-oitnlna plaiana i gotovini Cena 1 Din Ul II) ,,}uciMtwaH$UL delcu/ec"! P/iUa&i &. Maka, da tedna t/m4eš v enotna, Hocianaim Jug&stcu/iia Letna naročnina znaša 40*— Din. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Šelenburgora ulica it. 8/1. Račun pri Pogtni hranilnici it. 18.160. Rokopisov ne vračamo 1 Telefon it. 21-99. V Ljubljani, dne 23. septembra 1933. Stev. 38 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Volitve v Delavsko zbornico Razpisane so za 8. oktobra t. 1. in ni dvoma, da je vsa nacionalna javnost dolžna storiti vse, da dobi lista nacionalnih 'delavcev in nameščencev čim več glasov. Ne gre tu za vprašanje Narodno strokovne zveze kot take, marveč za nacionalno zadevo največjega pomena in zato je dolžnost vsakega nacionalista, da sodeluje z vsemi silami in se zlasti udeležuje agitacije. Tri liste si bodo stale ta dan nasproti: marksistična, klerikalna in nacionalna. V dobi, ko se je marksizem zrušil sam v sebi in ko so se na videz solidne in nepremagljive marksistične trdnjave zrušile na prvi udarec, hočejo naši marksisti živeti še dalje n zavzemati internacionalno stališče. Imamo zal Precej uplivnih ljudi, ki smatrajo, da so marksisti potrebni kot nekaka dekoracija, ki .jo rabimo napram inozemstvu. Kje je to inozemstvo? Morda Nemčija, kjer je Hitler z enim udarcem pomedel z marksisti na naravnost tragikomičen način. Armada več kot 15 milijonov mož je zginila s površja zemlje, ogromna večina te armade prepeva danes slavo onemu Hitlerju, ki jo je razpršil na vse vetrove! Ali v Franciji, kjer je nastal v marksistični stranki sami notranji razkol ter moramo pričakovati tudi tam v najkrajšem času Padec te navidez tako strašne partije? Kjerkoli še obstoja social-demokratska stranka, deluje le še s praznimi frazami in gesli, je pa notranje popolnoma izčrpana, saj jo vodijo tipični buržuji. Čemu pustimo eksistirati našo socialistično demokracijo, ko ni bila nikdar v resnici naša, marveč se je posluževala vedno internacionalnih gesel? Čemu delamo to zlasti danes, ko gre ves razvoj dogodkov hočeš nočeš proti oni demokraciji, koje tipična predstavnica je baš marksistična stranka, ta nekdaj tako slavna in v resnici delavska, seda) pa notranje popolnoma preperela, buržuazirana partija? Istp velja za takozvano klerikalno listo. Mussolini in Hitler sta z enim udarcem uničila klerikalne pokrete s političnimi tendencami ter je Vatikan brez vsakega resnega protesta vzel te udarce na znanje. Vatikan ima pač pogum, da je nepomirljiv napram nam in Češkoslovaški, kjer pa čuti močno roko. tam se tudi on podvrže tezi: Država nad vse. Na drugi strani pa berite Ponedeljkovega Slovenca in boste videli, koga pusti danes Vatikan na škofijskih stolicah v Gorici, Vidmu, Trstu in Reki. Pred očmi Vatika-Italija temeljne človeške pravice naj-bo jsih katolikov — naših zasužnjenih bra- tov, Vatikan pa molči in se ne gane. To je krščanski socializem v praksi! Mesto da bi naši vodilni katoliški krogi organizirali ljudske mase ter jih sfanatizirali za borbo proti takemu teptanju osnovnih naukov katoliške vere, mesto da bi dan za dnem pošiljali proteste v Rim in izsilili, da bi Vatikan priznal našim zasužnjenim katoličanom v Italiji vsaj toliko narodnostnih pravic, kot jih imajo divjaki, pa čujemo govore, da je belo-rumena zastava prva za vsakega katoliškega Slovenca in podobne stvari! Kako hočejo voditi našega delavca ljudje, ki nimajo toliko nacionalne zavesti, da bi se zavzeli za lastne brate, čeprav imajo na jeziku vedno in povsod slovenski narod, slovenski jezik in čeprav vodijo tako ogromno borbo za pravice slovenskega naroda in slovenskega jezika tam, kjer ni nobene nevarnosti, to je v naši lastni državi! Bodimo iskreni ter strgajmo krinke z obrazov vseh onih, ki govore o socializmu, pa niso socialni v praksi. Delavec ima le eno bodočnost, to bodočnost mu daje država. In prav posebej naš, slovenski delavec nima in ne more imeti nobene bodočnosti izven Jugoslavije. Povsod drugje ga bo zagrnila poplava nasilnega tujca, povsod drugje bo moral napraviti mesto tujemu, nemškemu ali italijanskemu priseljencu. Če kdo, ima ravno naš delavec največ povoda zavzemati se za res enotno, jugoslovansko, partizansko nerazcepljeno Jugoslavijo, njegova dolžnost je, da se prizna javno k ideologiji jugoslovanskega nacionalizma in da postane z dušo in srcem jugoslovanski nacionalist. Nobena partija ga ne bo rešila krivic in trpljenja, ki mu povzročajo današnje težke prilike, poleg njih pa še nenasitna požrešnost kapitalistov vseh barv in prepričanj! Dokler bodo obstojale partije, tabo dolgo bo razcepljeno tudi delavstvo, tako dolgo bo to delavstvo plen posameznih partizanskih voditeljev. Zato ima naš slovenski delavec samo ta izhod, da se nacionalizira in da sodeluje preko Narodno-strokovne zveze kot živ in agilen, zato pa tudi odločujoč del onega jugoslovanskega pokreta, ki je na pohodu in ga ne bo zadržal nihče. Ni več časa za premišljanje, na delavstvu je, da dokaže dne 8. novembra t. 1. svojo zrelost in da ustvari ta dan svojo lastno nacionalno fronto, ki bo zavalovila kot del jugoslovanskega nacionalnega pokreta preko divnih poljan naše Jugoslavije. Nacionalni delavec in nameščenec, zavedita se svoje velike misije in storita svojo dolžnost! I. C. Po septemberskih slavnostih Slavnosti so končane. CMD je izpolnila svojo dolžnost. Spomenik, za katerega 25 let nismo vedeli, kje se nahaja in zakaj še ni postavljen, stoji na svojem mestu... Je veličasten in izrazit, tako da bo z jasnimi besedami govoril potomcem, da »bolj od življenja smrt je rodovitna«. Pred stebrom ob stolni cerkvi stoje ženske, ki se vračajo s trga in skušajo prebrati napis, ki bi bil bolj čitljiv, če bi bil krajši. Medaljon se jim zdi, da je preveč naprej nagnjen. Sicer je delo lepo izvršeno. Narodna društva in organizacije, pevci, godbe itd. vse je prispevalo, da je bil spomin onih velikih dni dostojno proslavljen. Časopisje je prineslo nekaj spominskih člankov in slik, poročila so bila skoraj Pretirana, kar je nepotrebno. Dvomimo namreč, da je bilo na pokopališču toliko občinstva kot pred 25 leti. Ni ga bilo; a oni, ki so tam bili, so bili z dušo in srcem; kajti pred 25 leti je to bila senzacija in masa vedno živi od senzacij — zdaj je šlo za to, da to »senzacijo« v globokosti razmislimo in spoznamo. .. Masa pa nerada — misli. Govori so bili jedrnati, lepi in krepki, brez sentimentalnosti, polni vere in volje. (Pri stolnici bi bili pač potrebni zvočniki, ker so govore čuli le najbližji.) Božanski jesenski dan je dal vsej sloves-po*eb?VUaj. Nekateri so se fe bSfe dn tViTh««!! P°vabljeni. Morebiti nov, ki ’so žakSi kot"0 °buiali spomi’ dogodki!... Za to bo lahko čas pSljfllceJ pa mislimo, da so ravno ti dogodki o Nas bolj zanima to, ali je bila slavnost v tej obliki potrebna m ali je dosegla svo namen. Zgodilo se je, da je profesor v tretji gimnaziji pred slavnostnim dnem načel slučajno to vprašanje in s presenečenjem spoznal, da ves razred ne ve, kaj je Ciril-Metodova družba. Par učencev se je oglasilo, da je to družba za revne otroke. Morebiti se čudimo, kako je to mogoče, a to ni bil edini razred, ki o tem ni vedel skoraj ničesar. Vkljub okrožnici, ki je oznanjala, da se mladina udeleži sprevoda, isti razred n. pr. ni vedel, kaj pomenijo te slavnosti, dasi je bilo komaj teden po ptujski proslavi. 0 t. zv. septemberskih dogodkih ni bilo med mladino nobenega pravega pojma. Mi vsi mislimo, da izve to mladina iz časopisov ali doma iz razgovorov. Doma pa mislijo, da izve vse to mladina v šoli. V soli pa to ne spada pravzaprav v noben predmet, kajti narodni jezik — pravijo , da je samo zaradi jezika, zgodovinar pa omenja te dogodke le mimogrede šele na koncu IV. razreda, ko pride na J!?1? narodna zgodovina. Pogosto šolo prehiti čas in se ravno doba zadnjih 25 let, ki pravzaprav še ni zgodovina — obdela bolj na kratko... Nam vsem se zdi, da mladina vse to ve, ker vemo mi... Mladina pa je mlada in zanjo je vse to že davna pre-teklost. Njo danes bolj zanimajo goli in re-kordi nego druge javne zadeve, zato je treba, da s takimi slavnostmi obujamo spomin na dogodke, ki tvorijo bistven del naše narodne zgodovine. A ne jezimo se nad mladino ki je otrok svoje dobe. »Čemu imate pa te znake?« je vprašala rodoljubna gostilničarka vstopivše goste. »Kaj ne veste, da je spomin septemberskih dogodkov?« — »Ah, kdo se briga za take stvari!« V takih razmerah ni nič čudnega, če CMD čuti, kako pada zanimanje za naše obrambno delo in da postaja masa čimdalje bolj brezbrižna za narodne stvari. So pa dogodki, ki morajo ostati za vselej bistven del našega narodnega mišljenja in čustvovanja in to so dogodki zadnjih 30 let. V teh 30 letih si je ie narod sam pisal svojo zgodovino. Ti dogodki določajo smer v našo bodočnost... Ne slavimo ljudi, ampak dogodke. V tem oziru se opravičeno piše o nedolžnih žrtvah, kajti edino Arnošt Windischer se je v polni meri zavedal, za kaj gre. On je bil idejni borec, ki je prav razumeval boj, ki ga je bojevala razburjena Ljubljana. In če danes IX) vseh člankih in govorih, ki smo jih čitali in slišali, prav premislimo, kaj je bil bistven uspeh tedanjih dogodkov, bomo rekli, da je bil to začetek konca slovenske strahopetnosti, one strahopetnosti, ki so nam jo vlila v dušo in kri suženjska stoletja in ki so jo izbijali iz naših src in žil vsi veliki naši voditelji od Trubarja dalje, ki je prvi imel pogum stopiti na pot bojevnika, preko Vodnika, ki je dvigal v nas Napoleonovega duha, in Prešerna, upornika in črtomira našega, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Majerja-Ziljskega in vseh Ilircev, politikov in govornikov taborskih do Cankarja in vseh modernih revolucionarjev, ki so ravnali našo v stoletjih upognjeno hrbtenico in skušali v nas ubiti to najbolj slovensko lastnost — strahopetnost. Le poglejte, kadar pride hlapec pred svojega gospoda ali zna nastopiti kot svoboden človek, čeprav