pred ogledalo (ovešeno bo z oblačili) uprasnila vžigalico dogorela bo in jaz jo bom ovlažila z jezikom in si narisala črne obrvi prek mojih prav tako črnih imela bom dva para obrvi svoje in tvoje prek svojih ne-ne, ne bom si oblekla črne obleke nadela si bom tvoje črne obrvi 1464 Sodobnost 2019 # Pesmi Ljuba Jakimčuk Kako sem ubila ostala sem povezana z družino prek telefona prisluškujejo vsem mojim družinskim zvezam radovedni so: koga imam rajši, mamo ali očeta? ali je moja babica bolna, ko ponavlja v slušalko: joj, joj, joj? kot vedno sem zbegana zaradi sestrine vojne drame s fantom ki je bil nekoč moj fant vse moje telefonske zveze so krvne vezi prisluškujejo moji krvi radi bi vedeli, kolikšen odstotek je ukrajinski poljski, ruski, morda ciganski radi bi vedeli, koliko sem je dala in komu radi bi vedeli, ali mi je padel krvni sladkor ali se je name zrušila streha in ali je možno zgraditi meje iz membran na stotine grobov je bilo izkopanih med mano in mojo mamo in ne vem, kako naj jih preskočim na stotine granat leti med mano in mojim očetom in ne morem jih imeti za ptice kovinska kletna vrata podprta z lopato me ločijo od moje sestre zaslon iz molitev visi med mano in mojo babico tenke svilene stene utišajo zvok in ne slišim ničesar več tako preprosto mi je ostati povezana prek telefona dodajati minute mojim klicnim karticam, nespeče noči, xanax zagotovo je omamno poslušati utripanje krvi drugega v slušalkah takrat se mi kri strdi v kroglo: puf! Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi Umreti od starosti dedek in babica sta odšla umrla sta na isti dan isto uro v istem hipu - ljudje so rekli, umrla sta od starosti njuna kokoš je našla svoj konec in prav tako njuna koza in njun pes (njuna mačka je bila zunaj) in ljudje so rekli, umrli so od starosti njuna koča se je porušila njuna lopa se je sesula v ruševine in klet je zatrpala zemlja ljudje so rekli, vse se sesede pod težo starosti njuni otroci so prišli pokopat dedka in babico {g} Olga je bila noseča {g} Sergij je bil pijan in Sonja je imela komaj tri leta tudi oni so izginili in ljudje so rekli, umrli so od starosti mrzel veter je natrosil rumeno listje in pokopal pod njim dedka, babico, Olgo, Sergija in Sonjo ki je umrla od starosti 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk Goseničar prsti se ji zožijo od mraza poročni prstan ji zdrsne s prstanca zažvenketa in se zakotali po tleh roke ji trepetajo kot listi ko se približa goseničar -njegova kolesnica spolzi mimo hčerkinih nog in se ustavi dva moška pristopita ukažeta ji, naj razpre dlani kot če bi hotela zaploskati strmita v njen potni list, si ga podajata pritiskata in stiskata palce na njenem kazalcu namesto žulja najdeta opeklino od streljanja z ostrostrelsko puško {g} pokličeta jo po vzdevku {g} ali morda po vzdevku koga drugega -Butch slečeta jo preiščeta jo položita jo na tla v vrsti stoji devet moških (njej ljubo število) posilijo jo oblečeni v modre obleke (njej ljuba barva) v najkice iz druge roke (njej ljubi čevlji) devet na eni razmršeni -ne psici, ampak ženski Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi njena mala se zvije v fetus gleda brez solz pobere materin poročni prstan drži ga v ustih kot pes kost in gleda goseničarja, ki golta njihovo zeleno mesto 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk Imam krizo zate prižgal si cigareto a ni zagorela bilo je poletje in mimoidoča dekleta so žarela toda jaz nisem več žarela zate - najina ljubezen je izginila - razlagam prijatelju izginila je med eno najinih vojn ki sva jih vojskovala v najini kuhinji - zamenjaj besedo vojna z besedo kriza - reče kajti kriza je nekaj, kar imamo občasno vsi se spomniš krize druge svetovne vojne? oziroma prve državne krize - vsakemu svoja pozabila sem na krizo hladne vojne zdi se mi, da sta bili dve omeniti pa moram še krizo osvoboditve ta zveni tako dobro - kriza osvobodilne vojne iz let 1648-1657 zapisana v učbenikih kriza, ki osvobodi sname jarem za vedno moj praded je umrl v krizi druge svetovne vojne morda v bližini mojega drugega pradeda ali njegove strojnice ali njegovega tanka ni čisto jasno kako sta se med krizo borila drug z drugim ali pa je bila kriza ta, ki ju je ubila, kot kuga nikogar ne moreš okriviti za krizo tako neizprosna je kot smrt in ko se naše domače vojne spremenijo v krize ali je potem kaj boljše? Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi so zato kaj manj boleče? se ptice vrnejo z juga ali morda mi krenemo k njim? zakaj je naš jezik takšen -manjka nam besed za opis čustev ostali sta le kriza in ljubezen kot protipomenki toda če je ljubezen tako zapletena z vsemi temi požari in bliski s krvjo in bolečino (in kri ni menstrualna kri, ampak neko moje novo čustvo) (in bolečina je tvoja) če je ljubezen narejena iz dveh različnih čustev potem jo bomo kmalu poimenovali kriza imam krizo zate, ljubi poročiva se krizo imava boljše bo, da se razideva 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk Lažni prijatelji in ljubljeni celo prevajalčevi lažni prijatelji nekega dne postanejo prijatelji: rečeš kockana - moja draga -in detonacija v meni izoblikuje klobuk gobe vprašam, si pijan? ali veš, kaj ta beseda pomeni v ukrajinščini? obstaja namreč beseda kockanie - ljubka tako si mi rekel včeraj kot da bi ogovoril majhno dekle ponoviš, da sem sladka da sem samo sladka in ne tvoja draga ne govoriš v ukrajinščini, ampak v poljščini da sem tvoja kockana - torej tvoja prijateljica, natančneje rečeno, tvoje dekle veš, rečem, tudi v Belorusiji imajo probleme z ljubeznijo v Belorusiji niti približno ni takšna kot je naša njihova liubov je umirjena in slastna, kot ljubezen do hrane kot ljubezen do domovine, ko ta ni v vojni kako sploh lahko živijo brez takšne ljubezni kot jo imamo mi? rečeš: ljubezen je kot sunek vetra nikoli ne veš, kaj se bo z njo zgodilo jutri na primer v francoščini baiser - ni več poljub ampak pomeni ljubljenje kaj če bi govoril francosko in ne poljsko in izrekel besedo baiser, kot so te jo narobe naučili v šoli in jaz bi se strinjala ker so jo tudi mene narobe naučili v šoli kaj bi se potem zgodilo? saj telo pozna jezik boljše, kot ga pozna pamet telo te ne bo nikoli prineslo okoli Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi ljubljeni moj! ta zveza je tako negotova vsa ta ljubezen se preveč spreminja od jezika do jezika danes poljub - jutri ljubljenje danes romantična ljubezen, jutri - ljubezen do domovine ljubljeni je t'embrasse - poljubljam te samo poljubljam te na lica lažni ljubimec prevajalca bolje rečeno slabe prevajalke 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk Vrnitev vračamo se domov kjer smo osiveli kjer nebo obliva okna v modrih tokovih kjer smo zasadili drevo in vzgojili sina kjer smo zgradili hišo ki raste brez nas toda po naših cestah cvetijo mine koničasta trava in meglica prekrivata globoke luknje vrnemo se zagrenjeni, tihi in krivi želeli pa smo si le hiše in malo miru stati tam, dihati vlago jemati iz albumov družinske fotografije vrnili se bomo tja, kjer smo odraščali čakajo nas naši starši, grobovi in zidovi # # šli bomo peš, celo bosi če ne bomo našli hiše tam, kjer smo jo pustili bomo zgradili novo, s pogledom na nasad marelic narejeno iz modrega neba in nakodranih oblakov Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi Marelice iz Donbasa Tam, kjer marelice ne rastejo več, se začne Rusija Obraz kot premog z modrimi morskimi očmi in svetlo rumenimi lasmi rahlo vzvalovanimi to ni zastava ampak moj oče ki stoji v rovu voda mu sega do kolen njegov obraz je kot premog -z odtisom pradavne preslice poteptane od let 0 morje se je strdilo kot sol 0 trava se je strdila kot premog in moj oče se spremeni v lat trave sive moški je in moški ne jočejo - vsaj tako pravijo v reklamah lica so polna brazd presekanih z jamami in premog, izkopan iz njegovega obraza je zgorel v donbaških kresovih in pečeh in nekje tam zgoraj obstaja kup jalovine grenek kup kot zmaj kot sfinga ki čuva svojega Tutankamona in samo jaz vem 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk da je kup sredi stepe kup zamaškov od steklenic ki jih je moj oče izpraznil in pepel cigaret ki jih je pokadil Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi Dojke iz jalovine ta drevesa so kot barvni svinčniki zasajeni vzdolž ceste samo sem ter tja bo kak kamion zapeljal skozi stepo v gaj Donbas! Donbas! piščalka zažvižga v sončevo uho stojiš v uniformi premogovniškega