rA TEDEN / TA TEDEN Stop za šuštnarje? Zahteva po zakonski ureditvi šušmarstva je stara. Slo- venski obrtniki jo postavljajo že dolgo, v okviru 29. medna- rodnega obrtnega sejma v Celju pa je to eno osrednjih vprašanj, za katerega zahtevajo konkretno rešitev. Nobeno naključje ni, da ta zahteva prihaja prav iz obrtniških vrst, saj delo na črno najbolj prizadene prav obrtnike. Analiza dela na črno, ki so jo pripravili v Obrtni zbornici Slovenije, prinaša precej predlogov za preprečevan- je takšnega dela, in kar je najpomembnejše, ponuja rešitev v obliki celovitega zakona. Ker gre za večplasten problem, je zakon napisan tako, da bo tudi v resnici preprečeval delo ne- legalnih posameznikov. Z nelegalnim delom pa se ukvarjajo tudi legalni obrtniki in podjetniki, ko zaposlujejo na črno, za opravljeno storitev ne izdajajo računov ... Predlog zakona o delu na črno natančno pove, kaj je delo na črno in kaj to ni. Ker so se avtorji pri pisanju zgledovali po tovrstnih rešitvah v Švici, Nemčiji in Franciji, lahko pričakujemo, da se bo po sprejemu zakona tudi naša država učinkovito lotila tega problema, kije zelo zaznaven, saj nje- gov delež v bruto družbenem proizvodu po oceni znaša okrog 2S odstotkov. Če je dela na črno preveč, so pretirano obre- menjeni legalni subjekti, torej vsi, ki plačujejo dajatve, ker jih plačujejo obenem tudi za tiste, ki šušmarijo. Negativne posledice tega dela občutijo vsi: obrtniki, državna blagajna in že omenjeni davkoplačevalci. Čeprav nekateri vidijo v sivi ekonomiji pozitivno stvar, je ta pojav za družbo bolj škodljiv kot koristen. V uporabi dela na črno marsikdo vidi v prvi vrsti korist zase, ne zaveda pa se, da se je s tem močno poslabšala njegova pravna in si- ceršnja varnost. V vseh državah, kjer imajo zakone o prep- rečevanju dela na črno, seje obseg sive ekonomije praviloma precej zmanjšal oziroma je manjši kot v državah, kjer tega vprašanja nimajo ustrezno rešenega. Pa še eno pravilo se je pri tem uveljavilo: čim ostrejši so zakoni, tem manjši je ob- seg šušmarstva. Siva ekonomija je tudi eden od kazalcev strukturnega problema gospodarstva. Glede na prizanesljivost do dela na črno v Sloveniji je pričakovati, da bo zakon povzročil precejšnje razburjanje, zlasti še med tistimi, katerih premoženje se je na ta način razbohotilo in tudi med politiki. Predvolilni čas je primeren, da se o problemu izrečejo tudi stranke, ki so polne obljub o boljšem življenju Slovencev. S svojim 'da' za zakon ga lah- ko tudi v resnici izboljšajo in prispevajo k enakomernejši po- razdelitvi davkoplačevalskih bremen. Trenutno pa je tako, da siva ekonomija rešuje številne probleme, ki bi jih sicer morale stranke oziroma politika, zato pa so raje tiho. Če pa koga v tem trenutku skrbi, kako je v predlogu zako- la o delu na črno okvalificirana sosedstka pomoč, op- ravljanje humanitarnih del in podobno, ga lahko poto- lažimo: ta dela bomo lahko opravljali še naprej, ne da bi pri tem kršili določila zakona o delu na črno in imeli slabo vest pred tistimi, ki bodo ugotavljali kršitve določil zakona, to pa so tržna inšpekcija, gradbena inšpekcija, inšpekcija za delo, inšpekcija za okolje in prostor ter davčna inšpekcija. Delo na črm. je na kratko vsako opravljanje pridobitne gospo- darski m negospodarske dejavnosti, če pravna ali fizična oseba za to nima ustreznega dovoljenja in za to delo tudi L f i (O i izpolnjuje predpisanih CA^^d/z^ pogojev. 1\ \ PTUJ / DRŽAVNI SEKRETAR MARJAN DVORNIK ODPRL PRENOVLJEN MOST Obvoznica pred komem fisocfef/n Potem ko je ptujski podžupan Ivan Jurkovič v Mestni hiši spre- jel državnega sekretarja v mi- nistrstvu za promet in zveze Mar- jana Dvornika, je ta v četrtek, 12. septembra, popoldne simbolično odprl prenovljeni most čez Dravo, ki je bil v celoti državni projekt, saj je ta iz lanskega in letošnjega proračuna zanj namenila več kot 90 milijonov tolarjev. Kljub dežju si je Marjan Dvor- nik v spremstvu ptujskih gostitel- jev ogledal še gradbišče ptujskega podvoza, urejanje Rogaške ceste, gradnjo ptujske obvoznice in loka- cijo podhoda za pešce, nato pa se je o tem pogovarjal še z novinarji. Dvornik je med drugim je pove- dal, da je ptujska obvoznica, ki bi mesto dejansko rešila prometne zagate, načrtovana in vnešena v nacionalni program v okviru obnove Panonike in naj bi bila realizirana do leta 1999, saj je mi- nistrstvo glede tega že dalo pozi- tivno mnenje tudi za prostorski plan. V parlamentu teče postopek za sprejem zakona, ki bo olajšal pot do pridobitve gradbenega do- voljenja. Pričakujejo, da bo Družba za avtoceste republike Slo- venije obvoznico uvrstila med svo- je projekte, in potem ko bo na os- novi mednarodnega razpisa izbran najugodnejši izvajalec, je logično pričakovati, da bo do omenjenega roka tudi zgrajena. Obvoznica, zatrjuje Dvornik, torej v ničemer ni sporna in v naslednjem manda- tu se bomo zagotovo po njej že vo- zili. V nacionalnem programu je tudi gradnja ormoške obvoznice, njena realizacija naj bi potekala po po- dobni poti kot ptujska, ter rekon- strukcija ceste Spuhlja - Bori, ki je v zelo slabem stanju, vendar je po mnenju Dvornika tako slabih od- sekov regionalnih cest veliko. Strinja se, da jih bo treba čim prej rešiti, vendar vseh naenkrat ne bo možno, zato bo potrebna strpnost in postopnost. Gradnja podvoza pod železniško progo, ki je v glavnem državna in- vesticija, poteka po načrtih, medtem ko bodo sredstva za podhod za pešce in kolesarje, ki bo veljal okoli milijon mark, po Dvornikovem mnenju morali za- gotoviti država, občina Ptuj in Slo- venske železnice. Na vprašanje, ali bo nepredvide- na rekonstrukcija karavanškega predora ogrozila nekatere druge letošnje investicije na področju prometa in zvez, pa je odgovoril, da ta rekonstrukcija v ničemer ne posega v druge finančne strukture, saj bo izvedena s sredstvi, ki so zbrana iz cestnin in drugih tovrstnih prispevkov. Dvornik je govoril tudi o razširitvi in posodobitvi želez- niške povezave med Madžarsko in luko Koper ter zatrdil, da sta z madžarskim ministrskim kolegom program že uokvirila in uskladila. V pripravi in izdelavi sta ustrezna dokumentacija in predlog fi- nančne konstrukcije. V kratkem bo treba pridobiti ustrezne mednarodne kredite, sicer pa so v slovenskem ministrstvu trdno prepričani, da je neposredna po- vezava Madžarske s koprsko luko življenjskega pomena. Luka Koper je naše okno v svet in s posodobitvijo ter izgradnjo druge proge bo možno tudi za naše sosede prepeljati več tovo- ra po železnici. To je naš velika želja in dosegljiv cilj," je med drugim zatrdil Marjan Dvornik. M. Ozmec Marjan Dvornik s sodelavci in gostitelji med ogledom obnovljenega mostu čez Dravo. Foto: M. Ozmec 2 četrtek, 19. september 1996 - TEDN||| PTUJ / PREDSTAVITEV BLAGOVNE ZNAMKE BARBARA PLAVEČ Blmgi^nu MMmkm^ ki ImMnm v romanskem palaciju ptujskega gradu bo v soboto, 21. septembra, ob 19. uri predstavitev izdelkov blagovne zna- mke Barbare Plaveč, mlade ptujske kreatorke, ki jo dobro poznajo tudi zunaj Ptuja. Njene unikatne modele bodo predstavile znane slovenske makenenke, med njimi Ptujčanom dobro poznana Vesna Dolenc. S predstavitvijo blagovne zna- mke se v bistvu končuje triletno naporno delo družinskega podjetja Sonja, ki stoji za tem projektom, pri pridobitvi bla- govne znamke in v katerem je po devetih letih uspešnega poslo- vanja zaposlenih devet delavk. Postopek zanjo so začeli že pred tremi leti na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Prvi pos- kus pridobitve blagovne znamke jim je spodletel, ker se je po obja- vi predvidene blagovne znamke Barbara Collection v medna- rodnem biltenu pritožila neka francoska firma iz Pariza, zato so ga morali umakniti in postopek pričeti znova. Pri drugem pred- logu so uporabili ime kreatorja. Zato se je postopek pridobivanja blagovne znamke zavlekel na tri leta. Odločbo o priznanju blagovne znamke so prejeli 23. avgusta le- tos, nanaša pa se na oblikovanje oblačil, modnih dodatkov in sto- ritev. Barbara namreč tudi riše, zato so pred zlorabo zavarovane tudi njene risbe. Blagovna zna- mka daje garancijo, da je vsak iz- delek unikat. Naprodaj bodo v Ptuju in Ljubljani. Ne glede na vse zaplete pri njenem pridobi- vanju so začeli priprave za izde- lavo izdelkov, ki bodo poslej no- sili blagovno znamko Barbara Plaveč. Težave so bile tudi pri zagotavljanju potrebnega mate- riala za izdelke v trendu, ker slo- venski proizvajalci te delajo samo za tujino. Na koncu se jim je le uspelo dogovoriti za dobavo vzorčnih unikatnih tkanin, ki jih sicer tkejo za znane blagovne znamke. Sočasno z blagovno znamko so oblikovali tudi njeno celostno podobo (etikete, mape, katalog ...). Blagovna znamka Barbara Plaveč je priznana blagovna zna- mka za Evropo, kar brez dvoma potrjuje, da gre za izreden uspeh družinskega podjetja iz Ptuja in mlade nadobudne kreatorke, ki bo 24. septembra odprla trgovi- no tudi v Ljubljani v WTC (Sve- tovnem trgovinskem centru), na modnih revijah Foruma, ki bodo 1. in 2. oktobra v festivals- ki dvorani, pa se bo predstavila izbranemu krogu slovenskih in tujih poslovnežev. Na sobotni modni revi)i, ki jo bo spremljal tudi barvni katalog z modelom Alenko Vindiš (zma- govalko druge ptujske avdicije za manekenke in finalistko letošnjega tekmovanja za miss Slovenije), bodo tri četrtine zavzemali ženski kostimi za različne priložnosti - od dnevnih do večernih, na koncu pa se bodo manekenke predstavile še v večernih oblekah. Barbara bo ob tej priložnosti predstavila tudi eksperimentalne svečane modele, ki jih je izdelala v okvi- ru zaključnega programa 4. let- nika in jih je predstavila že v Cankarjevem domu. Sobotna predstavitev blagovne znamke Barbara Plaveč pomeni nedvomno izjemen dogodek tako za Ptuj kot za vse, ki so zas- lužni za ta projekt. Z vsakim iz- delkom, ki bo izšel iz delavnice v Ptuju, bo promoviran tudi Ptuj. Majda Goznik Sonja in Barbara Plaveč. Foto: Blaž Brodnjak TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Viki Kiemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, n 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; i? (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. p Celotna naročnina 5.720 I tolarjev, za tujino 11.440 I tolarjev. 