morda ni več v službi! Zato so trdo zvenele besede hlapca Jerneja izza zapečka, ko je ugovarjal gospodarju. Koliko se je boril Aškerc z našo narodno dušo, da ji vlije poguma, borbenosti. Vsa njegova borba je boj proti malodušnosti, strahu, bojazni. Če svojih iščeš ti pravic, po konci glavo nosi! Ponižnika ves svet tepta in le za norca ga ima... Zahtevaj, nič ne prosi! In vsa slovenska bolest je bila pravzaprav posledica te strahopetnosti... Kakor so bili Nemci bolni od nestrpnosti in jeze, ker niso mogli z enim mahljajem odstraniti te zapreke do Adrije, ki se je tako držala slovenske grude, tako smo bili bolni od slabo-, sti, ker nismo čutili lastne moči, ki jo je bil Bog dodelil Petru Klepcu in smo se v imenu neke kulture bali — balkanskega boja. tistega, ki veleva: glavo za glavo, zob za zob. Kakšna sramota prej imeti opravka s policijo in z gosposko. Po septemberskih dogodkih pa nam je bilo vse eno. Voljno in skoraj dobre volje so ljudje sedeli na zatožnih klopeh, vedeli so, da ni pravice, in vedeli so, kam vodi ta pot. To je bil veliki uspeh teh dni, da so iz nas strahopetcev napravili bojevnike in revolucijonarje, ki so preziral1 paragrafe in kazni. Saj je iz teh dni rastla mladina, ki je proglasila žrtev kot dolžnost, ne kot nesrečo... Ta nova miselnost je šele omogočala pravi boj za svobodo. Srečni smo bili pri misli, da slavimo ta spomin že v svoji narodni državi. Kako bi bilo, da ni bilo nje, ki nas je rešila za vselej v svoj objem, da moremo sedaj kot svobodni ljudje gledati na pot, po kateri smo šli in videti vso nevarnost, ki nam je pretila, če ne bi bila v zadnjem trenutku prišla rešitev, ki bi bila nemogoča tudi po septemberskih dneh. ker je bila sila prevelika, da bi jo bili sami premagali. Proč od Rima Rapallo je zapisal in obsodil na smrt pol milijona Jugoslovanov, fašistična revolucija je obsodbo potrdila in pristopila k njeni izvedbi. Na milijone src je zadrhtelo, zemlja je zaječala pred nečem groznim. Doberdob prepojen s krvjo jugoslovanskih sinov, ki so ga branili pred zemlje lačnim tujcem, je postal njih last, Soča pa trudno leze in počasi ter odnaša solze v nebo vpijoče, ki jih pretaka naš rod' po goriških brdih in po sončni Primorski. Dim se vali po prej cvetoči pokrajini, ruši in uničuje se narodno premoženje. Sino- vi naroda, ki ljubijo svoj narod, so streljani v hrbet, najboljše požira jetika po konfinacij-skih taboriščih. Naša zdrava deca je deležna jetičnih izpljunkov podivjanih in degeneriranih fašističnih hord. Po naših selih, kjer je nekoč veselo odmevalo fantovsko petje, kjer se je bohotno vil rožmarin in nagelj, so danes še samo grobovi živih mrtvecev. Ogromna kupa gorja je ta naša sončna zemlja. Tako je delala in še dela posvetna oblast! Kaj pa cerkvena? Narod, kateremu so vzeli vsa prava, narod, ki so mu vzeli šolo, dom in jezik, kam naj se zateče, kje naj išče pomoči? Ve. da se preko teh krivičnih mej nahajajo svobodni bratje, ki čutijo z njim, toda pomagati mu za enkrat ne smejo in ne morejo, ker njihov čas še ni prišel, utrujeni so od borb in zmag in — medsebojnega klanja. Kam naj se zateče naš rod, kje naj išče tolažbe in utehe v teh težkih dneh? Vera, ki je globoko vsidra-na v njegovem srcu, zaupanje v Boga sta ga napotila v cerkev, v to zadnje zavetišče obupanih. Mislil je v svoji naivnosti, da bo tu varen pred napadi, da bo mirno in pobožno potožil svoje gorje Njemu, ki je dejal »Pojdite in učite vse narode v njih jeziku!«. Mislil je, da bo tu našel opore in moči, da izdrži neenako borbo do dne, ko bodo prihiteli svobodni bratje, da razbijejo težke verige robstva. Na goriški stolici sedi sivolasi starček Sedej in gleda razkropljeno in zbegano čredo ovac, med katero koljejo krvoločni volkovi. Tolaži svoj ubogi narod in ga hrabri, pravico uči in potrpljenje ter ljubezen do bližnjega in Boga. Toda vse molitve ne zaležejo nič. ne Pomaga niti jok in vzdihi, saj je narod, ki ga Preganjajo samo raja slovanska. Lateranski letnik se osvobodi lastnega robstva, da bi lahko sinovi njegovega rodu svobodno divjali tudi po božjih svetiščih in uničili zadnjo besedo jugoslovenstva. V Bazovici padajo mladi heroji ubiti iz Pušk, v Gorici omahne strt po streli iz Rima, iz Vatikana, sivolasi vodnik knezoškof Sedej. Besne veselja divjajo podivjane horde, nič jim ni več zaprto, tudi cerkve pripadajo njim, saj jim stoji na čelu, saj je poglavar naslednik Sedejev fašist Sirotti. Jugoslovanski narod nima ničesar več, vse mu je odvzeto. Umakne se. Edina nada so mu še svobodni bratje. Zgubil je zaupanje v Kristusovega naslednika na zemlji, saj vidi, da je tudi on nepravičen, da je tudi on samo član naroda, ki je našemu ljudstvu zapisal pogin. Nada je samo ena, hrepenenje samo eno, vera samo v eno, v svobodno Jugoslavijo, v svobodne brate. Ali je ta vera pravilna? Ali bodo ti svobodni bratje storili to, kar oni od nas pričakujejo? Žalostna nam majka! Gledamo vse gorje naših bratov, vidimo njih počasno in grozno umiranje, vemo, da sta enako kriva oba Rima, papeški in cesarski, toda odgovoriti moško, kot bi bilo vredno svobodnega naroda, ne znamo. Preveč cmeravi smo, težko smo se privadili »Bože Pravde«, našim očem, ki še vedno gledajo krmežljavo v svet, je menda najlepša rumeno-bela zastava, dočim nas modro-belo-rdeča bode v oči, kajti ona menda predstavlja strah, ki nam preti od pravoslavja. Hlapci smo, sužnji, katerim so verige sladko breme, ker nas več ne tišče. ker se grejemo pod toplim svobodnim jugoslovanskim solncem. Tujec, tiran v črni srajci in posvečeni mašniški obleki, morita naš bedni rod, mi jim pa ližemo pete. Obsojamo zločine, ki jih vrše nad našim narodom, toda zdi se mi, da pri tem mislimo, da 'mora biti tudi to. saj', kar »bog stori vse prav stori«. Drugače si ne moremo predstavljati bedastoče našega časopisja, da na eni in isti strani žigosa divjanje fanatičnega Sirotija in fašističnih tolp, ko pod istimi vestmi pozivajo katoliške Hrvate in Slovence (Jugosloveni zanje sploh ne obstojajo) na sveto romanje v Rjm. Na eni strani vidimo, da sv. oče nima nikake tople besede za našo rajo. da ne stori nič v njeno obrambo, temveč se jo s pomočjo njegove italijanske duhovščine huje uničuje, da pa on pozdravlja mile mu goste iz katoliške hrvat-ske in jih bodri, da vztrajajo v borbi do konca, do zmage, medtem pa jadikujemo nad tem, ker Sirotti ne bo zamenjan, ker mu sv. stolica ne najde primernega naslednika, ki bi nadaljeval delo v njegovem pravcu. Ajmo ajmo dinarje zbirajmo, Rimu jih in Italijanom dajmo. Sužnji! Sciavi! Popolnoma pravilne psovke. Ali so to svobodni bratje, ali so to dosledni možje, ali naj bo tak narod sposoben, da osvobodi nesrečne brate? Ali moremo taki kot smo biti njim up in nada? Ne bratje! Narod, ki hoče, da živi, mora biti krepak, zavedati se mora svojega dostojanstva in časti, vrniti mora milo za drago, zob za zob. Drugače umira in pogine, ker drugega ni vreden. Kretenov svet ne trpi. Kdo naj odpravi to zlo. kdo naj ozdravi narod, da bo vreden nad, ki jih vanj stavijajo nesrečni bratje? Mi! Jugoslovanski nacionalisti! Mi moramo vstati, spregovoriti moramo, da nas čuje svet, da ne bodo vedno mislili, da smo Slovani ljudje druge vrste, ki ne zaslužijo drugega kot bič in verige. Globoko spoštujemo versko prepričanje vsakega poedinca in naroda, ravnajoč se po geslu: brat mi mio, koje vere bio. vendar ne smemo dopustiti, da bi peščica ljudi še naprej izpostavljala narod zasmehu Rima, onega Rima, ki ima za nas samo svinec, pljunke in različne Sirottije. Polni so naši holmi cerkva, v Djakovu stoji krasna katedrala največjega Jugoslovana Strosmajerja, tja naj roma naše ljudstvo ne v Rim, v katakombe smrti Slovanstva. Molimo Boga, ki nam je vsem Jugoslovanom eden, in potujmo k poglavarju v Rim, ki je samo in vedno sin ljudstva, ki se mu hoče tuje zemlje in tuje krvi. Kaj naj po vsem tem iščemo v Rimu, po čemu naj hodimo tja. Mar morda mi rabimo tolažilnih besed, ko lahko svobodno molimo v svobodni domovini. Ne! Nihče ne sme v Ritn, na vzhodu je luč, je sonce za Slovanstvo, zapad pa seje med nas samo smrt in pogin. Če hoče kdo v Rim, mu je treba preprečiti, yse te ljudi je treba označiti kot izrodke naroda, ki niso vredni zlate svobode. Med nami in Rimom ni kompromisa. Odšli bomo tja takrat, da se pbrazgovorimo, ko bodo naši prapori zmagonosno stali ob Tilmentu, takrat ko bo naša deca veselo čebljala v sladki materini govorici, ko bo odmevala pesem preko naših brd, ko bodo maščevane in oprane vse krivice, ko bo maščevan Sedej • in Bazovica. Takrat bomo šli v Rim, ko bo ves naš rod svoboden, samo kot osvetniki za krivice in gorje prizadejano našemu narodu, bomo razgovarjali z njimi. Dokler pa bo naš narod zaničevan in preganjan od . božjih« namestnikov na zemlji, na svoji lastni grudi, ne sme biti Rim za nas nikako sveto mesto, ampak sovražen grad na Petrovi skali, katerega je treba porušiti, da naš rod ne pogine. Bog je povsod pričujoč, kdor pa hoče častiti po božje človeka, ki ga tepe, ta ni normalen, s takim je treba na varno, da ne bo zapeljeval in sramotil naroda, ki mu še veruje. Dovolj strašen davek, davek v krvi plačuje naša zasužnjena raja tem trinogom, zato ne bomo nikdar dovolili, da bi svobodni Jugoslovani dajali tem' ljudem še drug davek v njihove nenasitne bisage, katere oni častijo po božje. Ne v Rim, proč od tega krvavega Rima nam mora biti zapoved, »saj kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Jugoslovanski nacionalisti bomo pazili, da ne bodo krivi proroki še nadalje vodili našega ljudstva v smradljive kloake klerikalizma, in bomo vsak poizkus kaznovali, kajti oni, ki ne znajo ceniti narodove časti, nimajo niti lastnega dostojanstva. Nikdar ne bomo dopustili, da bi kdo v znamenju križa zasužnjeval naš narod, ker se dobro zavedamo, da je prvo narodna svoboda, in če te ne vidimo dovolj jasno, da se narodu jemlje tudi — vera. I. K. Še beseda o naši šoli in vzgoji V imenu staršev, ki