agenta in vonjaš parfum po reagentih: - ženska sem moj element je voda: {g} a ta ni le za kuhanje čaja {g} ali za pomivanje posode - ne! ženske ne delajo v rudnikih -zato pa so pripravne za delo v tovarnah rafinirajo premog izpiram premog tako kot si izpiram kite drobim premog tako kot mečkam krompir ali pa meljem meso v tovarniškem blenderju in ga polnim s topljenim maslom - se pravi, boršč prelijem z reagenti poslušajte, vsi ti pokloni lepoti donbaških deklet so smiselni če ste videli tiste tovarne 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk če ste se spustili v tiste rudniške jaške ali se okopali v strupenih vodah odtočnih kanalov kjer konča juha mojega boršča če ste se povzpeli na kup jalovine in se zvalili pod njegovo odejo točneje - v njegovo debelo črevo še pred tem pa videli cvetove marelic nežno bele cvetove marelic in jeseni njihove rumene kodre z višine leta rudniškega vozička Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi Marelice z oranžnimi rudarskimi čeladami cvetovi donbaških marelic so pognali bledi v vseh odtenkih neba marelice so si nadele oranžne rudarske čelade pomlad je minila dvajset dobrih fantov vsi pod trideset ... po zakonih enačbe jih je bilo dvajset tu ni nič, kar bi nas lahko razburilo držali so se jeklene niti žice v svoji kletki, stali so kot bi stali na Noetovi barki po potopu tona betona je padla na kletko padli so ven zrušeni sredi prostega pada osvobojeni ja, osvobojeni kot drevesa marelic izruvana s koreninami bilo jih je dvajset in dvajset jih je ostalo oči levo, oči desno po zakonih enačbe ko se je vrsta vila prek pokopališča toda mojemu očetu ni uspelo obdržati koraka ujel se je v premog ko so se dvigali više in više 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk v svojih gumijastih škornjih s ploskimi čutarami brez vode s telesi kot ploske čutare dvignili so se do angelov tam so ... in zdaj babice pripovedujejo svojim vnučkom zgodbo o marelicah z oranžnimi rudarskimi čeladami Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi Zgodba moje babice ko se solze spremenijo v kameno sol ko se morje v trebuhu spremeni v premogovnik mamuti umrejo in so duše krščene zamenjajo pogum za alkohol in najame se jih za delo počakaj! premogovnik te bo požrl ta lepotica s temno kožo iz kamna morda so prav njej v čast Kumani klesali kipe v stepah, neobritih kot rudarji počakaj! rodila bo mrtvo morje okoli pasu ne meri šestdeset centimetrov prsi ji padajo na trebuh ne spusti se vanjo morda se ne boš nikoli vrnil kot otrok matere ki noče roditi enkrat se je pogreznil vanjo in se vrnil s solzami v rokah -pogreznil se je vanjo - drugič in se vrnil s soljo v rokah pogreznil se je vanjo - tretjič ... roke, polne premoga povleklo ga je vse do dna podzemnega morja drevesa marelic so segla z rokami proti nebu marelice so si nadele oranžne čelade in zdaj, ko jeste marelice, je v njihovi sredici - premog to je konec zgodbe 1642 Sodobnost 2019 Pesmi Ljuba Jakimčuk Knjiga angelov tvoji zobje so temni in polni lukenj kot kupi jalovine tvoje oči so sive in ostre kot okoli obrnjene korenine dima iz Alčevska ki se dviga kvišku ukorenini se povsod kot vrbe - slabega zdravja sem a ne iščem usmiljenja rujem travo, toda ne katero koli travo kamnito travo izpod zemlje izpod neba: nekoč je bilo tu morje tu je rasla gigantska trava angeli so se zibali na njej trava je prisluškovala njihovemu pogovoru vtisnila si je v spomin njihove besede in se vtisnila v zemljo zemlja je iztisnila vodo in postala bistvo vsega prekrile so jo sveže vejice in različna debla angelske besede se niso prenašale po zraku zato so se spremenile v lehnjak v okamnelo travo se pravi, spremenile so se v premog in zdaj je vsak rudniški jašek knjiga angelskih besed njihove strani gorijo v pečeh velikanske sveče so raztresene po stepi Sodobnost 2019 1641 Ljuba Jakimčuk Pesmi zato donbaške rastline spuščajo pod nebo barvast dim in se požvižgajo na prepoved kajenja na javnih krajih tovarniška dvorišča so njihov dom in tam kot vsakdo ve celo mačke kadijo toliko kot njihovi gospodarji čiha puha pelje vlak čiha puha Za Yu. A. avgust-oktober 2012 Pesmi je iz angleščine v sodelovanju z avtorico prevedel Peter Semolič 1642 Sodobnost 2019