1 Ptuj: 52400-603-31023 j Tisk: GZP Mariborski tisk, 2 Maribor. Po mnenju Ministrstva za m informiranje Republike ^ Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. MARIBOR / PRV! CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZA BANČNE STORITVE ISO - 9001 xa Novo KBM NOVA KBM JE PRIDOBILA PRVI IN DOSLEJ EDINI CERTIFIKAT KAKOVOSTI NA PODROČJU POSLO- VANJA S PREBIVALSTVOM • OBVEZNOST ZA PRI- HODNOST, KO NAJ BI ŽE PRIHODNJE LETO DOBILI CERTIFIKATE ŠE ZA OSTALA BANČNA PODROČJA Na priložnostni slovesnosti v posebni sobi hotela Orel v Mari- boru so izročili prvi in doslej edini certifikat za sistem kakovosti na področju bančništva v naši državi Novi KBM iz Maribora. Iz rok direktorja Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje Igorja Likarja ga je prevzel predsednik uprave NKB Maribor mag. Andrej Hazabent. Mariborska bančna hiša ga je dobila za vzpostavljen sistem kakovosti na področju poslovanja s prebi- valstvom. Ob tej priložnosti je mag. Andrej Hazabent povedal, da so po- nosni na doseženo, vendar še niso dosegli cilja - do konca leta 1997 želijo pridobiti certifikate kakovosti še za druga področja bančnih storitev. "Zasluge za pridobitev certifikata imajo tudi naši komitenti - vsa naša prizadevanja za še boljšo kakovost poslovanja so seveda prvenstveno namenjena njim," je še dejal mag. Hazabent, ki je novinarje in javnost seznanil z novico, da nova KBiVl pridobiva veljavo. Dodaten dokaz uspešne razvojne naravnanosti te bančne hiše je višja bonitetna ocena, ki jo je mariborski banki dodelila mednarodna agencija za presojo bonitete bank Thompson Bank Watch - BREE. To je veliko priznanje, ki pomeni, da bo lahko banka pod ugodnejšimi pogoji pridobivala kakovostne dolgo- ročne bančne vire na tujih trgih. Sicer pa so se na pridobitev certifikata kakovosti v mariborski banki začeli pripravljati že leta 1994. Temeljni cilji so jim bile zadovoljne stranke, racionalizacija poslovanja in urejen sistem podpore zaposlenim pri njihovem delu. Slovesne podelitve so se udeležili tudi predsednik upravnega odbora Agencije za sanacijo bank Rudi Vračko, direktor in na- mestnik direktorja Združenja bank Slovenije Srečko Korber in mag. Miro Kos ter sodelavci banke, ki so sodelovali pri tem zah- tevnem projektu. M. Toš SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA Veliko zanimanie xo ugodna poso/ifci ZAKUUČEN PRVI MESEC RAZPISA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OH- RANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽEUA • POSEBNA SKRB ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA, MED KATCRA SODIJO SKORAJ VSi PREDELI HALOZ IN SLOVENSKIH GORIC Upravni odbor Sklada za razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je na zadnji seji v Ribnici na Do- lenjskem odobril prve informacije o prošnjah, ki so prispe- le na sklad do 31. avgusta. Takrat se je namreč končal prvi mesec razpisa, ki ga je sklad objavil 24. julija in je namenjen dodeljevanju ugodnih posojil za projekte v kme- tijstvu in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter /ii pro- jekte gospodarskih dejavnosti na demografsko ogroženih in gorsko-višinskih območjih v Sloveniji. Sklad je prejel 138 prošenj za kmetijski in 115 za gospodars- ki del v skupnem znesku 2,2 milijarde tolarjev. Število prošenj in znesek zaprošenih posojil kažeta na izjemno zani- manje ljudi za ta posojila, predvsem pa opozarjata na ve- liko praznino, ki se je pojavila v zadnjih letih, ko ni bilo takšnih in podobnih posojil. Vse kaže, da bodo razpisana sredstva v višini 750 milijonov tolarjev razdeljena že v prvi obravnavi. Sklad za regionalni razvoj bo objavil nov razpis predvidoma že v začetku prihodnjega leta in tako skušal v prihodnje s podobnimi posojili vzpodbu- jati razvoj na demograisko ogroženih in obmejnih območjih. To je velika pri- ložnost tudi za večji del Slo- venskih goric in Haloz, saj so skoraj vse krajevne skupnosti uvrščene med demografsko ogrožena območja. Tudi v le- narški občini si od tovrstne pomoči obetajo nekaj razvo- jnih korakov, ki so potrebni zlasti za urejanje komunalne infrastrukture in razvoj dopol- nilnih dejavnosti. Upravni odbOr sklada je na zadnji seji sprejel tudi kriterije za ocenjevanje prispelih \ log. O dodelitvi posojil bo na osno- vi prispelih prošenj odločal že konec tega meseca. M. Toš SLOVENSKA BISTRICA / V BISTRIŠKI STEKLARNI v enem uspešnejših podjetjih na območju občine Slov. Bistrica, v podjetju Steklarna Luminos Slov. Bistrica, so imeli v prvi polovici letošnjega leta nekaj težav s prodajo izdelkov. Med večjimi vzroki za manjše število naročil je konkurenca iz vzhodnih držav, kjer je steklarska industrija mnogo bogatejša z proizvodnjimi izkušnjami. Ker v kolektivu bistriške Stek- larne največji del proizvodnje usmerjajo v izvoz na konverti- bilna tuja tržišča, je občutljivost tržnih sprememb toliko odločil- nejša za finančne rezultate. Iz okoli 350-članskega kolektiva iz- vozijo največ razsvetljavnega stekla, kar je njihov osnovni proizvod, in to v Nemčijo, Ang- lijo, Italijo, Francijo in skandi- navske države. Usmerjenost v iz- voz, ta znaša kar okoli 90 odstot- kov celotne proizvodnje, je za- poslene v tem kolektivu pripel- jala do spoznanja, da je mogoče na tujih trgih uspešno prodajati samo najkakovostnejše izdelke Ta usmerjenost je v drugi polo; vici letošnjega leta v največ)' meri vplivala na spoznanje, da so uspeli ostati konkurenčni na tu- jih trgih. Ob tem pa je pomem- bno usklajevanje cen izdelkov na teh trgih, kar pri določenih arti- klih komajda presega proiz- vodne stroške. Ugodnejše cen^ tako iščejo v ponudbi novih iz- delkov. V zadnjem obdobju so to razsvetljavna telesa iz barvnili stekel in ponudba finalnih izJe'" kov, kar pomeni združen" ponudbo stekla in kovinskih lov. Na osnovi sedanjih kazalcev^ predvsem povečanih narod'' predvsem iz uvoza, kjer vračajo stari kupci, pojavljajo P^ se tudi novi, v kolektivu Stekla''' na - Luminos z mnogo večji"^ optimizmom pričakujejo zadr"^ mesece letošnjega leta in s ^^^ tudi zaključni račun. Fotografija in tekst: Viktor Horvo' Bistriški stelil komandant močan mož, ki le Vedno gledal v tla. Za časa n je- gove oblasti smo slišali ponoči ^^reljanje. Govorilo se je, da so streljali jetnike. Kaj točnega ne ^em povedati. Proti koncu lo- 'I Sorja je bil komandant mlad, in- » ^^ligenten mož. Enkrat me je Povabil na kozarec rdečega vina ^ Iji sva debatirala. Sam je priznal, 5 ja so tu nedolžni ljudje, ne- j dolžne žrtve itd." ^ nakaznico oz. dovoljenje za ^ '^Jeko za taboriščnike je hodila ^ Maribor Marica Kramberger, ii pa je niso prijazno sprejeli. 