imajo po več otrok v šoli in najbolj čutijo finančne težave zaradi nereda v šolskih knjigah, se zahvaljujem »Pohodu« za to, da se je zavzel za nas iu pojasnil to vprašanje s pravilnega stališča. Toda ena nesreča — pravijo — ne pride nikoli sama ih, kakor vse kaže — tudi Vaše besede niso segle vsem dovolj globoko v srce, kajti nekateri profesorji zahtevajo sedaj namesto ene prepovedane knjige, dve ali pa tri drugOj kar bi moglo še pomnožiti stroške slovenskega očeta pri nabavi šolskih knjig. Tudi }e vprašanje, ali se profesorji prej, ko kako knjigo naročijo, sami prepričajo, ali je knjiga res nujno potrebna in po-rabna, ali odgovarja namenu pouka, ali ne. Kajti pri nekaterih takih knjigah sem v res-niei dvomil* ali se bodo dalle s pridom rabiti po naših šolah. Ali je res treba n. pr. za nemščino v spodnjih razredih dvoje učnih knjig, če se še ena komaj predela. Ali je treba, da mora učenec kupiti vse, kar se komu zdi, da bo potreboval, čeprav bi se morda dalo izhajati tudi z najnujnejšim. V teh težkih časih pride vse to v poštev. Zato želimo vsi, da je letos zadnje leto tega nereda in da se uvedejo v vse šole enotne, poceni, praktične in porabne učne knjige. Vsak oče popolnoma soglaša z vami tudi glede knjig v cirilici. Bolj ko kdaj prej visi danes nad vso našo šolo in vzgojo vprašanje — kruha. Prej je študent ^udiral brez skrbi za bodočnost, na koncu študij ga je čakala služba in le redko se je zgodilo, da je 'bilo treba čakati na namestitev; oče je z veseljem žrtvoval zadnji groš, saj se je zavedal, da bo sin preskrbljen in da bo lahko živel. Zdaj vsega tega ni: že sedanjost je obupna, bodočnost pa gleda še bolj mrko proti nam. Posebno glede naše ožje domovine je nemogoče pričakovati v doglednem času kako izboljšanje: vse je prenapolnjeno, služb ni, nezaposlenost preti od vseh strani. Treba je torej vso šolo in pouk urediti tako, da bo absolvent naše šole našel lahko mesta drugod. Mi torej ne smerna zaplankati naše šole s sanioslovcnskim zidom, ki naj bi stal ob Sotli in Kolpi, kajti s tem zidom zapremo bodočemu absolventu tudi pot v one kraje, kjer bo v svoji narodni državi našefl svoje delo in svoj kruh! Danes je neumno koga strašiti z Makedonijo, ko so razni izletniki potrdili, da je to zelo lepa in zanimiva pokrajina in bomo lahko srečni in zadovoljni, če bodo naši otroci tam našli svoj košček kruha, kakor so ga našli tudi naši naselniki iz Primorja. Le široka državna in nacionalna vzgoja more usposobiti našo mladino, da se bo počutila povsod doma in da bo zmožna služiti svoji državi na vseh postojankah in v vsaki pokrajini. Časi postajajo čim dalje bolj resni in čuti jih tudi naša mladina. Zato misllim, da ne bo več nasedala raznim agitatorjem, ki so z njo vprizarjali one sramotne protidržavne orgije, ki so najbolj bolelo nas očete, ko smo se spomnili vseh naših bojev za svobodo in smo videli, da miladina ne zna ceniti niti največjega daru, ki nam ga je prinesla narodna država, to je univerza. Ta univerza, ki bi morala mladini odpirati pogled Y svet in jo pripravljati za delo na širokih tleh jugoslovanske zemlje, je postala žrtev omejenih agitatorjev, ki so vprizarjali stavke zaradi enega pisma v cirilici. Zaslepljenci! In mi nacionalni očetje smo morali gledati, kako naši sinovi podlegajo tej agitaciji in t-vkljub našim ugovorom — razglašajo neko samoslovenstvo kot edino rešitev za slovenski narod! Kakor da bo samoslovenstvo nam odprlo vrata v svei! In če si vprašal, kje so vzroki, da mladina tako malo razume jugoslovanske ideale naše predvojne generacije, si nehote dobil odgovor: Krivda leži tia srednji šoli, tam ni prave nacionalne vzgoje, zato mladina sledi vsakemu dovolj predrznemu agitatorju, ker mu ne zna ugovarjati. Iz tega se vidi, kake važnosti so enotne in v pravem duhu pisane knjige v srednji šoti! Kako smešno — da si žalostno! — je izgledalo vse, kar se je godilo v tem znamenju na ljubljanski univerzi zadnjih par let, ako smo zraven pomislili, da je: ta univerza dar onih žrtev, ki so padale za Jugoslavijo in jugoslovanstvo, in da bo ta mladina, ki zdaj proknnja in sramoti, kar je nam svetega, morda rtekoč iskala kruha tam, kjer je doma' cirilica, in bo srečna, če ga bo dobila. Zdi se, da to spoznanje že prihaja in da bo pametna mladina iz vsega začetka usmerila ves svoj študij tako, da ji bo odpiral pot povsod, kjer se razprostira naša država, da se torej služba izven Slovenije ne bo smatrala za žrtev, ampak za pravico in dolžnost, ki gre vsakemu Jugoslovanu. Na to pa je treba pripravljati mladino že v srednji šoli. Ze tam je treba uveljavljati ono geslo, ki je nekdaj služilo Rimljanom, da Rimljanu nič rimskega ne sme biti tuje; istotako moramo vzgajati našo mladino v tem duhu, da jo bo vodilo geslo: Jugoslovan sem in nič jugoslovanskega mi ni tuje. To pa je mogoče le s tem, če se mladina privadi domačih pisav, jezikov itd. tako, da ji je pri maturi in po maturi vse eno: slovenščina ali srbohrvaščina, latinica ali cirilica, to Se pravi, da zna in razume vse, da čita lahko vsako knjigo iii časopis, da se razume in razgovori lahko z vsakim jugoslovanskim človekom in da tudi spoštuje in ljubi vse, kar je našega, bolj ko vse tuje in ne-naše... To mora biti cilj jugoslovanske srednje šole in bi bilo prav, da se v tem oziru iie pozna nobene popustljivosti, kajti Jugoslavija bo v bodoče mogla dati dela in kruha le Jugoslovanom. Gledati moramo z vso resnostjo v bodočnost. Ni druge rešilne poti! Nobena še tako samostojna Slovenija nas ne reši, ker ne more dati kruha vsem Slovencem. To pa ni nikaka nesreča. Kot mal del velikega naroda se bomo lahko povsod uveljavili, če bomo na to pripravljeni, pripravljati pa mora mladino — šola. Zato je šola. Ne zato, da v nji ozko orientirani ljudje prodajajo svojo slovensko sentimentalnost in odvračajo mladino od onega širokega sveta, ki je in bo njena skupna domovina; ne zato, ampak zato, da v nji mladina dobi razmaha in poleta, da se kljub slovenski maioštevil- nosti čuti kot del velike celote, da si s svojim omejenim slovenstvom ne zapira pota v širši jugoslovanski svet, ki je velik in bogat, poln duševnih in prirodnih zakladov, ki bodo vsi naša last, če jih bomo osvojili. Učne knjige torej niso zadeva, ki naj služi samo pisateljem in založnikom, ampak mora služiti pravi vzgoji in pripravi naše mladine za bodočnost. Danes ne kaže izgubljati časa; čas je drag. Dobra učna knjiga omogoči, da se tvarina dobro in pravočasno obdela; naši otroci bodo morda imeli težji boj za obstanek nego mi. Treba jih je na to pripraviti. S stavkami in demonstracijami ne bodo nikamor prišli; vse je izguba časa. Treba je dela in zopet dela! In vse je v načrtu, ki vodi do uspeha, ne pa po taki zmedenosti, kot smo jo videli doslej. Svoboda je lepa stvar, toda absolutne svobode ni, dokler si mora človek v potu svojega obraza služiti svoj kruh. Vse države dobivajo čim dalje bolj obliko mehaničnega stroja, kjer bo vsak državljan dobil svoje delo in svoj kruh. Morda edino to vodi do rešitve! Poglejmo v Nemčijo, Italijo, ali Rusijo, povsod je že šola na delu, da vzgoji novi zarod za novi čas. Tudi mi moramo misliti na bližnjo bodočnost in, če s tega stališča pogledamo našo srednjo šolo, kakor se nam kaže danes, bomo videli, da edino enotna nacionalna in socialna vzgoja, ki mora odsevati iz vseh šolskih knjig, vodi naš mladi zarod v novo lepše življenje, kjer ne bodo igrale vlogo malenkostne razlike v jeziku in pisavi, ampak ona velika skupna življenjska vprašanja, v katerih je rešitev nas vseh. Ta vprašanja pa bodo tem lažje razrešljiva, čim bolj enotna in enaka bodo naša naziranja glede življenja, družbe, naroda in države, katere otroci smo, in zato želimo, da v nji vsi najdemo svojo srečo in blagostanje. DROBNI SPOMINI. Poznam rodbino, kjer je bil še v tistih temnih časih avstrijskega hlapčevstva ne le samo slovenski duh, ampak vseslovanski. Septemberski dogodki so planili v otroške duše te družine ko zadnja iskra, ki je na veke podžgala plamen hrepenenja po svobodi. Oče, pokojni dr. Alojzij Kokalj, kot akti-V3ii branitelj obtožencev, je s tiho zadovoljnostjo zrl na svoje otroke, ne da bi jih z besedami hujskal proti režimu. Molk je bil njegova specifična oznaka. Sovražil je gro-meče besedne izlive in zato je le delal, delal za vstajenje našega naroda. Njegov vzgled je vlekel. Starejši hčerki M. je bilo tedaj deset let in hrepenela je storiti kaj za narodno stvar. In v šolo grede je dejala trem realcem, ki so nemškutarili za njenim hrbtom: »V slovenski beli Ljubljani se govori od zdaj samo slovenski!« Dobila je brce, zlasti od srednjega. Zapomnila si je njegov obraz, in kmalu po prevratu ga je videla v jugoslovanski častniški uniformi... Otroci nacionalistov so po septemberskih dogodkih nosili dalmatinske čepice kot izraz vseslovanskega bratstva. Tako tudi dr. Koka-ljevi_ Hčerka M. je obiskovala notranjo šolo pri Uršulinkah. Na stopnicah je srečala zna/io nemškutarico Sch., gojenko višjega razreda. Ni mogla, da je ni nahrulila s psovko: »Windischer Teufel!« M. se je pritožila pri svoji razrednici, ki je bila Slovenka. Ni ji takoj odgovorila, čez nekaj dni je pa dejala: »Kleine, bete fiir deine Feinde!« Ta zagrizena sovražnica našega rodu Sch., je menda danes vdova visokega jugoslovanskega oficirja. Če ni ona, je pa njena sestra, kar ne izpremeni bistva ... Med vojno je sovraštvo nemčurjev pri-kipelo do vrhunca in znana ljubljanska nem-čurka Sch. je dejala pokojnemu dr. Al. Ko-kalju, ki je bil v tistih kritičnih časih starosta ljubljanske sokolske župe: »Herr Doktor, nach dem Kriege kein Sokol mehr!« Dr. Kokalj jo je pogledal in dejal slovenski prepričano: »Gospa, Sokol je bil, Sokol je in Sokol bo...« Zaškripala je z zobmi m odšla. Čudil se je le, da ga ni denuncirala ... Vendar je previdnost zlata vredna... in danes znajo njeni vnučki naš narodni jezik... in morda bodo še prav dobri državljani... Včeraj so videli ti trije in še mnogo drugih predvojnih zakletih sovražnikov našega naroda povorko Sokolov in drugih nacionalnih udruženj m.. zmago jugoslovanske ideje... Da, da, »tempora mutantur ...« še nekaj o Naših imenih V članku >Pohoda« »Komedija z našimi imeni«, pisec opravičeno kritizira potvarjanje naših imen. Kaj pa naša krstna imena? Poleg tuje robe, tako si naša izvestna javnost kaj rada natika tudi tuja krstna imena, seveda, da ije bolj »nobek. Ivan, Anton, Matija, Netžiika ličd. so preveč kmetski, vsakdanji, že izven mode. Nadevamo s>i imena, ki jih ne najdeš v nobeni, pratiki in koledarju. Saj bomo mogoče nekega dne odtali v kakšnem slovenskem časopisu: »Gdč. Rumba X...«, ker je sedaj ples rumba modem. Gospodje ne bodio trpeli na ugledu, niti bodo gospe in gospodične manj lepe, če se bodo dičlile z do-imači/mi imeni, kakršne so dobilti pri kratu. Tudi v tem tiči narodna zavest. Dajmo novorojencem slovanska imena, saj jih imamo ne-broj ijalko lepih. Odpravimo ta nedostaitefc in osamosvojimo se tudii! v tem pogledu! Inž. Ivanovič: SVETSKA KRIZA I NJEZINO REšENJE (Predavanje v radiu) Nastavljaj uči sa iz/vadjamjiana moje ekonomske teorije — neču navadjati matematske formule i funkcije, koje su navedene u mojoj knjiži »Weltw>irtschaftsicrise und derem Lo-smig-, da bi vam ju razjasnio, ali ou na-3tojati, da ju pomoču reči razumljivo ras-tumačim. — Te reči ne baziraju na logičnim dedukcijama, več samo na opmivanju matematikih kostatacija. Prateči točno, bilo koju vratu sirov ine od iprasirovine do gotovog fabrikata, uverit če se svatko, da taj gotovi fabrikat sad rži samo manuelna 1 duševna dela, adi nikakvog nia-terijalia, te da je cena tog istog fabrikata samo zb roj dohodaka, plačen ljudima za duševni i mianuelni rad, koji »u direktno ili indirektno zaposleni pri produkciji i razdeli toga fabrikata. — U zimam jedan sva kidanji primer, pomoču kojeg ču razjasniti navedeou ivrdnju. — Poljoprivredmik, t. j. seljak, prodaje jedan produkt svojeg duševnog i marni-elnog rada — jednu sirovimi, n: pr. jednu vo-lovaku kožu, jednome imdustrijalcu za pre-radiu kožar. — Taj induStrijalac, pomoču svojih vlastitih uredjenja i pomoču mahuelnog i duševnog rada svojih naaneštonika prevara tu sirovinu. m poHabrikat, te ga prodaje opet drugome industrija leu, koji ga opet pomočil svojih vtestitih uredjenija, te duševnog i ma-nuelnog rada pretvara u gotovi fabrikat. — Taj isti indus4r4jalac prodaje taj gotovi fabrikat tegovfijj; h trgotvac potrošaču. Seljak- j® dobi« za sirovimi n. pr; 500 novčanih hiottiatea, vi sa kojima je platk) svoj vlastiti dufciuni i ro&huelnl rad, te svojih e vmt u a hlih1 nada rtka, ka*#amortiwicij^<. H. proizvodi, koji služe za povečanje na-cionalnog imaiija, poznato pod imenom stva-ranje kapdiala. Količina produkcije za sva {a tri bitno razli&ty proizvod^, kao i za svakog pojedi-nog' je potpuno od red jena po liihožini ulože-nog nacionalnog inianja'u produktivpiini ure-djenjiiiia i zaposleniin ljiidima t, ji. za produk-cijvi proiKvoda žlvotnog siandartii o-p^toje pot- ciji proizvoda, koja služe za uzdržavanje, na-domeštanje i poveča vanje opstoječeg nacionalnog imanja. Tako n. p. postoje produkcijska uredjenja n. p. tekstilne naprave, koje produciraju proizvode životaog standarta — odela —. Za produkcij u tekstilnih naprava postoje opet produkcijska uredjenja, koje producira ju tekstilne naprave i delove istih, sa kojima se pak opštoječa tekstilna uredjenja uzdržavaju, nadomeštaju i ipove&vaju. Buduči da cena svakog produkta pret-stavja samo zbroj dohodaka pojedinih ljudi u pojedinanr ekonomskim faktorima, to predstavlja i cena celokupne produkcije opet samo zbroj dohodaka od svih ljudi u svlina, ekonomskim faktorima, te je i za 1n, kišpovna moč gospodarske zajednice potpuno jednaka proizveden^j produkciji. Opstoje pak u svakoj g(»po4arskoj zajed-nlci ljudii sa raziličitim dohotcima, koji ini omogučavaju i različite životne standarte. Povečanje dohodaka za pojedine >l j ude, može biti neogriiničeno ali poivečanje živatnog standarta imiado svojih granita t. j. poatoji kod jednog šlahovitog razvitka jedan maksimalni životai standart. Usled toga, sve one grupe ljudi, koji injaju mangi dohodak, negoli jšto je njihov že-ljeni životni stanjdairt, kupu ju i itroše samo proizvode životnpg standarta, dočiin sve ono Sirupe ljudi* koji im#ju vfiči dohodak, negoli to je njihov živgtni niaksimalui standart, kupuju i troše proizvodi? životnog standarta do postignuoa njihovog maksimalnog životnog standarta a ostatak upotrebljavaju za uzdirža-vanje, nadome^tanje i povečavanje opstoječeg nacionalnog imanja. Buduči pak, da je produkcija od tri bitao različita proizvoda, koije bsš PX& navedene grupe kupujfi, potpuno odredjena sa množi-iiom uiložeuog nacionalnog imanja u produktivnim uredjenjima i sa zaposlenim ljudima, to mogu nastali u svakoj gospodarakoj zajed-nici saino sledeča dva slučaja: lr da je produkcija proizvoda životnog standarta premaleoa, to inora da se poprečni životni staindart od svih snizi ili da se poveča radnoj vreme. Takav slučaj je bi o za vreme mta t, j. u torne dobu je bila zaposlenost pre-malena. % da je produkcija , proizvoda životnog standarta prevelika, to mora d^ se povečaj« dohotki svih onih ljudi, koji trošfe samo proizvode životnog standarta, ili da se eferati radno vreme pri istim dohotcima. Takav je slučaj danas na svetu, koji daje iz#1**^ da je idoženo previse nacionalnog imanja u pro-duktiynaiumedjenjima. Sve oije grupe ljudi, koji sa svojini su-višniin doliolcima kupuju nova produkcijska uredjenja n. p. tekstjtoe naprave t. j. poveča- inapiouajjio ipianje u produktivnim ure-djetijinia, prouzrokuju pak, u najbližoj bu-dučnosti povečanje produkcije tekstilnih proizvoda. Ta ista grupa ljudi niti imede 'želje a nijti može potrošiti povečam u količinu tek-stilnih proizvoda, dočiin onim drugim grupama ljudi, k°ji pak imaju želju, ni je orno-g učeno trošiti povečanu produkcij-u, — te i za to nastaje uesuglusje mediju produkcijom proizvoda živolnog standarta i potrošnjom istih. (Nadaljevanje prihodnjič.) Z obhodov Celi« V znak protesta proti vatikanski politiki napram slovenski in hrvaški manjšini v Primorju ter v odgovor na neupravičeno gonjo rimokaMiških škofov proti jugoslovanskemu Sokolu so prestopili iz rim.-kat. vere v pravoslavno sledeči gg.: 1. Rakošek Josip, nadučitelj, Braslovče, 2. Špacapan Fedor, posestnik, Košniea, 3. Špacapan Bogomil, dijak, Košnica, 4. Šro"t Ivan, dijak-rudar, Celje, 5- Blanc Blagoje, dijak-rudar, Hrastnik, 6. Prašnikar Anton, dijak-rudar, Celje, 7. Videc Josip, rudar, Sv. Jedert, 8. Šegel Ivan, zasebnik, Celje, 9. Horjak Dušan, uradnik, Herica. Nadaljnje priobčitve sledijo. Koprivnih pri Keimto Telovadni nastop mlade sokolske čete v “•oprivniku dne 27. avgusta t. 1. je kar naj-lnipozantneje uspel. Največji idealist se ni mogel pred par leti predstavljati takega speha. Vse priznanje mali sokolski četi 36 elanov in 18 članic, predvsem pa na vsem neustrašenemu narodnemu bor,cu starosti r, Prinčiču, ki gre preko neštetih ovir s j. ni tako zvanili »kočevskih lojalnih držav-lanov« po svoji jasno začrtani poti. Na tej avnosti se je lahko vsak prepričal, da so Poročila iz Koprivnika povsem resnična. Kar iso tega dne voditelji kočevske lojalnosti m ,vse zgodaj odvedli na neko bližnje ro-•’ s-e ie P°tuhnilo po hišah. Da ni ves Pivnik enak in da je med domačini mnogo častnih .izjem, nam je pokazala udeležba, br iZredno priznanje črnomaljskemu starosti truH U Vrankoviču, ki je z neumornim Gr i °rganiziral poset preko 200 članov. mMt1 ° korakanje z načelom konjenice in r ne godbe črnomaljske, nam je pričal,^ da l zuniete težnje Jugoslovenstva na Kočevja11 in da ste, z žrtvami pripravljeni, nam “‘ati bralsko ob strani. Gospodu J. Martelancu, kapelniku, kakor tudi vsem ostalim elanom godbe za njih celodnevno brezplačno Sv'iranje uajlepša hvala. Brez njih, bi slav-nos't ne uspela tako dobro. Brat starosta g. Lovšin in brat sreski načelnik Platzer, sta privedla nad 110 članov kočevskega Sokola. Oba brata sta lahko ponosna na trud in 'uspeh, ki sta ga imela z organiziranjem tega izleta. Na sličen način «aj tudi ostala matična društva vlivajo pogum svojini mladim sokolskim četam. Nad 500 udeležencev iz bližnjih in dalj-njih krajev je javno pokazalo, da se nacionalna ideja na Kočevskem ne sme. več zanemarjati. 350 v povorki stopajočih Sokolov in Sokolic je memento nasprotnikom Sokolstva v Koprivniku. Člani in članice so skupno izvajali strumno precej težke proste vaje. Na orodju Pa so se, posebno odlikovali telovadci iz Kočevja, Burnih .ovacij je bila deležna deca iz Koprivnika. Po telovadnem nastopu so Člani in članice v zboru pričakovali bodrilnih besed bratov starostov zastopanih društev, p . v.vV1J? govoril starosta domače čete brat • i ’ .nam .ie jedrnato orisal postanek in delovanje^ čete. Da, neizrecljive požrtvovalnosti je bilo treba predvsem od brata staroste, da je šel trud v klasje. Le po isti poti pogumno dalje! Kratek in jedrnat je bil vzpodbudni govor kočevkega staroste brata Lovšina. Da so bile njegove besede iskrene, je sam Časten poset javno potrdil. Neizbrisni spomin nam ostane govor črnomaljskega starosta in meščana Vranko-vica, posebno pa ponos: Ne žabi mo bratje, da so tekli za ustvaritev Jugoslavije potoki krvi in da stoje temelji svobodne edinstvene domovine na grmadah kosti naših najboljših junakov. Te besede, izgovorjene javno na zleti-§3'i, naj si dobro zapomnijo vsi lojalni ali lojalni v Koprivniku. KottiNc »Pri Bogu, pod Jugoslovani je vse mogoče«, tako se je izrazil pred kratkim konjiški arhidijakon Tovoiliiik Franc napram av-s*rij«kemu državljanu g. dr, Emilu Rajako-vjseu, ko je ta prišel v nadžupnijski urad k arhivijjikonu ip zahteval pojasnilo v zadevi grobnice svojih prednikov, katero je arhidi-jakon prepustil drugi osebi. Najodločneje obsojamo obnašanje 'Tovornika Franca, ki kot cerkveni