11 '^ed drugim so ji dali vedeti, da > Zaprti na gradu Hrastovec iz- ^l^lci in da naj pomisli, kaj so delali Nemci in gestapovci z našimi ljudmi v nemških kon- centracijskih taboriščih. Potrdi- lo oz. nakazilo za 50 litrov mleka za otroke v taborišču je izposlo- vala. S posredovanjem dr. Marčiča in verjetno tudi s finančno pod- poro mariborskega okrožja so v nekdanjem nemškem otroškem vrtcu (sedaj je v tej zgradbi enota glasbene šole Lenart) uredili začasni dom ali bolje rečeno sprejemališče za skupino otrok iz Hrastovca. Evidenc niso vodi- li, zato točnega števila otrok, ki so biti v tem domu, ne poznamo. Zagotovo jih ni manj kot 30, vsi pa so bili slabega zdravja in tele- sno najšibkejši med množico zaprtih otrok v Hrastovcu. Vodstvo doma je prevzela Mari- ca Kramberger, za varuško je bila postavljena Terezija Kram- berger in za pomočnico Jožefa Kelc. Občinski tajnik Alojz Muhič je ponudil posteljnino, posodo in drugo nujno potrebno opremo. Uporabljali so tudi in- ventar bivšega nemškega vrtca. Hrano so dobili od trgovskega poslovodje Frančka Arnuša, le- narški frizer Milivoj Šurbek pa je otroke ostrigel (bili so ušivi). Otroke so pripeljali v ta dom iz Hrastovca s tremi vozovi, pred tem pa so imeli v taborišču kar precej težav. Matere otrok niso hotele dati, saj so menile, da jih bodo odpeljali neznano kam (neka ženska madžarske narodnosti, bila je zdravnica in je občasno pomagala pri obiskih dr. Krambergerja v taborišču, je razširila novico, da bodo otroke odpeljali v Srbijo). Posredovati je morala celo uprava taborišča. Veliko otrok so oboroženi vojaki (stražarji, op.p.) iztrgali mate- ram, nakar so jih naložili na vo- zove in odpeljali v Lenart. Pred tem so se dogovorili, da naj poskrbijo za obisk najbolj priza- detih mater, ki so menile, da jim bodo otroke odpeljali v Srbijo. Otroke so v domu umili in ost- rigli ter previdno nahranili z mlečnim zdrobom. Spali so na žimnicah in slamnjačah, ki so bile pogrnjene z rjuhami. Zanje so lepo skrbeli, zato so si hitro opomogli. Vodstvo taborišča Hrastovec je omogočilo obisk mater, vsak dan sta lahko obi- skali otroški dom v Lenartu dve materi iz Hrastovca. Umrl je samo en otrok, ki je zbolel za težko pljučnico. Avgusta 1945. leta, ko so že razmišljali o postopnem zapi- ranju taborišča, so pripeljali v le- narško kulturno dvorano pri- bližno 100 otrok iz Hrastovca. Iz Hrastovca do Lenarta so šli peš, vodila sta jih dva moška iz Prek- murja, ki sta imela v Hrastovcu zaprte svoje sorodnike. Otroci so prenočili v Lenartu in prespali na slami, ki je ostala še iz časov takoj po končani vojni, ko je bilo v isti dvorani tudi precej nemških ujetnikov. Otroke so primerno nahranili, poskrbeli pa so tudi za varnost (prometa sicer še ni bilo, je pa bil sredi trga kot nekakšen prometni otok vodnjak). Po otroke so prišli z vozovi iz Prekmurja in jih odpeljali. Za prvo skupino so odpeljali še drugo, v kateri je bilo prav tako okoli 100 otrok iz taborišča Hrastovec. Če k temu dodamo še okrog 30 otrok iz začasnega doma v ,Lenartu, lahko sklepamo o približni šte- vilki, ki se dejansko giblje okoli 250 otrok, zaprtih skupaj s starši na gradu Hrastovec. Med zapor- niki v Hrastovcu je bilo tudi ne- kaj nosečnic. Niso jim dovolili, da bi hodile rodit v bližnjo mari- borsko porodnišnico, rodile so v skupnih sobah, na slami na tleh. V Hrastovcu je dr. Kramberger pomagal šestim porodnicam, ki so bile telesno izčrpane. Po po- rodu so jih z dovoljenjem vodst- va taborišča odpeljali v Lenart, kjer so delno okrevale. Ta začasna nega je trajala 10 dni, prostore pa so uredili pri Tončki Čolnik. Porodnicam je kuhala Čolnikova, za bolniško oskrbo in nego dojenčkov pa je poskrbela Alojzija Pavalec. Od šestih novorojenčkov je eden umrl, od petih, ki so ostali živi, pa so štiri v lenarški farni cerkvi tudi krstili. V krstni knjigi le- narške župnije je zapisano, da so bili otroci rojeni 4. avgusta 1945. leta. Kot kraj rojstva je zabe- ležen grad Hrastovec. Tri otroke so krstili 11. avgusta 1945, en krst pa so opravili 25. avgusta 1945. Starši teh otrok so bili doma iz Prekmurja. H krstu jih je nesla Alojzija Pavalec. Tudi Marica Kramberger iz Lenarta v svojih spominskih zapiskih na 22 straneh navaja primer krsta štirih otrok, ki so se rodili v Hrastovcu. Omenja tudi točni datum razpusta taborišča, to je 6. september 1945. leta. Tega dne so iz otroškega doma v Len- artu staršem v Hrastovcu vrnili njihove otroke. Razpust taborišča je bil po svoje zanimiv, potekal pa je tako, kot smo že omenili v enem od začetnih poglavij. Sredi graj- skega dvorišča na Hrastovcu so imeli postavljeno dolgo mizo. Za njo so sedeli uniformiranci (člani vodstva taborišča oz. uprave), ki so taboriščnikom de- lili odpustnice. Bilo je tudi ne- kaj dovtipov in precej zaničevanja ("Ti greš v London, ti pa v Pariz ali na Dunaj."). Ta- boriščniki so množično zapuščali grajsko poslopje. Iz- pustili so praktično vse, le šest naj bi jih premestili v maribor- ske zapore. 12 - NASI KRAJI IN UUDJE 19. SEPTEMBER 1996 - tednik DESTRNIK - TRNOV- SKA VAS • Asfalti' ranje se nadaljuje Akcija asfaltiranja krajevnih cest v občini Destrnik - Trnov- ska vas se nadaljuje. Ovira ga si- cer slabo vreme, kljub temu pa je Gradiš uspel do sedaj asfalti- rati že šest km krajevnih cest. Asfaltiranje so pričeli v Bišu, kjer so asfaltirali dva odcepa po 400 m; za to cesto in cesto De- senci -Svetinci je majhen dež prispeval tudi Kmetijski kom- binat Ptuj. Potem so nadaljevali s cesto Črmlja - Sovjak - Biš - R 346 v dolžini 1600 m. Končana je tudi cesta Desenci - Svetinci v izmeri 1800 m. Za to cesto pote- kajo pogovori o sofinanciranju s Tovarno sladkorja Ormož. Nato so asfaltiranje nadaljevali na cesti v Svetincih dolžine 1500 m, sedaj pa še odcep v izmeri 400 m. Nadaljevali bodo z odce- pom Gomilce (400 m), nato Ločki Vrh v dolžini 2 km itd. S to akcijo bo v letošnjem letu as- faltiranih 19 kilometrov krajev- nih cest, skupaj z zasebnimi priključki pa dobrih 20 kilome- trov. Vrednost investicije znaša okrog 200 milijonov tolarjev. Akcija poteka tako, da krajani s prostovoljnim delom in svojimi finančnimi sredstvi pripravijo cesto do asfaltiranja (širitve, prepusti, jarki in gramoz), as- faltno prevleko pa plača krajev- na skupnost. Če ovrednotimo še prostovoljno delo krajanov, pa je vrednost investicije precej višja. Z.Š. VIDEM mPo haloških poteh v mesecu športa in rekreacije odbor za promocijo turizma v videmski občini pripravlja prvo srečanje pohodnikov in planin- cev na haloški planinski poti. To naj bi pripomoglo k ustano- vitvi haloške planinske zveze. Prvič bodo v videmski občini pohod po haloških poteh orga- nizirali v soboto, 21. septembra, ko se bodo pohodniki ob 8. uri zjutraj zbrali pri Novi Cerkvi v Podlehniku. Pešpot, ki jo name- ravajo ob tej priložnosti označiti, jih bo vodila iz pod- lehniškega konca pa tja do Le- skovca. Na podoben način naj bi haloške pešpoti označili tudi v sosednjih občinah. v soboto bodo popotniki s se- boj vzeli le nahrbntnike, se pri- merno obuli in nadeli primerno oblačilo, za dobro razpoloženje in vse, kar spada zraven, pa bodo poskrbeli člani videmske- ga odbora za promocijo turizma. USKOVEC • Pe- sem, ples in glasba Kulturna društva v videmski občini se bodo ta konec tedna že drugič predstavila na prireditvi Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi. Letošnji organizator je PD Leskovec.Glasbeno - plesna prireditev je v minulem letu na- letela na dober odziv vseh kul- turnih društev v občini, na letošnjo pa se je prijavilo že sko- raj 200 nastopajočih. V Leskov- cu se bodo ti srečali v nedeljo ob 14. uri, prireditev pa naj bi tudi v prihodnje pripravljali v raz- ličnih koncih videmske občine. SLOVENSKA BISTRKA # Gledališki abon- ma v Mariboru Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica razpi- suje abonma za gledališko sezo- no 1996/97. Po štirih sezonah v SLG Celje se letos BistriČani se- lijo v Maribor, kjer so abonma prejšnja leta že imeli. Abonma vključuje Dramo in Opero in obsega štiri premiere in dve po- novitvi iz dramskega in operne- ga programa, cena pa je 9.600 to- larjev. K temu bo prišteta tudi cena skupnega avtobusnega pre- voza, če bo seveda najmanj pet- deset prijavljenih, kar je pogoj za skupni prevoz. VT TRNOVSKA VAS • Županova tiskovna konferema č je v Četrtek ob 10. uri sklical tiskovno konferenco. Na njej naj bi kaj več slišali o opravlje- nih nalogah, pa tudi o težavah, ki jih v tem koncu Slovenskih goric ne manjka. Po konferenci bo občinsko vodstvo vse po- vabljene povabilo še na krajši iz- let po občini in na priložnostno trgatev. Zaključek konference naj bi tokrat popestrili s prešan- jem grozdja in pokušnjo mošta. TM ZAVRČ0 Sreianje starejših Završka občina in odbor za družbene dejavnosti sta v sode- lovanju s KUD Zavrč v soboto pripravila srečanje starejših ob^nov. Organizatorji so jim pripravili prisrčen kulturni pro- gram in pogostitev. Z dobro vol- jo in ob klepetu so si starejši završke občine obljubili, da se bodo srečali tudi prihodnje leto. ORMOŽA Z muzejskim vlakom v Radlje Dolgoletno sodelovanje med Ormožem in Radljami ob Dra- vi, ki je nastalo na podlagi oseb- nih prijateljstev, se razvija dalje. Nič koliko srečanj med enimi in drugimi, še posebej Radeljčanov v Ormožu, je vzpodbudilo poto- vanje z muzejskim vlakom ha radeljski sejem, ki ga organizira Turistično društvo Ormož 29. septembra. Odhod iz Ormoža bo ob 7.uri zjutraj, potniki pa bodo lahko vstopali tudi na pos- tajah Velika Nedelja in Osluševci. Prvi večji postanek bo v Vuhredu, kjer jih bodo sprejeli člani tamkajšnjega tu- rističnega društva, nato pa se bodo s cestnim vlakom odpeljali v tri kilometre oddaljene Radlje ob Dravi. Na radeljskem sejmu bo brez dvoma zanimivo, dobre stike Ormoža in Radelj pa bodo po- globili še z raznimi sejemskimi igrami. Med drugim se bosta ekipi obeh mest pomerili za naj- večjo nagrado Radelj. VT CIRKULANE • Turistiino obarvan študijski krožek Projekt študijskih krožkov v Halozah se nadaljuje. Krožek o turistični ponudbi ob vinski tu- ristični cesti je začel delati julija letos, v tem mesecu pa bo na sporedu drugi o zdravilnih zeliščih v Halozah. Minuli petek so člani študij- skega krožka v Cirkulanah go- vorili o haloški turistični poti in rekreacij sko-turističnih igrah v haloškem okolju. Tim Halo, ki vodi študijske krožke- je govoril o možnosti predstavitev dose- danjega dela na gostinsko-turis- tičnem