dostojanstvenik podaja napram tujemu državljanu tako izjavo, ki jemlje nasi državi ugled in nam škoduje. Prepričani smo, da bo zvedel o tej zadevi tildi ordlnarijat v Marjboiru in zahtevajo, da tudi vendar enkrat že izvaja konsekvence zoper Tovornika t1 ranča, ki m,u bo dana tudi prilika, da opraviči pred oblastvom to izjavo. KONJIŠKE razmere pred sodiščem V sredo, 13. septembra t. 1., se je vršilla Pred okrožnim, sodiš^m v Celju izredno zanimiva kazenska razprava zoper konjiškega urarja in avtopodptnika Ficke Josipa in zo- v Konjicah KaAtaff11*'0 in ^ilnke Albin, zasebno udeleženko g. dr MaUt kv viri, obtoženca je branil g. dr. Hodžar Jakob U obtožnice je posneti, da je Kuk a£l zij predrugačil zadolžnico z dne 18. IV. 1931 glasom katere je dobil soobtoženi Ficke Josip proti poroštvu svojega oče^a Fickeja Alojzija v Kmečki hranilnici in posojilnici v Konjicah posojilo Din 5000'—, tako dft je naknadno vstavil v zadolžnico Še znesek Din 20.000-— z namero, da bi se ta listina upo- rabila kot prava. Prenaredil je tudi sejni zapisnik načelstva Kmečke hranilnice od 19. IV. 1931. s tem, da je napravil iz dovoljenega posojila Din 5000-— znesek Din 25.000’—. To listino, o kateri je vedel, da je predrugačena, je Kuk Alojzij uporabil s tem, da jo je izročil okrog 20. IV. 1933., po smrti Fickeja Alojzija, advokatu dr. Macarolu Francu v Konjicah, pravnemu zastopniku in članu nadzorstva Kmečke hranilnice, v svrho vknjižbe predznambe zastavne pravice za posojilno terjatev v znesku Din 25.000*— s pripadla na posestni polovici pok. Fickeja Alojzija, vi. št. 322, k. o Konjice, kar je dr. Macaroli tudi izvršil. Ficke Josip je Kuka Alojzija naklepoma zavedel in rtasnoval, da je storil ta dejanja. Soobtoženi Ficke Josip pa se je imel zagovarjati tudi še radi raznih političnih deliktov. Tako je 18. I. 1933. v Konjicah v občinski pisarni oklevetal občinskega redarja ob priliki odnosno glede službenega poslovanja z besedami, da bo napravil ovadbo radi odvzetja revolverja., Dne 18. I. 1933. pa je podal Ficke Josip oblastvu na orožniški slanici lažno ovadbo, trdeč, da je ob priliki uradne otvoritve njegovega stanovanja v svrho izselitve uradno zarubljenega pisalnega stroja po organu občinske uprave pod orožniško asistenco, izginil z mize njegov revolver, vreden Din 400-—, dasi je vedel, da se ni storilo nobeno kaznivo dejanje. Ko se je zbralo 29. septembra 1933. v Konjicah več ljudi v svrho demonstracije in jih je orožniški narednik pozval, da se razidejo, Ficke Josip ni slušal povelja na razid. Končno je bil Ficke Josip tudi obtožen, da je pozimi 1933. na svojem stanovanju odvajal Elektrarni Fala električni tok z namero, da bi druge oškodoval, pri čeiher je nastala za Falo škoda v znesku Din 1029. Tako obtožnica! K razpravi, za katero je vladalo v vsem konjiškem srezu izredno veliko zanimanje, ker je zavod v rokah katoliških mož, je bilo vabljenih 14’ prič, med njimi tudi konjiški arhidijakon Tovornik Franc in advokat dr. Macarol Franjo. Oba obtoženca sta zanikala vsako krivdo in sta pri razpravi zopet spremenila svoj zagovor, kakor sta to storila še prej. večkrat tekom preiskave. Tako n. pr. se je obtoženi Kuk Alojzij radi prenareje sejnega zapisnika prvotno zagovarjal s tem, da je po spisanju zapisnika s pivnikom posušil znesek Din 5000-—, do čiri) je ostala številka 2 po pivniku nepokrita. Pri glavni razpravi pa se je skliceval na načelnika Kmečke hranilnice Tomana Antona, da mu je isti zaukazal pripisati v sejni zapisnik k znesku Din 5000-— še številko 2, ker je bilo na seji odobreno posojilo Din 25.000-— in ne le Din 5000-—. Glede sestave dolžnega pisma se zagovarja Kuk Alojzij, da gre neobičajni način izpolnitve zadolžnice na rovaš njegove neizvežbanosti, dasiravno je bil uslužben takrat že več kot 1 leto v zavodu in je imel za sabo, tijdi zadružni tečaj. Četudi je bilo že pred smrtjo pok. Ficke Alojzija, ki je umrl 7. 2. 1933., očitno, da dolžnik, soobtoženi Ficke ne bo rtidgel plačati svdjeg& dolga pri Kmečki hranilnici, se je vknjižba v zemljiški knjigi v breme Fickeja Alojzija izvršila. šele po njegovi smrti ter je na to zadevo opozoril dr. Macarola baš Kuk Alojzij. Kuk Alojzij se je skliceval kot dokaz, da se je 18. IV. 1931., ko sta prišla soobtoženi Ficke Josip in njegov oče v uradni lokal hranilnice, izpolnila zadolžnica že takrat z zneskom Din 25.000-— in se je poroka tudi opozorilo na ta znese#, na pričo pomožnega hran. tajnika Sosič Ludvika. Tekom postopanja pa je prišlo na dan, da takrat Sosič Ludvik še sploh ni bil uslužben v tem zavodu in je prišel šele nekaj mesecev pozneje. V ostalem pa pravi Kuk Alojzij, da je bila zadolžnica izpolnjena po navodilih arhidijakona Tovornika iri advokata dr. Macarola na Din 25.000. Obtoženi Ficke Josip pa se zagovarja s tem, da mu je oče jamčil za Din 25.000— posojila, domači pa so smeli vedeti le za Din 5000—. Zagovor obtožencev so potrdile razne priče in to načelnik Kmečke hranilnice Toman Anton, pod načel nik iii glavni faktor tega zavoda, arhidijakon Tovornik Franc, dalje pravni zastopnik in Član nadzorstva dr. Macarol Franjo, Član načelstva in Kukov bratranec Kuk Miha, Fickejeva žena Ana in končno Vahter Jožef, ki sta ga obtoženca predlagala kot pričo šele tik pred glavno razpravo in glede katerega je državfii tožilec na razpravi ugotovil, da je bil' nedavno v preiskavi radi suma deliktov po zakonu o zaščiti varnosti in reda v drža.vi. Priče Štrucl Anton, $trucl Ana, Ficke Josipina, Ficke Alojzij in zlasti priči Markež Franc ter Videčnik Josip, so zagovor obtožencev ovrgle, na izpovedbo teh prič se opira tudi obsodba obeh obtožencev. Tekom razprave so prišle na dan nekatere prav zanimive stvari. Tako sta izpovedali priči Štrucl Ana in Ficke Josipina, da se je obtoženi Ficke Josip, ko mu j© njegova mati Ficke Josipina očitala, kaj ji je vendar storil, izrazil par dni nato, ko je prišla vsa zadeva na dan: >Jaz nisem čisto nič storil, vse so orii zgoraj (namreč pri hranilnici), napravili. Ja* sem bil dvakrat pri arhidija-konu in smo vse skojnbinirali!« Na celi stvari popolnoma neprizadeti priči Markež Franjo in Videčnik Josip sta potrdili, da je Markež Franjo po naročilu Kuka Alojzija nesel zadolžnico, na kateri je bil zapisan le znesek Din 5000-—, nakar je Ficke Alojzij še sam prečital počasi zadolžnico in isto podpisal. Zadolžnico pa je po podpisu Markež Franjo izročil obtoženemu Kuku Alojziju, ki je nato izplačal Fickeju Josipu Din 4705-—. Na vprašanje, kakšno je bilo sploh poslovanje v Kmečki hranilnici, je Markež Franjo, ki je bit takrat pomožni tajnik Kmečke hranilnice, izpovedal, da ima utis, da ni bilo vedno vse v redu, tako se spominja slučaja, ko je prišel nekega dne v uradni lokal arhidijakon Tovornik, vzel Din 700-— in sam vpisal v blagajniški dnevnik: »Josip Videčnik, izdatki Din 700-—«, nato pa se je odpeljal nekam z avtomobilom. Ko je prišel pozneje tudi Videčnik Josip, uslužbenec v Katoliškem domu, v uradni lokal, je Markež Franjo v šali pozval Videčnika, da bo ja danes, ko je dobil Din 700 —, plačal kak liter vina, je Videčnik Josip začudeno izjavil, da ni sprejel niti dinarja. Ficke Josipina je tudi izpovedala, da je obtoženi Josip Ficke pravil, da mu je arhidijakon rekel: »Josip, le vztrajaj!« Vsled tega se on (namreč Ficke) ne bo umaknil, ker ve, da bo vse dobro šlo. Glede ostalih deliktov, ki jih je bil obtožen Ficke Josip, so vse tozadevne priče potrdile obtožbo Po daljšem govoru državnega tožilca, zastopnika zas. udeleženke Ficke Josipine kot dedinje pok. Ficke Alojzija, zoper katero je Kmečka hranilnica med tem tudi že vložila civilno tožbo na plačilo Din 25.677-— s prip., in govora branilca, je po preko sedemurnem razpravljanju sodišče izreklo obsodbo, po kateri sta obtoženca kriva vseh dejanj, očitanih jima v obtožbi in se obsoja Ficke Josip na deset mesecev strogega zapora in Din 120-— denarne kazni, ozir. 2 dni zapora, Kuk Alojzij pa na osem mesecev strogega zapora in Din 800-— denarne kazni, ozir. 14 dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Sočasno je sodišče tudi izreklo, da se razveljavi zadolžnica, kolikor presega znesek Din 5000-— in tudi preznamba zastavne pravice v zemljiški knjigi. Zoper sodbo je prijavil branilec revizijo in priziv ter se bomo k stvari še svoj čas povrnili ter k temu procesu napisali tudi primeren komentar. do grude Ob neštetih prilikah je beseda o našem kmetu in tisti, ki imajo srce zanj. so v današnjih, zanj silno težkih časih, polni skrbi. Le kako bi se mu moglo pomagati, kako prikovati ga čvrsto na grudo. Pa saj jo vendar kmet danes more manj zapuščati, kakor kdajkoli. In vendar se izgublja toliko besedi o tem, kako ga vzgojiti, da bi jo ljubil tako, da bi radi te ljubezni lahko prenašal vse težave, da se ne bi od-tujale od nje nobene sile, da ji ga ne bi izneverili nobeni vzroki. Zato, da bodi glavni cilj tudi vzgoji kmetske mladine: (nekaka, brezpogojna, pesniška) ljubezen do rodne grude (pri čemer prve tri v oklepaju navedenih besed tega načela ali zaradi nespo-znanja ali nalašč izpuščajo). Vse prav, dokler je prav. Vendar pa kmet grude, kakor jo je lačen, rii in ne bo nikoli Ijiubil prav za voljo nje same, ampak jo ljubi zato, ker mu daje kruh. Materialist je in življenje ga je naučilo, da se svoje službe, dokler more, drži tako krčevito, kot se je držijo drugi poklici — zaradi kruha. Ne torej zato, ker je gruda, ali zato. ker bi mu bila lepša kot žamet in zlato, nego zato, ker mu daje hrano. Ako te ni dovolj, ako so dolgovi in obresti ih druge dajatve previsoke. tedaj se ohlaja tudi ta ljubezen. Skoraj ena tretjina našega slovenskega kmetskega ljudstva to jasno dokazuje, ker je grudo ne morda radi preslabe platonske Ijti-bdzni ali iz neke riepreračuhljive nezvestobe do nje, zapustila — šla po svetu,' največ v ameriške rudnike, ter fabrike in rni šla na farme, na grudo, niti se ni zopet povrnila k njej nazaj domov. Vsaka ljubezen gre skozi želodec