sejmu GOST-TUR ok- tobra letos v Mariboru. Sicer pa je tokrat beseda tekla o pripra- vah na naslednje srečanje, ki bo posvečeno haloški viničarski dediščini, ter o pridobljenih izkušnjah nekaterih članov, ki so se pred kratkim udeležili strokovne ekskurzije z ogledom ekoloških kmetij v Avstriji. TM GORNJA RADGONA % Gledališki abonma ZKO je tudi za letošnjo sezonQ pripravila ogled sedmih gledj, liških predstav. Na svoj raču^ bodo spet prišli ljubitelji gledg, lišča in opere iz občin Gornjj Radgona, Radenci in Sveti Jurjj ob Ščavnici. Cena abonmaja bo letos 9000 tolarjev, vanjo pa jg vračunan prevoz v Maribor Celje. Tri predstave bodo prj. pravili tudi v domu kulture v Gornji Radgoni. MT PTUJ / SREČANJE BORCEV IN SIMPATIZERJEV NA VIČAVI Zgodovine se ne da pisaii na novo Zveza združenj borcev narodnoosvobodilnega boja v kra- jevni organizaciji Olge Meglič Ptuj je v domu krajanov na Vičavi v petek, 13. Septembra, pripravila prisrčno srečanje z vsemi, ki so jim v preteklosti pomagali pri ure- sničevanju njihovih akcij in načrtov. Kot je povedal pred- sednik Konrad Lah, se je s tem borčevska organizacija želela zahvaliti vsem svojim prijateljem in simpatizerjem, hkrati pa želijo, da bi takšna in podobna srečanja postala tradicionalna. Borci opozarjajo, da se zgodovi- ne ne da pisati na novo, saj je na- rodnoosvobodilni boj bil in ostal boj proti genocidu slovenskega naroda. Da na zgodovinska dejst- va ne bi pozabili, naj bi tovrstna srečanja postala tradicionalna, nanje pa bodo poleg simpatizer- jev povabili tudi mladino. Ponov- no želijo oživiti nekoč tradicio- nalne pohode na Jelovice, jesen- ska srečanja ob tabornem ognju in podobno. V imenu krajanov Vičave in Orešja je zbranim zaželel dobro- došlico Janez Gornik, posebej to- plo je pobudo za tovrstna srečanja pozdravil predsednik območnega odbora Zveze združenj borcev Ivo Rau, pridružili pa so se mu ugledni občani Sonja Purgaj, Jože Maučec, Vojteh Rajher, Ljubica Šuligoj in drugi. Srečanje so nadaljevali s pode- litvijo spominskih priznanj vsem ki so z v minulem obdobju sode- lovali z borčevsko organizacijo, tričlanska delegacija pa je ob spo- menik Olgi Meglič položila šopek rož. -OM Predstavniki borčevske organizacije so k spomeniku Olge Meglič položili šopek rož. Foto: M. Ozmec Pretekli teden je Maribor tako rekoč hkrati gostil vlado In opozicijo. Vlada se je v Maribo- ru sestala na posebni (maribor- ski) seji, da bi skupaj z mari- borskimi voditelji določila prio- ritete pri reševanju aktualnih gospodarskih In drugih težav, predvsem pa tudi, da bi doka- zala, da na Maribor ni "pozabi- la" niti v svojem dosedanjem delu. Slovenska opozicija (ven- dar ne vsa) pa se je zbrala na protestnem zborovanju v pod- poro Mariboru In predvsem tudi zaradi opozarjanja, da Ma- ribor pestijo mnoge težave predvsem tudi po krivdi sedan- je vlade. V obeh primerih je kot režiser nastopal mariborski župan dr. Alojz Križman. Protislovnost njegovih posameznih potez očitno ni nikogar pretirano vznemirjala, eden izmed ko- mentatorjev pa je zapisal, da je vse skupaj pravzaprav dobro, če bo res koristilo Mariboru, in nekoliko slabše, če gre zgolj za predvolilno promocijo župana Križmana in njegovega stran- karskega gibanja. Vsekakor pa sta se v Mariboru hoteli tako vlada kot opozicija prikazati kot "najboljši". Takšnih dokazo- vanj pa v zadnjih dneh ni manjkalo tudi na drugih območjih in področjih. NABIMNJi VOLILNIH TOČK? Kritiki - pa tudi župan Križman - vladi očitajo, da je prišla v Ma- ribor nabirat volilne točke. Pre- mier dr. Drnovšek je po končanem srečanju z maribor- skimi predstavniki dejal, da so se na vseh področjih temeljito soočili z težavami, ocenili raz- mere in skušali začrtati na- daljnje dejavnosti. Po mnenju vlade je marsikje že doslej prišlo do pozitivnih premikov, vendar pa opozarja, da so raz- vojni problemi Maribora zelo poudarjeni tudi "zaradi nek- danje gospodarske strukture, zlasti v industriji, zaradi česar je prestrukturiranje težje in počasnejše". Vlada naj bi z raz- ličnimi potezami in projekti vplivala tudi na hitrejše prese- ganje skrb zbujajoče brezpo- selnosti, saj je v Mariboru brez zaposlitve kar 16 tisoč ljudi, na širšem območju mariborskega zavoda za zaposlovanje pa 30 tisoč. Mariborski župan je dejal, da je bilo na seji vlade "veliko ra- zumevanja" za mariborske pro- bleme. "Ce bo toliko razume- vanja tudi v prihodnje, sem prepričan, da bo mesto zažive- lo drugače - predvsem na po- dročju gospodarstva - kot živi zdaj." Zupanu je žal, ker do takšnega sestanka ni prišlo vsaj leto in pol prej. VLADA "NA TERENU" Na zborovanju opozicijskih strank so se ukvarjali predvsem s kritikami na račun vlade in z obljubami. Tudi župan je v glavnem govoril tako, kot da se dan, dva prej v Mariboru ne bi dogovarjali z vlado in kot da se ne bi ničesar medsebojno dogovorili. Seve- da je nenavadno, da so se tako župan kot drugi posebej veliko ukvarjali z vprašanjem, zakaj je prišla vlada v Maribor ravno zdaj in ali ni vse skupaj zgolj poceni predvolilna propagan- da. Če bi bilo res tako, je imel seveda mariborski župan vse možnosti, da se v imenu Mari- bora odpove seji vlade v Mari- boru, saj vlada nepovabljena (ali nezaželena) tja zagotovo ne bi šla. Seveda pa je pomembnejše drugo vprašanje. Ali naj posta- nejo garant za učinkovitejše reševanje žgočih problemov predvsem in zgolj seje vlade "na terenu"? Ali ne bi bilo bolj normalno, da bi Maribor in vsa slovenska območja vztrajali pri takšni organizaciji in takšnem slogu dela vlade, ki bi dobe- sedno vsak dan zagotavljal ne- posreden stik z "bazo", ne- nehno medsebojno komunika- cijo in predvsem tudi medse- bojno soodvisnost in odgovor- nost za razmere v kateremkoli koncu Slovenije in v Sloveniji kot celoti. Ena izmed zaznav- nih prednosti slovenske majhnosti bi namreč morala biti tudi čimbolj neposredna in življenjska povezanost držav- nih institucij in vseh drugih rav- ni odločanja. Vsekakor bi bilo slabo, če bi zgolj seje vlade v posameznih občinah proglasili za nekakšno čudežno formulo, ki edina zagotavlja uspeh. Zdaj ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel že poziva predsednika vlade dr. Drnovška, naj vlada pride v Ljubljano in pripravi po- dobno izredno sejo, kakršna je bila v Mariboru. "V nasprotju s splošnim prepričanjem sloven- ske vlade razmere v Ljubljani niso nič manj zapletene in težke kot v Mariboru," je zapi- sal v odprtem pismu predsed- niku vlade ljubljanski župan. KDO JE "PRAVI" Pretekli teden so na veliko dokazovali, kdo je "boljši", tudi Janševi socialdemokrati in Ko- cijančičevi socialni demokrati. Najvišji predstavniki obojih so se udeležili kongresa Socialis- tične internacionale v New Yor- ku in oboji so že nekaj časa v domačih logih na veliko pole- mizirali o tem, kdo je "pravi" in kdo bolj sodi kot redni član v to internacionalo. Vodja socialde- mokratov je opozarjal, da soci- alni demokrati v Sloveniji napačno prikazujejo svoje po- zicije v internacionali, in govoril o prednostih, ki naj bi jih imela v internacionali njegova stran- ka. Še pred tokratnim odho- dom v New York je Janša opo- zarjal, da Združena lista ne more postati članica Socialis- tične internacionale in da bo - v primeru, če bi se to vendarle zgodilo - razmišljal o pretrgan- ju stikov slovenskih socialde- mokratov s to mednarodno or- ganizacijo. Na kongresu je bila Združena lista socialnih demokratov kljub temu izvoljena v polno- pravno članstvo, medtem ko je Socialdemokratska stranka Slovenije ostala v statusu opa- zovalke. Predsednik ZLSD je dejal, da so njegovo stranko sprejeli v polnopravno članstvo "kljub grobemu spotikanju SDS". Janševa stranka je, kot je povedal Kocijančič, v New Yorku na zaprti seji pred kon- gresom nasprotovala vključitvi ZLSD. SDS naj bi med kongre- som delila tudi resolucijo o položaju v Sloveniji, ki "skrajno negativno govori ne le o ZLSD, temveč tudi o Sloveniji nas- ploh". V zvezi s Kocijančičevimi očitki je predsednika SDS Ja- nez Janša dejal, da je "SDS na Socialistični internacionali jav- no in argumentirano izrazila svoje pridržke do sprejema ZLSD". Prav tako Janša pravi, i da od leta 1992 traja prikrita i kampanja ZLSD proti SDS. "Vse, kar so skrajna slovenska, občila pisala o SDS, so v pou- darjeni in izrazito skrajni obliki predstavili mnogim socialde- mokratskim strankam v Evro- pi," je poudaril Janša in dodal, da ima "SDS pisne dokaze o tem nizkem podtikanju, ki vse- buje tudi osebno blatenje". Seveda je zanimivo, kako po najnovejših dogodkih v Social- demokratski stranki Združeni listi socialnih derrio; kratov govorijo o Socialistični internacionali. Za liderja ZlSD Janeza Kocijančiča je Socialis- tična internacionala "najpO' membnejše in najuglednejše združenje svetovne levice, hkrati pa v njej sodelujejo vse najuglednejše demokratske leve stranke in predstavlja naj' pomembnejši del sodobnega političnega sveta". Lider SDS Janez Janša pa pravi, da je Sov cialistična internacionala hudi krizi, saj združuje izredni; veliko programsko različn'^ strank, od padca berlinskega' zidu pa se je znotraj pojavi'^ tudi težava razlikovanja nov® i socialdemokracije in komuni®' tičnih strank". JakKopri''^ fednik - 19. SEPTEMBER 1996 NASVETI -13 Kuharski nasveti Slive panašnje pisanie je zopet namenjeno slivam m jedem iz ^liv, tako da vas tudi tokrat vabim, da nam pošljete kakšen fccept na to temo. Če ste posku- sili pripraviti slivove cmoke iz krompirjeve- ga in kuhanega ali paljenega testa, pa vam niso bili všeč, si pripravite slivo- vove cmoke iz kvašenega testa, saj so ti Še posebej slastni, istočasno jih lahko pripravimo večjo količino, jemo pa jih lahko tudi naslednji dan. Slivove cmoke iz kvašenega testa pripravimo tako, da prese- jamo pol kilograma namenske moke, na sredini moke naredi- mo jamico, v katero razdrobimo 4 dekagrame svežega kvasa, ki ga zmešamo z malo sladkorja in malo mlačnega mleka, prekrije- mo s kuhinjsko krpo in postavi- mo na toplo. Ob robu kvasnega nastavka potresemo 8 dekagra- mov sladkorja. Ko je kvas vzha- jal, dodamo še 2 dl kisle smeta- ne, limonino lupino, sol ter pri- lijemo približno četrt litra mlačnega mleka, v katerem smo raztopili 10 dekagramov masla ali margarine in vse sestavine ugnetemo v testo. Testo gnete- mo tako dolgo, da se odlušči od posode in rok. Ponovno ga po- krijemo in postavimo na toplo tako dolgo, da je vzhajanega tes- ta enkrat več, kot ga je bilo prvotno. Na pomokano desko damo približno žlico testa, ga oblikujemo v kvadrat in na vsak kvadrat, položimo polovičko ali celo slivo, ki smo jo dobro po- valjali v sladkorju, nato pa še v sesekljanih mandljih, testo z na- devom oblikujemo v cmok in ponovno pustimo, da vzhaja. Oblikovane cmoke naložite na pomokano desko ali ploščo v primerni razdalji. Tako oblikovane in naložene pustimo, da vzhajajo še pri- bližno 20 minut. Nato v primer- no posodo nalijemo maščobo za cvrenje. Segrejemo jo približno na 180C, cmoke pa cvremo pri- bližno 5 minut, odvisno od veli- kosti. Ocvrte položimo na papir- nate servietke, da posrkajo odvečno maščobo. Nato jih po- valjamo v sladkorju v prahu in ponudimo. Kvašene slivove cmoke bi lahko naložili tudi v dobro pomaščen pekač, po vrhu pre- mazali z raztepenim jajcem in spekli v pečici pri temperaturi 180do200C. Iz sliv pa si lahko pripravimo tudi različne druge jedi, kot je na primer znamenita slivova juha, ki jo kuhajo in ohranjajo njeno tradicijo le še redki. Poz- namo pa tudi kar precej raz- ličnih pogač iz sliv, kot so na primer slivova pogača z marci- panom, skutna pogača s slivami, bogato obložena sadna pogača, pri kateri prav tako prevladujejo slive, in še nekatere. Tako kot pogače pa so cenjene tudi pite. Le kdo ne pozna slivove pite, ki jo obogatimo z na lističe nareza- nimi mandeljni. Pripravimo jo tako, da pripravimo krhko testo iz 25 dekagramov masla in mar- garine. Margarino najprej pe- nasto umešamo in dodamo počasi 20 dag sladkorja. Mešamo tako dolgo, da kristali sladkorja niso več vidni. Dodamo eno za drugim 4 jajca, ščepec soli in va- nilijev sladkor. Nato po žlicah vmešamo še 40 dag moke, med katero smo pomešali 3 zravnane žličke pecilnega praška. Skupaj z moko dodamo tudi 10 dag zmletih mandeljev. Če ste dobili zelo gosto testo, prilijte toliko mleka, da se testo le težko trga od kuhalnice. Nato testo vsipa- mo v dobro pomaščen pekač, ki smo ga potresli z ostro moko. Slive operemo, jih razpolovimo in osušimo. Nato jih nadevamo na testo, tako da vdolbinica gle- da navzgor, v vsako vdolbinico lahko damo ščep sladkorja in ščep sesekljanih mandeljev. Pito postavimo v segreto pečico in pečemo pri temperaturi 180C 45 minut. Uporabite lahko tudi vložene slive. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 86. NAD. Izbira partneria 12. nad. Ali se da partnerja spremeniti? Dogaja se, da kdo razmišlja o poroki s partnerjem, ki ima vidne vedenjske, duševne ali osebnostne motnje. Ti ljudje so prepričani, da bodo partnerja v zakonu posto- poma spremenili. Na žalost se večina od njih hudo moti. Samovšečnost, ne- kakšni materinski nagibi ali zau- panje v lastne psihološke sposob- nosti navadno niso dovolj. Pote- ze značaja so na žalost zelo od- porne proti spremembam. To velja tudi za človekova stališča in končno za vso njegovo osebnost. Čeprav to ni povsem točno, je po mnenju številnih strokovnjakov razvoj osebnosti s tridesetim le- tom starosti skoraj popolnoma zaključen. Kako težko je doseči že majhne spremembe, vemo iz psihoanalitske prakse, kjer večkrat ne uspe celo posebno šolan strokovnjak. Toliko manj je upanja, da bi spremenili neko- ga zgolj s prigovarjanjem, trkan- jem na zdravo pamet, jokom ali obtoževanjem. Z drugimi besedami: nekdo, ki je bil že prej egoist, surov, bre- zobziren di domišljav, se večino- ma tudi v zakonu ne bo spreme- nil niti za las, pa naj naredimo, kar hočemo. Tudi zagotovilom take osebe, da bo po poroki dru- gačna, ni verjeti. Sami vemo, ko- likokrat smo sklenili, da bomo po dopustu, od novega leta ali od naslednjega ponedeljka dalje drugačni, pa nam je uspelo kvečjemu za dan ali dva. Lep primer nečimrnosti, ki ne dopuš^ misli, da bi lahko osebni čar in prizadevnost ostala pov- sem brez odmeva pri partnerju, kaže odziv na oglas v nekem ameriškem časopisu, ki je vabil dekleta k sodelovanju pri zdravl- jenju skupine impotentnih mož. Prijav, največ mladih deklet, je bilo toliko, da so lahko izbrali samo vsako tretjo. Posebno v primerih, če opazi- mo pri parmerju znake alkoho- lizma, spolnih motenj ali drugih duševnih motenj ali bolezni, se je potrebno posvetovati z zdravni- kom ali di^m strokovnjakom. V vsakem primeru je nujno, da se prične zdravljenje še pred poro- ko. Že dolgo se tudi zdravijo neso- glasja in neskladja med parmer- jema. To poteka ponavadi tako, da v sproščenem stanju govorita o sebi, svojih pričakovanjih in življenju, o tem, kaj ju v njimem življenju moti. Terapevt sedi obi^jno ob strani in da občasno opombe in opozorila, navadno z namenom, pokazati parmerjema podzavesmo in nevrotično osno- vo posameznih njunih stališč in želja. Ker uspehi običajno niso bili zadovoljivi, se terapija enega samega para vedno bolj opušča. Še bolj neustrezno je, če hodi vsak partner k svojemu terapevtu ali se zdravi le eden od njiju. Bol- je je voditi terapijo s tremi ali šti- rimi pari hkrati v skupini. Posebno obliko predstavlja tako imenovana družinska tera- pija. V tem primeru se tvori sku- pina treh, štirih zakonskih parov skupaj z njihovimi otroki (seve- da se lahko zdravi mdi ena sama družina). Cilj je isti - izboljšati medsebojno razimievanje v družini, zlasti otrok, ter odpravi- ti mote& obUke vedenja. Res se sliši o možeh in ženah, da so se po poroki spremenili. Toda v resnici pri njih naj- večkrat sploh ni prišlo do temel- jitih sprememb značaja ali oseb- nosti. Spremenili so se, ker so se prej spretno pretvarjali, ali pa so opustili le nekatere navade, ki niso bile globoko zakoreninjene v njih. Mogoče je tudi, da prej na primer zaradi utesnjenega položaja v domači družini neka- tere njihove lastnosti niso mogle priti prav do izraza Naslednjič pa o predzakonskih spolnih odnosih. mag. Be|an Sinko Krvodajalci 3. september: Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Slavica Kokoi, Hlaponci 49, Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj, Vincenc Cvetko, Hlaponci 53, Dragomir Fišer, Dupleška 232, Maribor, Franc Vindiš, Soviče 18, Slav- ko Jerebič, Zagorel 21. 5. septembra: Branko Lupša, Gočova 68, Srečko Ceh, Bišečki Vrh 15, Ferdo Peršon, Slavšina 20, Janez Petrovič, HvaletincI 9, Janez Arnuš, No- vinci 19, Stanko Rep, Nova vas 1, Janez Veselic, Moškanjci 90/b, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ruj, Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33, Ana Čuček, Drbe- tinci 65, Anton Bukšek, Žetale 51, Marija Vršič, Novinci 5, An- ton Gregorec, Mestni Vrh 104/a, Marija Peršon, Slavšina 20, Franc Jurgec, Vokmerjeva 9, Ruj, Robert Lovec, Partizan- ska 21, Poljčane, Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73/b, Miklavž, Mi- hael Jerebič, Moravci 136, Ivan Malek, Jiršovci 50, Bojan Ber- talanič, K brodu 27, Maribor, Darinka Lupša, Gočova 68, Franc Kozel, Zg. Gruškovje 32, Rudi Maroh, Osojnikova 5, Ruj, Franc Vršič, Novinci 5, Danijel Ters, Piškova ul. 6, Ore- hova vas, Alojz Sužnik, Gra- jenščak 29, Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Rudi Štelcer, Po- brežje 118. 