in tako tildi ljubezen do grude. Ako na grudi ni materialnega obstanka, tedaj tudi nobena ljubezen (razen morebitnih, nenaravnih, redkih izjem) ni tako močna, da M Ji človeka Obdržala, ako ima možnost do trajno boljšega življenja dru&je. Zato ne gOnitfe lajne o potrebi vzgoje brezpogojne ljubezni do grude, nego spoznajte, da je naloga vseh tistih oboževate-Ijev ljubezni do grude ta, da delajo na izboljšanju materialnega položaja kmeta s tem da ga bolj usposabljajo za gospodarstvo, da mu vsestransko pomagajo pri njegovih naporih za izboljšanje in učvrstitev njegove eksistence — ljubezen do grude pa bo rastla in se razvijala sama toliko bolj, v kolikor bo kmet videl lepšo bodočnost uspehom svojega truda in zaščiti svojega dela in tveganja. Ne glejte v kmetu nekega bitja, ki menda nima drugih potreb, ko ljubezni do grude. Tak je kot vsak drug Človek. Ako inu na grudi ni dobro, nekaj časa črno gleda, potem godrnja in končno grudo preklinja in vse tiste z njo, ki ga vežejo na njo. Opustite tisto romantično gledanje na kmeta, ko se morda ob kapljicah, katere ustvarja, navdušujete za neko abstraktno lepoto in srečo kmetstva na grudi, pa naj bo kakršnakoli in ki je kmetstvo ne pozna ter ne more poznati. Ne prihajajte k njemu kot njegovi visoki dobrotniki, kot da mu pokroviteljsko dajete miloščino, ampak sezite mu pod roko, kot ljudje človeku, kot ljudje, ki so uverjeni, da mora tudi kmet tako kot oni najprvo živeti, potem Šele prihajajo na vrsto druge stvari. Manj lepo donečih fraz, a več. veliko več spoznavanja in upoštevanja kmetovih križev in težav je treba in ko jih boste nje* govi prijatelji znali videti, tedaj, če imate voljo in ste sposobni, pomagajte, budite, poučujte, organizirajte ga, oproščajte ga para-sitov itd. Ne sejte toliko rožje o grudi, angažirajte se v to, da bo kmet za svoje delo prišel do boljšega plačila, onemogočujte, da ne bodo tisti, ki ne obdelujejo grude — jemali najmanj dve tretjini tega. kar mora konsu-ment plačati, a kmet dobi komaj boro tretjino. Delujte za večjo družabno veljavo kmeta, dalje da dobi svojo zaščito v nezgodah in za starost, da kot najmočnejši stan dobi svojo interesno zaščito, svojo forj^tijsko žbornico, ki je edini še hiriia. Nočemo Še dalje naštevati, ker bi bilo preobsežno. Tu pomagajte! Ko bo kmet na grudi našel človeka vredno eksistenco, tedaj jo bo resnično ljubil z vsemi atributi, ker bo vedel zakaj, sedaj pa vaših slavospevov ljubezni do grude ne more niti pojmiti, niti jim verjeti in se vam smeje, k* niti od žraka, niti‘od lepih fraz, ne more živeti! se dela Brez dvoma je Narodna Odbrana ravno danes, ko živimo v materijelno in moralno tako razrvanih časih, dolžna, da nastopa kot predstavnica vseh onih nacionalno samozavestnih in po dosedanjem Udejstvovanju nekompromitiranih nacionalistov, ki nočejo in ne morejo videti rešitve iz današnjih težkih prilik v eni ali drugi politični partiji, marveč zgolj v koncentraciji vseh nacionalnih sil širom države. Organizacija Narodne Odbrane na Viču je v zavesti tč svoje naloge izdala oklic na vse nacionalne kroge, kj ga priobčujemo dosjOvno iri s Čegar vsebino se popolnoma strinjamo. Posnemajte vzgled in storite tako tudi drugi. Oklic se glasi; Narodna Odbrana, dasi nepolitična organizacija, se smatra legitimirano po svoji preteklosti in programu poklicano in dolžno, da poseže piri bližajočih se občinskih volitvah v razvoj stvari. Tem potom stopa Narodna Odbrana v stik z vsemi lokalnimi činitelji, ki utegnejo in nameravajo sodelovati pri teh občinskih volitvah in v bodoče.m občinskem zastopu, z iskrenim vabilom, da sodelujejo pri postavitvi sporazumne in enotne kandidatne liste, ki bo vsebovala v pravičnem razmerju zastopnike vseh slojev in stanov neglede na njihovo bivšo politično pripadnost! V občini obstoja le ena priznana politična stranka. Ni nam znano, v koliko se bo kot taka udeležila občinskih volitev. Tudi nam ni znano, v koliko se bodo pojavile druge grupacije, pričakovati pa je, da se bodo skušale formirati posamezne skupine Pod firmo nevtralnosti^ toda s prikritim namenom, da uveljavijo zopet svoja stara politična načela In programe, ki nasprotujejo načelom kravljevega manifesta od 6. januarja 1929.! Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je bila osnovana na temelju kraljevega manifesta, naj bi bla izvršiteljica velikih misli, ki jeh je kralj vložil v svoj manifest. Kakor povsod, se je tudi v to stranko vrinilo mnogo takih ljudi, ki ali niso poznali duha kraljevega manifesta, ali pa ga niso hoteli poznati! Obremenjeni z mentaliteto nekdanjih političnih strank so prenesli v novo stranko iste metode političnega udejstvovanja, kot so jih bili vajeni do 6. januarja 1929 ! Naš namen In želja je, da se izloči vse nezdravo ih vse, kar škoduje miru in napredku občine! Delo občinske uprave ni politično v smislu, kakor smo to navajeni slišati, nego je v prvi vrsti socialno in gospodarsko! Izginiti morajo iz občinskega gospodarstva vsi privilegiji posameznikov in posameznih stanov, ker občina je skupek vseh posameznikov in vseh stanov, ki morajo imeti enake dolžnosti do svoje občine, a morajo imeti tudi vsi enake pravice! Le ta hi, kjer se dolžnosti in pravico merijo za vse občane z enakim irierilom, le tam, kjer bo vsak občinski odbornik pri vsem svojem delu gledal na koristi vse občine in zapostavljal vedno svoje osebne koristi splošnim dobrinam občine, tam bo tudi vera občanov v poštenost občinskega gospodarstva! Kakšne ljudi borho skušali spraviti V občinski odbor? Občinsjci odbor ni politični parlament, ;lyer skušajo razne politične stranke uveljavljati svoj program in vpliv pri upravi državnega gospodarstva, ampak je gospodarski parlament lastne občine, ki ima v okviru obstoječih državnih in samoupravnih zakonov izvesti vse socialne in gospodarske probleme po potrebah »roje občine! Občinska uprava je primarna celica celotne državne uprave in po slabem občinskem gospodarstvu iii mogoče zahtevati dobrega državnega gospodarstva! Zato je dolžnost nas vseh, da pošljemo v občinski odbor može, ki jih bomo lahko zaupali uprayo občinske imovine. Od občinskih odbornikov bomo zahtevali, da so dobri gospodarji, da ne uživajo satno zaupanja stanu ali stranke, ki jih delegira, temveč spoštovanje in ugled pri vseh občanih brez razlike! Strankarska politika nima mesta v občinskem gospodarstvu! Zato naj se odstranijo iz občinskega zastopa vsi zagrizeni stran-karji, ki vidijo povsod le koristi svoje stranke in njenih pripadnikov in to morda celo na škodo drugih občanov! Depolitizacija občinskega gospodarstva je nujna, če hočemo, da se bo povrnila vera občanov v poštenost in nepristranost občinskega gospodarstva! Vodstvo občinskega gospodarstva naj torej upravljajo najboljši med dobrimi, najsposobnejši med sposobnimi in najpoštenejši med poštenimi. Zahtevamo pa tucli, da je vsak občinski odbornik prožet duha kraljevega manifesta od 6. januarja 1929.! Narodna odbrana ne išče zase pri občinskih volitvah ničesar, niti absolutno ni v službi nobene stranke, grupacije ali kaj sličnega! Ona služi samo koristim naroda in domovine! Par besed našim zgodovinarjem Nemci sistematično delajo na tem, da dokažejo svojo zgodovinsko pravico do ozemelj, kjer še bivajo Slovani, ki bi jih hoiteli imeti zase. Hitlerjeviski zgodovinarji iščejo ostanke pragermanov oib Baltiku, ker je bil Baltik le potujčan; prej stoletja dolgo popolnoma slovanski. Avstrijci so v najnovejšean času dokazali praeemštivo našega Korotana. Enak boj se bije za zapad, za Alzacijo, celo za Belgijo. Ital ijami zopet dokazujejo, da smo Slovani pritepenci, naseljeni od Avstrije itd. Pri vsem tem se imoranio zgražati nad pisanjem Slovencev o 'teh 'vprašanjih. Zdi se kot da smo Slovani popolni politični kreteni. Ne raziumemo še danes, da je zgradila današnjo aficijeilno zgodovino naša >gosiposka«, da so jo, to »znanost«, diktirali Nemci in Labi Slovanom, če so ti hoteli dobiti službe! Treba bo radikalno revidirati vse, kar so o nas napisali naši ljudje &n udariti; klin s klinom! Gre za zgodovinsko pravico in ta je naša! Nanj ni treba lagati! Slovani smo skoro avtohtoni na svoji zemlji. To moramo znat: dokazati za naše kraje v nevarnosti: za Dalmacijo, Primorsko, Istiro, Koroško, Štajersko! A politična slepost pri naših znanstvenikih je vidna dan na dan! Nekdo je »dokazal«, da smo Slovani prišli v prvi dobi v_ stike le z Ladinci ne z Itallijani, kar pomeni v politiki isto! Nekdo je dokazoval, da so naša imena Maribor, Ljutomer itd., umetna, torej indirektno, da so nemška imena za te kraje pristna! Temu gospodu se niti ne sanja, kako hlastno so Nemci pograbili njegove »dokaze«! Tretji kriči na slavnosti 'tej in oni, da smo od 13. stoletja na morjiu! fcoit naročen za italijansko pdlitično »tsnanosU! Nič hudega nočejo tli gospodje, samo manjka jim tisti čut, ki se imenuje diplomatski, manjka jim zavest, da živimo v vojnem stanju s svojimi sosedi, ker ti prežijo le na to, kako bi nam uteradli še tisto malo, kar smo jim iztrgali iiz krempljev. A temu mora biti konec, ker oficijelna, šolska *g®dovina moti, in škoduje našemu pohodu! Mi se tolažimo, da zgodovinska pravica ni tista, ki zmaga — pa pomislimo, da so Lahi dobili baš z »zgodovino« naše kraje in da danes prevajajo naša imena v »prvotn® latinsko obliko«! Mi — dufooviteži! — se smejemo italijanskim nemogočim imenom; olni pa bodo čez 50 let dokazovali baš s temi imeni prastarost laitinstva, iiitalijanstva naše uboge zemlje! Latinstvo, ladinštvo je njim identično z italijanstvom in naše mnenje in negiranje tega je popolnoma brez pomena! Boriti se je treba ž njih orožjem! Praslovan-stvo, predslovanstvo, in vsak začetek slovanstva naj bo tudi nam v teni smislu identičen s Slovenstvom, da dokažemo svetu, da je naša zgodovinska pravica do teh zemelj! Ker ljudstva, ki so na tej zemlji avtohtona, so sorodna, s Slovani, ne z latind! Kjer so namreč bivali Rimljani, tam zahtevajo Italijani svoje zgodovinske pravice! To je močno orožje diplomata in napram njemu je zaman vsaka »finesa« našega znanstvenika, ki loči — latince, ladince, Benečane, Italijane itd.! Slovani smo živeli na ozemlju Koroške že v rimski dobi, a Nemci so nam sedaj dokazali, da so prišli takoj za Rimljani oni na to zemljo in da je zgodovinska; pravica naini-pram Slovanom Nemška! V »Kaimburgu« so izkopali ostanke nekega starega gradu in jim je ta seveda »eine uralte deutsche Kaiser-pfalzk Slovenski zgodovinarji, na dan iz za-duhlih delovnih sob! — odgovorite! (Glej članek arhitekta (!) Frica Wiedemanna v »Deutsche Grenzlande«, Berlin, št. 9., september-eka!) Kočevski Nemci pripravljajo svoj koledar, Ikjer nekdo »dokazuje« tudi prastara, pragermanska imena na Kranjskem! Radoveden sem, če bo kdo odgovoril kot je treba! Znanstvena vrednost teh člankov pod 0! Gre pa le za politiko! Oni to razuimejo in znajo, mi smo (pa revčki v tem in najteže ostanemo! Prof. Gustav Neckel je »dokazal«, v svojem obširnem delu »die Herkunlt d. Runeh«, da izvirajo rune od najstarejših znakov, ki so nam znani, iz egipčanske pradobe, torej so Germani na zemlji — »avtohtoni«, ker tako starih znakov nima nobeno drugo pleme v Evropi! Taikšna oslarija cvete pod Hitlerjem! Če bi pa za našo glagolico hotel kdo ziniti, da ji je original semitski, ne grški, mu s smeškom vrnejo njegovo »stvar«! Medtem pa smejo Italijani zasramovati glagolico in imenovati glagolico »Enigma« — češ odkod se je vrnil ta črkopis na pristno latinsko, italijansko ozemlje, kot je to Dalmacija!? Naj to delo, »Enigma del glagolitismo« je jugoslovanska kritika odgovorila skromno, »objektivno« to se ipravi — naivno! Dovolj! to je 1Iiooo vsega, kar bi bilo treba iznesti na dan! Dokler ne bo v naših vrstah pogumnih zgodovinarjev bo težak naš — pohod! Ado Makarovič SEPTEMBERSKE ŽRTVE Proslava 25. obletnice dogodkov od 17. septembra 1908. se je vršila v Ljubljani v nekoliko ožjem, intimnejšem krogu, kot se je to zgodilo 10. septembra t. 1. v Ptuju in nam je zlasti žal, da Ljubljana ni manifestirala javno in glasno že na predvečer. Oglasil se je naš Grad, kjer stanujejo največji reveži. Z redko solidarnostjo je bila prirejena 16. septembra t. 1. zvečer izredno uspeda manifestacija, pri kateri je imela glavno besiedo mladina. Bilo je izvršenih tudi nekaj govorov: govorili so Rebek Josip, Kozinc Br&iii-mir, za Narodno Odbrano pa je izrekel par bodrilnih besed njen zastopnik dr. Cepuder Josip. Proslava je bila izredno posrečena ter si jo je gotovo zlasti mladina prav dobro vtisnila v spomin. Glavno delo je izvršil naš Gril Franc, kateremu naj bo izražena zahvala tudi na tem mestu. Dne 17. septembra t. 1. dopoludne se je vršilo odkritje nagrobnega spomenika padlim žrtvam Lundru in Adamiču. Narodna Odbrana je sodelovala s svojo uniformirano viteško sekcijo, v njenem imenu je spregovoril pri grobu dr. Cepuder Josip o žrtvah, ki so padle za bodočnost našega naroda, pa ne leže samo na ljubljanskem pokopališču, marveč tudi preko mej naše države. Pri odkritju spominske plošče je zopet sodelovala celotna Narodna Odbrana z viteško sekcijo. Tu je govoril v njenem imenu podpredsednik Vargazon Ernest, ki je v kratkih stavkih začrtal naš nacionalni program. NEKAJ POPRAVKA Cenjeno uredništvo! Prepričan sem, da mi bo cenj. uredništvo dalo v svojem listu prostora, da se branim proti napadu nekega kolege v Vašem cenj. listu dne 9. t. m. v članku »O šolskih knjigah«. Gospod kolega prav dobro ve, da nima avtor na ceno knjige nobenega vpliva, cena je stvar založnika. Moram pa priznati, da sem naravnost ostrmel, ko sem ob izidu svoje Srbsko-hrvatske čitanke videl na platnicah ceno 100 dinarjev (ki pa NB že dve leti ne velja več in stane knjiga sedaj 60 Din, kar je gospod kolega previdno zamolčal). Bil sem takoj prepričan, da bo ta cena njeni razširitvi zelo škodovala; tako draga pa je bila pred vsem zato, ker je izšla v mnogo manjši nakladi kakor je mogla; sicer bi že ob izidu lahko stala toliko kot sedaj. V splošnem je razumljivo, da so slovenske knjige dražje kot srbske ali hrvaške, ker imajo radi mnogo večjega števila učencev večje naklade; poleg tega moramo objektivno priznati, da v zunanji opremi, — ki je tudi vzgojnega pomena — v splošnem daleč zaostajajo za slovenskimi. Slovenske so — na škodo založnikov — mnogo trpežnejše, kar na videz nekoliko visoko ceno zelo zmanjša. Mojo čitanko je odobril Glavni prosvetni svet, en recenzent je zahteval besednjak, ki ga sprva niti nisem nameraval dodati, založila jo je Tiskovna zadruga, toda profesorja-avtorja je treba dati na pranger, profesor je zagrešil socialen zločin. Kar se naglasov tiče, pa naj g. kolega kar molči. 10 let sem poučeval srbohrvaščino na naših šolah in sem se do dobra prepričal, da je pri naglasu poleg posluha potrebna tudi vidna oznaka. Tudi čitanke na Hrvatskem imajo naglase! Tako ima muzikalični učenec dvojno oporo, ne-muzikalični pa pretežno le eno v pisanem naglasu. Če g. kolega tako lahko vzame te stvari, dobro, jaz ne. Na uho mu pa povem, da sem opravil s postavljanjem naglasov v 90% samostojno, ogromno delo, ki sem se z njim bavil več let. »Izrezovanje« (kako se pač drugače sestavlja čitanka?) in iskanje tekstov je trajalo dokaj manj časa. Strinjam pa se tudi jaz s kolegom in si upam to tudi javno povedati, da je čisto zgrešeno, če se slovenski učenci uče srbohrvaščine po načinu tujih jezikov, kakor n. pr. francoščine. Izbiranje in prirejanje tekstov ad usum gramaticae v srbohrvaščini absolutno ni potrebno in vzbuja tako analiziranje vse prej kot ljubezen do srbohrvaščine. Zato sem sestavil čitanko brez slovnice. Če je obširnejša, naj ima učenec nekaj gradiva še za domače, privatno štivo. Na učitelju pa je, da se učenec knjige ne naveliča že po enem mesecu! Zahvaljujem se za gostoljubnost z odličnim spoštovanjem prof. Slavko Raič- Fdm naše zemlje Vsak izgovor je dober. V vasi P. je bila šolska maša ob desetletnici prestolonaslednika. Naša mladina je ta praznik povsod slovesno proslavila, saj Peterčka imajo vsi radi; Nima ga pa rad gospod župnik v P., kajti sicer bi ne bil onemogočil proslave v cerkvi na ta način, da je bral črno mašo za nekim mrličem. A baš ta mrlič mu je prišel prav, da ni bilo treba imeti slovesne službe božje, kjer bii bila mladina čutila, da je to šolski praznik. Morda je hotel ta gospod s svojo črno mašo povedati še kaj drugega, a Jugoslavija bo živela še dolgo, ko ne bo več ozkosrčnih in brezvestnih ljudi, ki skušajo še sedaj v mladini ubijati vero v njeno bodočnost. »Zvezda« je utihnila. V teh jesenskih dneh je tudi prvovrstna godba v »Zvezdi«, ki je že nekaj let razveseljevala ne le goste, ampak tudi vse občinstvo, ki je posedalo zunaj po klopeh in promeniralo po drevoredu — utihnila. Ne le v kavarni na vrtu, ki je bila v okras Ljubljani, ampak tudi v notranjih prostorih. Kriza je onemogočila nadaljnje vzdrževanje godbe in nekaj ljudi je zopet brez kruha. Kdo bi se pri tem ne spomnil onih življenja in veselja polnih let, ko v »Zvezdi« skoraj ni bilo dovolj prostora za vse goste. In naš Živili, ki je vse žrtvoval za lepoto »Zvezde« in napredek Ljubljane, ki je prvi v svoji Narodni kavarni, — ki je bila sploh prva čisto slovenska kavarna — omislil godbo, je moral doživeti, da je »Zvezda« utihnila. Vprašanje pa je, ali je temu kriva samo — kriza??? Malgaj in drugi. Neki zagrebški list piše, da je Malgajev spomenik zanemarjen. Če je res, to ni lepo. še bolj zanimivo je bilo, da bi bili skoraj podrli grad Zrinjskega v Čakovcu, če bi ga ne bilo kupilo neko hrvatsko obrtno društvo. Ali pa grad Frankopanov na Trsatu! Ali odgovarja našemu narodnemu ponosu? Oni, ki se tako radi sklicujejo na zgodovino, bi morali bolj varovati svoje zgodovinske spomenike. Primerna opazka. Pri javnih nastopih posebno na slavnostnem prostoru bi se moralo članstvo vseh organizacij vzdržati pušenja. Še posebno velja to za pokopališče, kjer dostojen človek sploh ne puši. Res je kadilcu včasih težko vzdržati brez cigarete, a oni, ki pušijo v vrstah, delajo vtis nedisoipliranosti. To se je pri nedeljskih svečanostih dobro opazilo in 'bo vsak nacionalist gotovo skušal pokazati, da, če je treba, more tudi v tem oziru prinesti svojo žrtev na oltar celote. VUK STEFANOVIČ-KARADŽIČ (26. X. 1787., Tršič — 26. I. 1864., Beč) (Nadaljevanje.) 1816 —1817. god. spremao je Karadžič »voj rečnik. Posle kolebanja u ortografiji, ko je poka-zao u drugoj Pesmarici, i naročito u Objavljeniju (1816.) o Srpskom Rijetniku, a za koje ga je oštro prekoravao Kopitar, Karadžič se definitivno od-luŽio da izvrši ortografski reformu, zajedno sa reformom književnega jezika. U nekoliko pole-mičko-kritičnih sastava, Karadžič je napao samovolji! tvoraca slaveno-eerpskog jezika (a naročito Milovana Vidakoviča), ko ji što hoče i koliko noče uzimaju iz crkvenog jezika, a koliko hoče az na-rodnog, pišu po »pravilima babe Smiljane«. Ali evoju potpunu reformu izneo je Kardažič tek u predgovoru svome srpskom Riječniku. Njegov Srpski Riječnik (1818.) znači epohu u njegovu radu i pokretnu tačku u razvitku^ našeg književnog jezika i pravopisa. Sto se književnog jezika tiče, Karadžič iznosi neophodnosrt, da književni jezik bude čist narodni. Kako se tim jezikom govori izmedju Drine i Morave najčistije, on traži da se taj govor i upotrebljava u književnosti, t. j. južno narečje (u kojem jat prelazi u je i ije) i istočno narečje (u kojem jat prelazi u e), ali da se pazi na opštu, zajedničku pravilnost oblika, kako se oni u njima upotrebljavaju. U rečniku je zavržena i njegova ortografska reforma, osnovana na načelu da svaki zvuk našeg jezika ima i poseban znak. Pravilo: piši kao Sto govoriš, imalo je pravopisnu važnost, ono Sto iz-govaraš obeleži na ročiti m znacima; sve je ostalo nepotrebno (na pr. različni slovenski znaci). Tako je Karadžič tada prvi put, uneo svoje nove zna-kove: n j, lj, č, d j, dž i j). 