14 - ŠPORT 19. SEPTEMBER 1996 - tednih STRELSTVO Mlatlin€i Ptuja nalbollši v državi SEDEM MEDAU IN POKAL • SAŠU POROKU ŠE DVA NASLOVA DRŽAVNEGA PRVAKA Strelci SD Ptuj so si na državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem priborili sedem medalj in pokal. Posamično so si mla- dinci priborili štiri medalje od možnih šest - tudi obe zlati odličji. Člani pa so si priborili tri ekipne medalje in pokal. Junak državnega prvenstva z ma- lokalibrskim orožjem je ptujski mladinec Sašo Porok. Sašo je osvojil vse, kar se je dalo priboriti na državnih prvenstvih z zračnim in malokalibrskim orožjem. Na državno prvenstvo z malokalibrs- kim orožjem je prišel kot državni prvak z zračno pištolo in končal prvenstvo s še dvema zlatima ko- lajnama: s športno malokalibrsko pištolo in malokalibrsko pištolo proste izbire. Trikrat na državnem prvenstvu in trikrat zmagovalec - to je bilanca Saša Poroka na ljubljanskih streliščih. Državno prvenstvo v streljanju za mladince, mladinke, člane in članice se je začelo s športno malo- kalibrsko pištolo. Člani SD Ptuj v sestavi Slavko Ivanovič, Milan Stražišar in Izidor Pulko so pribo- rili pokal za tretje mesto in tri ekipne bronaste kolajne. Posamez- no je bil Ivanovič s 549 krogi osmi, Stražišar s 548 deveti in Pulko s 524 dvanajsti. Mladinci so osvojili vse, kar se je dalo. Ekipno bi bili s 1233 krogi prvaki, a ni bi bilo ekipnega tek- movanja. Posamezno si je zlato medaljo s 464 krogi priboril Sašo Porok, srebro Pavel Fabrici in bron Marko Koren. Ma^an Gril je bil četrti in Robert Šimenko peti. Mladinec Petoviaavta Nikola Senečič je bil soliden šesti. Mladinka Alenka Peteršič iz SD Ptuj je bila med mladinkami dru- ga, v članski konkurenci pa osma. V streljanju z malokalibrsko standardno pištolo so bili člani (Ivanovič, Stražišar, Pulko) ekip- no peti. Milan Stražišar je bil s 526 krogi deseti, Slavko Ivanovič pa s 518 dvanajsti. Z malokalibrsko hitrostrelno pištolo je streljal edini Slavko Iva- novič in zasedel osmo mesto. Tretji dan je bilo tekmovanje z malokalibrsko pištolo proste izbi- re. Članska ekipa Ludvik Pšajd ml., Milan Stražišar in Janez Štu- hec je bila s 1525 krogi četrta. Štu- hec je bil šesti (526), Pšajd pa dva- najsti (518). Mladinci so za ekipo nastreljali največ krogov. Posamezno je zma- gal Ptujčan Sašo Porok (508 kr.). Marko Koren je bil šesti, Pavel Fa- brici pa deseti. SI Ptujski strelci (od leve): trener Ludvik Pšajd st, Sašo Porok, Pavel Fabrici, Marko Koren in Janez Štuhec Foto: SI. KASASTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO V KRŠKEM Naiboljši ifcrraičci/ifflr/e Lepi B Končana je tudi zadnja rajska preizkušnja v letošnji tekmovalni sezoni v kasaštvu - državno prvenstvo dveletnih kasačev. Povsem zasluženo, vendar za mnoge nekoliko nepričakovano je sla- vil obetavni naraščaj nik iz rejskega centra Brdo Lepi B na vajetih Mirka Gregorca. Solidno je startal in nato s taktično zrelo vožnjo mladega voznika, ki ima očitno dobre učitelje, v finišu ug- nal vse nasprotnike, tudi velikega favorita De- mosa MS na vajetih Marka Slaviča iz Ljutomera. Lepi B je dosegel rekordni čas prvenstva dvelte- nih kasačev 1:19,2. Lepo predstavo, v kateri so dominirali ljutomer- ski naraščajniki in v kateri se je solidno predstavil mariborski dveletnik Aramis II. z voznikom Slav- kom Mikšo, je nekoliko pokvaril neobičajno slab start, ki bi ga vodstvo dirk lahko razveljavilo in po- novilo. No, obrnilo se je drugače, prvenstvo je končano in tudi drugi naslov v rejskih preizkušnjah odhaja na Brdo. Nasploh je sodelovalo 10 odličnih slovenskih naraščajnikov, ki bodo brez dvoma v prihodnjih letih oblikovali podobo slovenske kasaške scene. Ljutomerčani imajo že po tradiciji dobre naraščajnike, pričakovali so naslov prvaka, toda Demosu MS, ki je letos kar sedem krat zmagal, moči rahlo pojenjajo. Tako je pač v kasaškem špor- tu, kjer bi odgovorni morali nekaj postoriti za boljšo organizacijo, saj zadnja prireditev v Krškem ni bila kaj prida. O tem naj svoje povedo odgovorni v kasaški zvezi, ki bo imela polne roke dela, saj je bilo v letošnji sezoni, ki gre počasi h koncu, kar ne- kaj potez, ki s pravim športom nimajo veliko skup- nega. Ker pa postaja kasaštvo vse bolj priljubljen šport in dosega solidne ocene tudi v evropskem me- rilu, bi bilo prav, če bi slabosti čimprej odpravili. V osrednji dirki najboljših slovenskih kasačev je sicer zmagal Duras na vajetih Jožeta Sagaja, vendar ne tako prepričljivo kot v prejšnjih dirkah. Škoda, da je imela na startu te dirke smolo mariborska ko- bila Lenta in je odstopila. To bi bil pravi dvoboj le- gendarnega Durasa in rekorderke letošnjega derbi- ja Lente na vajetih mlade Nine Lovrenčič. Duras je dosegel najboljši čas 1:18,4. Marfan Toš KIKBOKS V prHakovanju m ecfaf/e Reprezentanca Slovenije v kikboksu se bo od 18. do 21. sep- tembra udeležila evropskega prvenstva v avstrijskem mestu Gradcu. Na njem naj bi po prvih podatkih nastopilo več kot 500 tekmovalcev iz 25 evropskih držav. Na tiskovni konferenci v restav- raciji Antonius so predstavili kan- didate, ki^ bodo nastopih na prvenstvu. Zelja po medalji naj ne bi bila samo želja, ampak realnost. Za slovensko reprezentaco bo v light kontaktu nastopil tudi sve- tovni prvak Tomaž Barada (do 67 kg). Seveda od njega pričakujejo največ. Zraven je tudi Mladen Pavlin, ki je pred tremi leti na SP v Ameriki osvojil tretje mesto. Razpoloženje v ekipi je dobro. Možno pa je, da bi lahko presenetil tudi kateri drugi član slovenske re- prezentance, saj so na zadnjih tek- movanjih v tujini posegali po naj- višjih mestih. Zaradi zmanjšanja stroškov in bližine mesta EP se bodo slovenski reprezentantje vsa- kodnevno vozili na prizorišče. Barve slovenske reprezentance bodo branili: v semi kontaktu: do 60 kg Davorin Gabrovec, Ptuj, do 55 kg Maja Ozmec, Ptuj, do 67 kg Tomaž Vidmar, Nova Gorica, do 75 kg Alojz Vidovič, Ptuj, do 81 kg Igor Kališek, Zagorje, do 91 kg Mladen Pavlin, Maribor, nad 91 kg Dušan Ličar, Nova Gorica; v light kontaktu: do 55 kg Majda Trebše, Izola, do 60 kg Matej Rau- ter, Maribor, do 67 kg Tomaž Ba- rada,. Maribor, do 71 kg. Milan Korotaj, Ormož, do 75 kg Marcel Fekonja, Ormož, do 81 kg Jan Čreslovnik, do 91 kg Lucijan Jur- man, Izola; fiill kontakt: do 57 kg Štefan Hozjan, Semič, do 60 kg Črt Zadravec, Ljubljana, do 67 kg Branko Fidler, Maribor, do 81 kg Franjo Kikič, Novo mesto. Zraven 18 tekmovalcev bodo na EP Vladi- mir Sitar, selektor slovenske re- prezentance, predsednik zveze in sodnik Darko Filiput, pomočnik selektorja Alojz Miklavčič, sekre- tar zveze in pomočnik selektorja Primož Sukneič. Selektor reprezentance Vladimir Sitar je dejal: "Na EP bo nastopilo 18 naših tekmovalcev. Pričakuje- mo medaljo, ni pa izključeno, da ne bi zraven Tomaža Barade še kdo presenetil. Veliko je odvisno od sreče pri žrebu, razpoloženja itd. Slovenski reprezentantje so se večinoma pripravljali po klubih, na koncu pa smo izvedli testiranje. Upamo na najboljše." Danilo Klainšek JUDO V Gorišniii misliio resn^k V sklopu Športnega društva Judo klub Gorišnica trenira več kot sto članov. Treningi so na treh OS: v Gorišnici, Cirkula- nah in Juršincih. Tekmovalci trenirajo pod strokovnim vodstvom treh trenerjev: Franca Naska, Jožeta Marina in Mitja Kostevca. Članska ekipa Judo kluba Gorišnica pod strokovnim vod- stvom Franca Naska ne skriva velikih mabicij v prvi državni ligi. Foto: Laura Da imajo v klubu postavljene visoke tekmovalne in izo- braževalne cilje, pove podatek, da je upravni odbor omogočil udeležbo na mednarodnih pri- pravah v Izoli kar 16 tekmoval- cem in trem trenerjem, kar je več od katerega koli judo kluba v Slo- veniji. V soboto, 14. septembra, je v Cel- ju potekalo državno prvenstvo za starejše mladince. Pomerilo se je okrog 100 tekmovalcev, iz Gorišnice Matej Munda, Marko Petek, Luka Bezjak in Benjamin Visenjak. Tekmovalce je spremljala velika smola, saj se Munda in Bezjak iz upravičenih razlogov prvenstva nista mogla udeležiti. Marko Petek je v svoji kategoriji do 86 kg osvojil odlično drugo mesto, Benjamin Visenjak, ki je nastopil v absolutni kategoriji nad 95 kg, pa je na tako velikem tek- movanju nastopil prvič, vendar je kljub temu pokazal zelo dobro borbo in osvojil odlično tretje mesto. Ivan Rus KOLETNIKUIN KRAMBERGERJU SREBRO Za najvišja mesta so se v soboto v Celju potegovali tudi štirje ptujski judoisti in znova opozorili nase. Stalni mladinski reprezentant in udeleženec lanskega mladinskega EP Sebastijan Koletnik, sedmo- uvrščeni na evropskem pokalu v Gradcu, se je s predhodnimi mg^j narodnimi rezultati in predtekino^ valnimi dvoboji na DP izkazal ^ najresnejši kandidat za naslon prvaka do 60 kg. V polfmalnen dovoboju se je poškodoval, kljm, vsemu pa nasprotnika gladko prj. magal. Vendar je bila poškodba to. liko huda, da je moral finalno bot. bo predati in je tako na koncu osvojil srebro. Za las pa je naslov prvaka zgrešil Marko Kramber- ger v kategoriji nad 95 kg, prav tako udeleženec evropskega pokala v Gradcu, ki je zaradi majhne ne- pazljivosti izgubil finalni dvoboj in osvojil naslov viceprvaka Slove- nije. Izjemno pripravljenost in borbe- nost je pokazal Jože Leščak v kat. do 71 kg, ki je osvojil 5. mesto, prvenstva pa se je udeležila tudi Tanja Žuran in v močni ženski konkurenci osvojila 5. mesto. Državnega prvenstva se žal nista udeležila reprezentant Dejan Vo- grinec zaradi operacije kolena in Tomaž Marholt zaradi poškodbe ključnice. Simon Starček OBVESTILO Judo klub Drava obvešča, da pričenja začetni tečaj juda in samoobrambe. Vpis je vsak dan od 18. do 21. ure v Judu centru Drava (pri ŠD Mladika). Vse dodatne inf. lahko dobi> te na tel. 771.135. ROKOMET - 1 B SRL Drava - Besn/co 30:26(12:13) Rezultati 1. kroga: Drava - Be- snica 30:26, Gorenje B - Radeče 22:24, DOK TKI Hrastnik - Šešir 22:26, Ajdovščina - Pomur- ka 