1819. god. Karadžič se u Petrogradu pogodio sa Londonskim Biblijskim Društvom i sa Ruskim Biblijskim Društvom, da prevede Novi Zavet na naš jezik. On je to i učinio i prevod iposlao. Ali ie njegov prevod dobio na cenu At. Stojkovič, profesor univerzi teta u Harkovu (Srbin po poreklu), odbio ga, a sam ga preradio i dao kao svoj društvu. Posle drugih pokušaja, Karadžič, je svoj prevod štampao tek 1847. god. 1821.—1836. god., pored kritika, u kojiina je branio svoju ortograteku i književnu reformu, Karadžič je izdao Srpske Narodne Pripovjetke (1821.) koje su u potpunoeti izišle ponovo tek 1897. god. u državnom izdanju, zatim Narodne Srpske Pjesme (tri 'knjige sve 1823. god., četiri knjige 1833. god.) i najzad (1836.) Narodne srpske postavice i druge različne, kao one u običaj uzete reči ea posvetom P. P. Njegošu, i sa: vrlo važnim uvodom o dija-lektima jugozapadnih knaijeva našega naroda i Crne Gore, Prve tri knjige pesama štampane su u Lajpcigu, prva je knjiga posvečena knjeginji Mariji Pavlovnoj, druga grofu N. P. llumjancovu, treča knezu Milošu, če«tvrta D. P. Tatiščevu. Ovo su i danas najdragocenije zbirke narodnih pesama. lako nam se nisu sačuvali originali, sa kojih su štampane, verovatno je da je Karadžič samo odabrao najbolje od onih, koje je eakupio. U torne je pokazao veliku veštdnu i mnogo umetničkog smisla. Gete, Grim, Fater, Kopitar i. dr. odmah su ocenili veliku važnost i ne-običnu lepotu ovih pesama. Za kasniju pobedu Vukova književnog jezika one su bile od neooe-njive vrednosti. Novo izdanje tih pesama (u Beču) počelo je izkiziti 1841. (1. knjiga), 1845. (II.), 1846. (III.), 1862. (IV.), 1865. (posle smrti Vukove) izašla je u knjige, u kojoj su junačke pesmi novijih vremena i o vojevanju Crnogoraca; 1866. godine izažle eu, u posebnoj knjiži, troškom narodnih priloga, ženske peeme iz Hercegovine, 1875. god. Vukova udovica pre&tampala II. lcnjigu Srpakih Narodnih Pjesama. Kasnije su, u državnom izdanju izišle I.—IV. knj. (1891.—1896.), a V. knjiga i Zenske pesme dz Hercegovine, popu-njene pesmama nadjenini u Vukovim rukopisima, izdate su u državnom izdanju u pet knjiga (V. do IX., 1898.—1902.). — Drugo za polovinu povečano izdanje poslovica, i zašlo je 1849. god., a treče, državno izdanje, 1900. god. umnoženo sa još 1500 poelovica, koje su nadjene u Vukovim hartijama i delima. — Srpske Narodne Pripovijetke (u kojoj je samo 6 pripovedaka iz zbirke od 1820. god., štampane su 1853. god. Medju njima; su pripo-vetke koje Vuk sa raznih strana dobivao. Jezik i slil im je ispravno prema svome jeziku. Celu ovu knjigu prevela je na nemački Vukova kči. Izdao ju je Rajner u Berlinu 1854. god., sa predgovorom Grimovim, i sa posvetom J. Grimu. Novo izdanje izašlo je 1870. god., a dopunjeno sa 20 dužih, 41 kračom pričom, i ea oniina pričama iz izdanja od 1821. god., koje nisu ušle u izdanje od 1853. god. Najaad, u državnom izdanju od 1897. godine preštampano je ovo poslednje izdanje, ali je dopunjeno d pripovetkama iz Vukovih »Danica« i zagonetkama iz I. izdanja i iz raznih Vukovih dela. — U mnogim od ovih knjiga daju ee vrlo poučne napomene o narodnim pevačima, o jeziku narodnih umotvorina, o njihovoj klasifikaciji, o načinu pevanja, o metrumu i t. d., tako da s te Strane one pretetavljaju i danas joŠ vrlo bogat materija!. Iz ovoga su vremena i Almanah Vukovi »Danica« za 1926. god. (štampano 1825. god.), za 1827. godinu (1826.), za 1828. god. (1827.), za 1829. god. (1828), za 1834. god. (1833.). To su aatmvnici, sa poučnom, zabavnom, naučnom sadržinom, kritičko-polemičkog o njegovoj reformi i sl. Naročito eu interesantni ulanci iz nove istorije, o manastirima i sl. 1824. god. izašli su Vukovi Ogledi Sv. Pisma na srpskom jeziku, da- bi se videla razlika izmedju Stoj kov ičeva prevoda i Vukova; zatim njegove istorijske monografije o knezu Milošu (1825. god. u Petrogradu, na ruskom, 1828. god. na srpskom), Djordju Arsenijeviču Emamiilu (1927.), o Crnoj Gori i Crnogorcima (1837. god. na nemačkom). Vredi spomenuti, da je 1824. god. izašla Vukova gramatika u prevodu Grimovu na nemački jezik, sa velikim Grimovim pretgovorom i Fate-rovim napomenama o narodnim i junačkim pesmama, i pregledom najznatnijih takvih pesama. JoS ranije (1821. god.) izašao je Vukov Dodatak k sankpeteroburgskim sravniteljnim rečnicima, u kome je znatno to, što se u njemu daju, pored popravaka srpskom odeljku, prvi put ogledi bu-ganskog jezik«', koji eu bili vrlo važni za poglede naučnika toga vremena na bugarski jezik. 1833. godine Vuk je dzdao, ea svojim pretgovorom, Opit Luke Milovanova o nažoj metrici. Protiv Vuka, koji nije dopustavno, da ee piše slavenosenpskim jezikom, koji je bio za foneitičkii pravopis, i koji je uneo tolike nove znakove u našu grafiku, a medju njima i latinsko (kato-ličko, bila je močna orkvena srpska organizacija u Vojvodini) ea mitropolitom Stratimirovičem na čelu), ko ja je vršila evoj uticaj i u Srbiji, lako je bilo pojeddnaca, koji su cenili Karadžiča i bili njegovi pristalice (Dim, Frušič, Adan Dragoeav-ljevič, Jovan Gavrilovič, donekle Platon A. Ata-naskovič i dr.), ipak ee do četvrdesetih godina ne može govoriti o širenju kruga njegovih pristalica. Naprotiv, u ovo vreme se javlja kao njegov proti vnik d Miloš Svetič (Jovan Hadžič), koji se pro-tivo naročito Vukovom pravopisu (on je želeo da pravopis bude bar polustimološki), ali diskusije sa kojom je pTeuzeo 1847. god. Djura Daničič i dalje je vodio. Ova prepirka, u početku svome, dala je Vuku povod, da još jednom proveri evoje poglede na književni jezik i da poslednji put pruži definiedju književnog jezika. U ovo vreme (1839. do 1845. god.) Vuk govori o jedinetvu i o zajedničkim črtama našeg književnog jezika. 1836. godine Karadžič je prema govoru u Dubrovniku, Boki Kotorskoj i istočnoj Crnoj Gori, počeo da piše x, gde mu je, po etimologiji, mesto i gde se u tim krajevima upotrebljava. Zatim, opet od 1839. god., on mesto dj i č u svome južnom govoru, u rečima, gde je ono postalo dodavanjem glasovima d i t, glasova je od jata (djevojka, čerati i el.) počdnje pisati dj i tj (djevojka, tje-rati i sl.), i tako kasnije stalno piSe. Ali glavno je načelo, koje sada ispoveda, da po oblicima naš književni jezik mora bati jedan, i to onakav, kako ga on iznosi u svojim delima, a po glaeovima može se razlikovati eemo u jednom pravcu: mesto starog jata po istočnom izgovoru može ee upotreb-Ijavati e, po južnom dje (je) d po zapadnom i. lako je davao ravnopnavnog ovom t rojakom izgovoru našeg književnog jezika, u stvari Karadžič je želeo da j>obedi južni izgovor, kojiin je on pi-sao. Može ee reči, da ee ovim teorijski ni završila njegova reforma. Od ovoga vremena Karadžič je produživao one bravce rada, koje je počeo več ramije, na proučevanju etnografekom, jezičnom i istorijskom našeg naroda, dodajuči mu kao trun svoga rada i prevod Novog Zaveta (1847). Ako ostaviino Karadžičev polentički rad, u kome je on mavodio nove argumente za opravda-nosrt svoje reforme, onda iz svoga vremena moramo spomenuti još ova veča Vukova dela: Vuka Stefanoviča Karadžiča i Saive Tekelije Pisma vi- sokopreosveštenome goepodinu Platonu Atanacko-viču, pravoslavnoine vladici budimakome, u erp-skom pravopisu, sa naročitim dodacima o srpskoin jeziku (1845., u ovom je delu, u stvari, Vuk pre-štampao svoje ranije članke o pravopisu i jeziku), zatim, Kovčežič za istoriju, jezik i običaje Srba sva tri zakona (1849.). Od ovoga časopisa izašla je eamo prva knjiga. U njemu ima vrlo važnih etnografskih i dijalektiliških fakata. Etnografska gradja ušlfc je kasnije u knjigu: Život i običaji naroda erpskog, koja je izašla (onako kako ju je Vuk ostavio) posle smrbi Vukove 1867. god., u Daničičevoj redakciji. Još sa života njegova iaašao je znatno prošireni Vukov Srpeki Riječnik 1852. godine u drugom izdanju, u kome je Daničič pre-veo nove reči na Strane jezike; izostavio nepristojne reči prvog izdanja i popravio akcentski sistem Vukov od tri akcenta na četdri. 1898. god-izašlo je treče, državno, izdanje toga rečnika, dopunjeno materijalom koji je Vuk ostavio. 1857. godine izašli su primjeri erpeko-slavenskoga jezika, kojima su pokazane razlike medju raznim redakcijama etaroslovenačkog jezika i našim narodnim jezikom. 1860. god. izdao je Karadžič knjigu Praviteljetvujušči Sovet Serpski, u kojoj je verno opisa o prilike u Srbiji do propasti (1813.). Posle Vukove smrti izašao je u Dojč-eerbižes ver-terbuh (1872.), za koji je Vuk ostavio samo gradju, koju je eredio F. Miklošič i njegovi pomočnici, a 'koja je dala rečnik bez velike vrednosti. Potrebno je spomenuti, da je 1850. godine na književnom dogovoru u Beču izvesnih književnika srpekih, hrvatskih i slovenačkih, Vuk bio odre-djen, da napiše pravila za književno narečje, koje bi ee upotrebljavalo i kod Hrvata, i kojiin bi se izvelo jedinstvo našeg književnog jezika i pravopisa. Vuk je to i učinio (glavna pravila za južno narečje, 1850.), primajuči Gajevu azbuku, iti pred-lažuči samo izvesne promene u tadašnjoj ortogra--fiji. U raspravi Srbi i Hrvati (1861.) Karadžič misli, da se Hrvatima mogu zvati čakavci, u pravom smislu reči, i za nevolju, i kajkavski, ako ne pristaju na to, veli on, neka ee zovu Hrvatima i svi katolici našeg jezika, kojd to hoče. Napoeletku, da sponienem, da je Vuk ostavio u rukopisu, ikoji se i danae čuva u Srpskoj Kra-ljevskoj Akademiji, delo pod nazivom Osobita gradja za 'istoriju našega vremena, sa napomenom, da ee ne otvara pro 1900. Rukopis je nedovršen, i u njemu Karadžič opisuje mračne Strane Miloševe vladavine. Rukopis je napisan 1831. godine, k«da je Vuk morao napustiti Srbiju, teško uvre-djen od kneza Miloša i njegove okoline. (Nadaljevanje prih.) Ne zapravljajmo lahkomiselno težko pridobljene svobode, ker so se zanjo naši očetje borili 1500 let Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. i o. i., Ernest Vargazon, -r- Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.