22:19, Škofljica - Grosuplje 21:20, Inženering Šerbek - Inles Ribnica 20:19. Športna dvorana Center, gle- dalcev 300, sodnika Kavčič in Jager iz Celja. DRAVA: Krauthakerj Zajšek 1, Mlakar, Pucko 3, Seruga, N. Potočnjak 1, Kotar, Pisar 9, Kozel, Valenko, Belšak 10, Hmjadovič 6. V prvem nastopu v 1. B SRL so ptujski rokometaši sicer pričako- vali zmago, vendar ne tako težko priborjeno kot tokrat proti no- vincu v ligi - Besnici. Nastopili so močno oslabljeni, saj zaradi poškodb niso nastopili Sagadin, Mešl in Vrtarič, igrali pa so tudi brez graditelja igre A. Potočnja- ka, ki še nima pravice nastopa. Mladi rokometaši Drave so pričeli dobro in predvsem z do- bro obrambo v 17. minuti prišli do prednosti treh zadetkov. V tem času so gostje zastreljali dve sedemmetrovki. Nato pa se je vse ustavilo. Igra v obrambi je ostala dobra, le v napadu je šlo vse po zlu. Gostje so najprej izenačili, nato pa ob prvem polčasu vodili z zadetkom prednosti. V drugem polčasu sta bila igra in rezultat izenačena vse do 44. minute. Takrat so domači poved- li z dvema zadetkoma prednosti, v 52. minuti pa s tremi. S tem je bilo srečanje praktično odločeno, kljub temu da so domači v zadnjih minutah zapravili še pre- cej žog v napadu. Na koncu je bilo vse tako, kot se je načrtova- lo. Potrebno bo še nekaj časa do iz- gradnje prave ekipe oziroma da bodo mladi ptujski rokometaši prišli do želene igre. Borbenosti jim namreč ne more nihče očita- ti. Že to soboto jih čaka težak na- sprotnik, to je lanski prvoligaš Inženiring Šarbek. Mladim igralcem je potrebna tudi pomoč s tribun. POKALNI ROKOMET # Drava - Lisca 24:28(11:12) DRAVA : Krauthaker, Zajšek, Mlakar, Pucko 1, Seruga 1, Belšak 10, N. Potočnjak 2, Kotar 2, Berlič, Pisar 5, Kozel 1, Valenko. V pokalnem srečanju je domači trener dal priložnost vsem igral- cem in poizkušal z raznoraznimi variantami. To je bilo praktično generalka pred prvim prvenstve- nim srečanjem z ekipo Besnice. Ves prvi polčas je potekal v ena- kovredni igri in so ga gostje do- bili z zadetkom prednosti. V dru- gem delu pa je bilo narejenih preveč napak in pri nekaterih igralcih premalo izkušenj, še po- sebej pri strelih na vrata. Gostje, ki so novi prvoligaš, niso prika- zali rokometa, ki bi sodil na višji nivo. Je pa tudi vprašanje, kaj bi bilo, če bi Drava nastopila v kompletni postavi. Trener Drave Ivo Hrupič ima veliko igralcev, le veliko dela jih še čaka. Danilo Klajnšek DTV Partizan Ptuj razpisuje začetni tečaj nogometa za starostno skupino mlajših in sta- rejših dečkov. Prijave in informacije: Ivan Čuš, OŠ Ljudski vrt, tel lil- 512. NOGOMET Športna sreianja sodnikov Kljub temu da je nogomet- na sezna na vrhuncu, so člani DNS Ptuj zelo aktivni. V Renkovcih so se udeležili tur- nirja nogometnih sodnikov, kamor jih je povabila sod- niška organizacija Lendave. V prvem srečanju so ugnali sodnike iz Lendave s 5:3 in izgubili s sodniki iz Murske Sobote z 1:0. Imeh pa so tudi srečanje z sodniki iz MNZ Celje, kjer so v prijateljskem srečanju igrali 1:1. Namen teh druženj niso samo nogometna srečanja; ampak tudi izmenjava mnenj glede "delitve" pravice na no- gometnih igriščih. Priložnos- ti je več kot dovolj. Ekipa ptujskih nogometnih sodnikov, ki je igrala na tur- nirju v Renkovcih in Celju: Muršec, R. Krajnc, Čeh, Ko- drič, J. Kline, Šegula, R- Glažar, D. Ivančič, Janžeko- vič, Bezjak, Cesar, Kornil^' Damjan Kokol, Daniel Ko- koi, Burina, Doki, Jurgec, Be- drač, D. Kline in F. Žitnik (odsotna v Celju). D. Klajnšek tednik - 19. SEPTEMBER 1996 ŠPORT - 15 pTUJ Odprt[e prenovljenega stadiona torek je bilo na ptujskem i^estnem stadionu svečano. V uporabo je bila dana prenovl- jena tribuna, ki ima sedaj več |(0t 500 sedežev. V ta namen so |,j|a izvedena atletska tekmo- vonja in prijateljsko srečanje (lanov UO Drave in ptujskih me- iiedžerjev; z 2:0 so ga dobili dani UO Drave. Tribuno je sim- bolično odprl ptujski podžupan Ivan Jurkovič. V prijateljskem nogometnem srečanju ptujske Drave in Maribo- ra pa so bili boljši gostje, toda šele po številnih menjavah v drugem polčasu. Na mestnem stadionu je bilo to- krat zelo prijetno vzdušje, ki so mu dali pečat vsi nastopajoči in Šport- ni zavod. Ptuj je s tem dobil enega najlepših objektov v Sloveniji, kljub temu da na njem še ni vse na- rejeno. Danile Klafnšek STREUANJE NA GLINASTE GOLOBE Ptuiski streli! sedmi Končalo se je tekmovanje v prvi državni trap ligi, v kateri so člani ptujskega kluba Trap skeet zasedli sedmo mesto. Mladinci so tekmovali v tretji ligi. Na državnem prvenstvu, ki je bilo konec avgusta in v začetku sep- tembra na strelišču v Rakičanu so člani v ekipni konkurenci do- segli šesto mesto, mladinci četrto, Igor Rakuša je bil med po- samezniki osmi. Najboljši so bili strelci iz klubov, ki imajo na vol- jo tudi lastne vadbene prostore. Čeprav so dosežki ptujskih strel- cev na leteče cilje navidezno slabi, so dejansko posledica delovanja v skrajno neugodnih razmerah, naj- huje pa je, ker so brez lastnega strelišča. Na tekmovanja v ligi in za državna srečanja se pripravljajo na ormoškem in murskosoboškem strelišču. Za zdaj so bila njihova prizadevanja za urejeno strelišče v Ptuju žal brezuspešna. Ni še dolgo, ko so člani ptujskega Trap skeet kluba dosegali najboljša mesta v (iržavi in bili uspešni tudi na tek- movanjih v tujini. Pa tudi pri de- narju jim je letos šlo slabo, ude- ležbo na tekmovanjih so si v glav- nem plačevali sami. Ne glede na vse težae niso manjkali na nobeni ligaški tekmi. Upajo, da bodo v no- vem ligaškem tekmovanju uspešnejši. MG Prenovljeni stadion je odprl podžupan Ivan Jurkovič Ob svečanem odprtju stadiona je bilo izvedeno tudi atletsko tek- movanje; na fotografiji finale teka dečkov na 100 metrov. Foto: L. Kotar NAMIZNI TENIS V nedeljo prvi me- morial Urha Siraška v nedeljo, 22. septembra, bo Namiznoteniški klub Petovia v športni dvorani Center izvedel prvi memorialni turnir v spo- min na odličnega ptujskega igralca Urha Straška, ki je pred letom tragično umrl v prometni nesreči. Organizacijski od- bor, ki ga vodi Silva Razlag, je na tekmovanje povabil vse slo- venske igralke in igralce, ki se bodo pomerili posamično in v tekmovanju dvojic. Turnir bodo začeli ob 9. uri. URH STRAŠEK se je rodil 7. 6. 1978. Namiznoteniško pot je pričel leta 1985 pri NTK Petovia Ptuj. Izredne uspehe je dosegel v pionirski, kadetski, mladinski in nazadnje tudi v članski kon- kurenci. Januarja 1990 je tako na odprtem prvenstvu Zagreba za mlajše pionirje osvojil odlično 2. mesto med 384 udeleženci. Leta 1992 je za reprezentanco samostojne Slovenije nastopil na evropskem prvenstvu v Topolčanyh. V sezoni 1993/94 je za NTK Potrošnik Murska Sobota nastopal v prvi državni ligi in v pokalu Nancy Evans v Belgiji, odlično pa se je uvrščal tudi na mladinskih tekmovanjih za jakostno lestvico in državno prvenstvo. V sezoni 1994/95 je bil stalni član ekipe NTK Radlje, ki se je uvrstila v 1. državno namiznoteniško ligo. I. kotar boksarska revija Naiboliši Stjepan Boiii boksarski klub Ptuj in bistro Gabrovec sta v soboto popoldne organizirala na Potrčevi cesti boksar- sko revijo z mednarodno udeležbo. V sedmih dvobojih je nastopilo štirinajst tekmovalcev iz Hrvaške "> Slovenije. Udeležba je bila zelo močna, vendar je prireditev v začetku oviral dež, nato pa je sonce ^^Srelo tekmovalce in privabilo dvesto gledalcev. Boji so trajali eno uro, nakar se je revija prevesila v družabno srečanje boksarjev. Tekmo sta sodila Mariborčana Avguštin in Kavčič, komisija pa PO končanih dvobojih izbrala 'domačina Robija Holca za naj- ''oljšega domačega boksarja, naj- perspektivnejši je bil prav tako ^oniačin Dušan Rakuša, najbolj je bil Mariborčan Darko ki se je po daljšem premoru ^^nil v ring, najboljši boksar re- pa je bil Ptujčan Stjepan Ptujčani so tudi ekipni ^'^agovalci. S to revijo se je tudi '^''•čela njihova tekmovalna se- in dokazali so, da so dobro ^''Pravljeni. Milan Krajnc Najboljši boksar je bil Stjepan Božič (nova okrepitev BK Ptuj) 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 5. kroga: Železničar Maribor - Drava 0:2, Črnuče - Pi- ran 4:0, Nafta - Naklo 1:1, Rudar Trbovlje - BST Tehnik 2:0, Ljubljana - Zagorje 0:0, Era Šmartno - Set Vevče 2:1, Jadran - Šentjur 1:3, Goriške opekarne - Dravograd 2:2. 1. DRAVA 5 4 10 13:5 13 2. GORIŠKE OPEKARNE 5 3 1 1 12:4 10 3. SET VEVČE 53 1 1 6:3 10 4. ŠENTJUR 53 1 1 8:6 10 5. DRAVOGRAD 5 3 1 1 6:4 10 6. ČRNUČE 5 3 0 2 8:4 9 7. NAFTA 5 2 3 0 8:5 9 8. ZAGORJE 5 2 1 2 8:6 7 9. NAKLO 5 13 1 5:5 6 10. RUDAR TRBOVLJE 5 2 0 3 6:8 6 11. ŽELEZNIČAR (MB) 5 1 1 3 3:6 4 12. BST TEHNIK 5 113 3:6 4 13. ERA ŠMARTNO 5 1 1 3 4:9 4 14. PIRAN 5 1 1 3 2:9 4 15. JADRAN 5 1 0 4 4:12 3 16. LJUBLJANA 5 0 2 3 3:7 2 Pari 6. kroga: Set Vevče - Šent- jur, Piran - Jadran, Zagorje - Črnuče, Dravograd - Ljubljana, Drava - Goriške opekarne, BST Tehnik - Železničar Maribor, Na- klo - Rudar, Era Šmartno - Nafta. ŽELEZNIČAR MARIBOR - DRAVA 0:2 (0:1) Stadion Železničarja, gledalcev okoli 400, sodnik Govedarevič iz Ljubljane. Strelec: 0:1 Čeh (13.'), 0:2 Čeh (70.') DRAVA: Lešnik, Koren, Fanedl, Hotko, Karanovic, Vršič, Mlakar, Čeh (Vogrinec) Emeršič, Zec (Križanič) in Volk. Trener Drave Marin Bloudek je zaradi poškodb igralcev moral ne- koliko spremeniti postavo. Že po nekaj uvodnih minutah se je vi- delo, da so ptujski nogometaši kvahtetnejši, ob tem pa še bolj pripravljeni in tehnično taktično ne višjem nivou. V 13. minuti so zasluženo povedli z izredno lepim zadetkom Nastja Čeha. Domačini so poskušali na silo, vendar so se njihove akcije zaključevale daleč od vrat Drave. Drugi del srečanja so domačini pričeli izredno agresivno in gro- bo, a okrog 60. minute je bilo nji- hove ofenzive konec. Nogometaši Drave so imeli nekaj izrednih pri- ložnosti, še najlepšo Milan Emeršič, ki je bil sam pred domačim vratarjem. Sledili so streli z roba kazenskega prostora, žal pa so bili za malenkost nena- tančni. Da ne bi kljub premoči in boljši igri Drave prišlo do prese- nečenja, je poskrbel Nastja Čeh, ki je še v drugo ugnal domačega vratarja. Domačini so imeli v zadnji minuti priložnost, vendar se je izkazal vratar Drave Emerik Lešnik. Po srečanju so se zas- luženo veselili igralci in navijači Drave. V nedeljo prihaja v goste dobra ekipa Goriških opekarn, ki jo vodi prekaljeni nogometni stro- kovnjak Vladan Mladenovič. Panilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 4. kroga: Dra- vinja - MM Brunšvik 4:1, Odran- ci - Kovinar 1:2, Pertoci Bakovci - Paloma 1:1, Kungota Broker - Goričanka 1:1, Pohorje - Tur- nišče 1:0, Aluminij - ČrenŠovci 4:1, Steklar-Unior 0:1 1.ALUMINU 4 4 0 0 15:2 12 2. BERTOCI BAKOVCI 43 1 0 14:3 10 3. PALOMA 4 3 1 O 9:2 10 4. UNIOR 4 3 1 O 5:0 10 5. KOVINAR 4 2 1 1 9:4 7 6. POHORJE 4 2 0 2 4:2 6 7. ČRENŠOVCI 4 2 0 2 9:8 6 8. STEKLAR 4 1 1 2 5:6 4 9. DRAVINJA 4 11 2 6:10 4 10. GORIČANKA 4 0 2 2 3:6 2 11.0DRANCI 4 0 2 2 3:6 2 12.TURNIŠČE 4 0 2 2 5:13 2 13. KUNGOTA BROKER 4 0 2 2 3:14 2 14. MM BRUNŠVIK 4 O O 4 1:15 O Razpored tekem 5. kroga: so- bota, 21. septembra, ob 16.00: ČrenŠovci - Dravinja, Turnišče - Aluminij, Paloma - Kungota Bro- ker, Unior - Pertoci Bakovci, MM Brunšvik - Odranci; nedelja, 22. septembra, ob 10.00: Kovinar - Steklar; ob 16.00: Goričanka - Pohorje. ALUMINIJ - ČRENŠOVCI 4:1 (2:0) Stadion Aluminija, gledalcev okoli 300, sodnik Brence iz Mari- bora. STRELCI: LOR. Hojnik (28.% 2:0 Zmko (40.'), 2:1 Vereš (63.'), 3:1 Zmko (73.'), 4:1 Zmko (82.'). ALUMINIJ: L. Šmigoc, Krajnc, Kristofič, Zemljič, Emeršič, Fridl, Pole (J. Šmigoc), Boškovič, R. Hojnik, Rozman in Zmko. V malem derbiju so nogometaši Aluminija osvojili pomembne točke v boju za prvo mesto. Pričeli so dobro in polagoma lo- mili odpor dobrih gostov, ki ni- kakor niso popuščali. V 28. minu- ti je R. Hojnik izkoristil napako gostujočega igralca in povedel Aluminij v zasluženo vodstvo. Drugi zadetek je dosegel Zrnko in domači so prišli do zanesljive- ga vodstva. To jih je ponovno uspavalo, saj so v prvem delu dru- gega polčasa imeli pobudo gostje. Po napaki domačega vratarja so uspeli rezultat celo znižati. To so bili krizni trenutki Aluminija, a jih je prekinil tokrat odlični Bo- jan Zrnko s prekrasnim zadet- kom. Nato pa enostavno gostov ni bilo več, Zrnko pa je dosegel četni zadetek za Aluminij in svo- jega tretjega za visoko in na kon- cu zasluženo zmago domačih, ki bodo naslednjo soboto gostovali na Turnišču. Danilo Klainšek 1. LIGA MNZ PTUJ - ČLANI Rezultati tekem 4. kroga: Dor- nava - Gorišnica 3:2, Skorba - Gerečja vas 1:1, Videm - Boč 2:2, Slovenja vas - Bistrica Hajdi- na - Stojnci 1:0, Pragersko - Sre- dišče 0:1. 1.VIDEM 4 3 10 17:3 10 2. HAJDINA 4 3 1 O 8:1 10 3. SKORBA 4 2 2 O 12:3 8 4. GEREČJA VAS 4 2 2 O 10:5 8 5. BOČ 4 2 2 0 8:5 8 6. SLOVENJA VAS 42 1 110:8 7 7. DORNAVA 4 1 1 2 5:7 4 8. SREDIŠČE 4 1 1 2 5:9 4 9. GORIŠNICA 4 1 0 3 8:10 3 10. PRAGERSKO 4 1 0 3 4:9 3 11. BISTRICA 4 0 1 3 2:12 1 12. STOJNCI 4 O O 4 1:18 O Razpored tekem 5. kroga: so- bota, 21. septembra, ob 10.30: Bi- strica - Videm; nedelja, 22. sep- tembra, ob 10.30: Stojnci - Pra- gersko, Gerečja vas - Slovenja vas, Gorišnica - Skorba; nedelja, 22. septembra, ob 16.00: Središče - Dornava, Boč - Hajdina. 2. LIGA MNZ PTUJ - ČLANI Rezultati tekem 4. kroga: Ro- goznica E1 Teh - Pago Leskovec 3:3, Markovci - Bukovci 5:1, Haj- doše - Tržeč 0:2, Grajena - Mladi- nec 4:2, Apače - Ormož 3:6, Sp. Polskava - Podvinci 0:0. I.ORMOŽ 4 4 0 0 15:4 12 2. MARKOVCI 4 3 0 1 15:7 9 3. GRAJENA 4 3 0 1 8:7 9 4. ROGOZN. ELTEH 4 2 2 0 6:4 8 5. PAGO LESKOVEC 4 2 11 9:7 7 6. PODVINCI 4 2 1 1 6:4 7 7. TRŽEČ 4 2 0 2 11:7 6 8. APAČE 4 2 0 2 7:8 '6 9. MLADINEC 4 11 210:10 4 10. SP. POLSKAVA 4 O 1 3 3:7 1 II. BUKOVCI 4 0 0 4 2:14 O 12.HAJD0ŠE 4 O O 4 1:14 O Razpored tekem 5. kroga: ne- delja, 22. septembra, ob 10.30: Podvinci - Pago Leskovec, Mla- dinec - Apače, Tržeč - Grajena, Bukovci - Hajdoše, Rogoznica E1 Teh - Markovci; nedelja, 22. sep- tembra, ob 16.00: Ormož - Sp. Polskava. ČUNSKI POKAL MNZ PTUJ Rezultati tekem 1/8 fmala: Mladinec - Videm 0:3, Stojnci - Bistrica 7:6, Slovenja vas - Gerečja vas 0:2, Rogoznica E1 teh -1:4, Središče - Apače 6:1, Graje- na - Dornava 1:3, Pragersko - Skorba 1:0, Gorišnica - Drava 1:11. Razpored tekem četrtfmala: sreda, 25. september: Videm - Stojnci, Gerečja vas - Aluminij, Dornava - Središče, Drava - Pra- gersko. MLADINA VZHOD Razpored tekem 3. kroga: so- bota, 21. septembra, ob 14.00: Vi- dem - Rogoznica E1 teh; sobota, 21. septembra, ob 16.00: Gorišnica - Ormož, Stojnci - Sre- dišče, Skorba - Bukovci. MLADINA ZAHOD Razpored tekem 3. kroga: so- bota, 21. septembra, ob 14.00: Gerečja vas - Bistrica, Šentjur - Unior; ob 16.00: Slovenja vas - Boč, Hajdina - Sp. Polskava. 2. SLOVENSKA MLADIN- SKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 3. kroga: Alu- minij - Dravinja 2:0, Kovinar ŠT. - Nafta 0:2, Slovenj Gradec - Era Šmartno 3:2, Starše - Steklar 2:2, Beltrans - Beltinci 2:6, Krško - Pragersko 2:1. Razpored tekem 4. kroga: so- bota, 21. septembra, ob 16.00: Dravinja - Pragersko, Beltinci - Krško, Steklar - Beltrans, Era Šmartno - Starše, Nafta - Slovenj Gradec, Aluminij - Kovinar Št. Branko Lešnik MALI NOGOMET / pred pricetkom v i. državni ligi Malonogometni ples seiaienia Edini ptujski prvoligaš v igrah z žogo v članski kon- kurenci začne v petek tekmovanje v I. državni ligi ma- lega nogometa. Ekipa, ki je v prejšnji tekmovalni se- zoni doživela velike spremembe v igralskem kadru za- radi nenastopanja igralcev velikega nogometa, ki so registrirani pri klubih v I. II. ali III. državni ligi, je na koncu prvenstva zasedla dobro šesto mesto. Tudi v novi sezoni bo nekaj sprememb v pravilih igre za mali nogomet in tudi v igralskem kadru. Zanimive novosti iz pravil igre so neodbojna žoga, namenjena samo za igranje malega nogometa v dvoranah, in pravilo aku- muliranih prekrškov, ko se ob vsakem prekršku vodi evidenca prekrškov, in ko katerekoli ekipa naredi pet prekrškov, se za vsak naslednji prekršek izvaja kazen- ski strel iz oddaljenosti 12 metrov. Za Poetovio bodo v novi sezoni nastopali Silvo Kor- nik, Dušan Ramšak, Boris Klinger, Branko Leben, Boštjan Bezjak, Robert Krajnc, Sandi Vrbanec, Borut Šalamun, Štraus Drago in Zoran Lazič ter David Naj- virt. Ekipo bosta vodila Vlado Celinger in Predi Kmetec. Razpored tekem ekipe Poetovio v domači dvorani Center: 20. IX. Poetovio - Interier, 4. X. Poetovio - Puntar, 18. X. Poetovio - Elektro Rogič, 22. X. Poeto- vio - Šarbek, 29. XI. Poetovio - Juventus. V PETEK Z INTERIERJEM Ta konec tedna bodo v prvi državni ligi malega no- gometa tekme I. kroga v sezoni 96/97. Ekipa Poetovio bo v športni dvorani Center gostila ekipo Interierja iz Ljutomera. V lanski sezoni so bili uspešnejši Ptujčani, saj so v Ljutomeru igrali 2:2, v Ptuju pa zmagali 4:1. Tekma bo v petek, 20. septembra, ob 11.30 uri v dvorani Centeij 16 - ZA RAZVEDRILO 19. SEPTEMBER 1996 ■ tednih tednik - 19. SEPTEMBER 1996 ZA KRATEK CAS - 17 Dnevi se počasi Icrajšajo, noči pa daljšajo in pred spanjem si lahko zavrtite kakšno svojo priljubljeno pesem ter za hip pozabite na vsakdanje težave. Avstralski pevec PETER AN- DRE je imel med poletjem veliko regi uspešnico z naslovom Mys- terious Girl. Konec septembra bo PETER izdal debitanski album Natural in kot njegova napoved prihaja plesni swing beat komad Flava Boney M. so imeli pod produ- centstvom Franka Fariana veli- ko plesnih hitov: Daddy Cool, Sunny, Rivers of Babylon, Brown Girl in the Ring, Ma Ba- ker ... Vendar tokrat ne pišem o vrnitvi kvaneta Boney M., am- pak o novi house priredbi koma- da SUNNY ki ga je na- redila studijska skupina BLUE BAMBOO! ROBERT MILES je dobil zani- miv naziv mojster trance glasbe. Gospod MILES je svoje trance melodije združil na albuihu Dre- amland, na katerem seveda naj- dete tudi komad Children in Fa- ble. Trance glasba je na pohodu in tako je ROBERT MILES v novem komadu ONE AND ONE dodal ženski vokal pevke Marie Nayler. • Risanko o smrkcih imajo radi predvsem otroci in v Angliji so začeli predvajati nova nadalje- vanja te priljubljene risanke. Skupina THE SMURFS je nare- dila novo uradno himno smrkcev. z naslovom TVE GOT A LITT- LE PUPPY ki je glasbe- na priredba komada I wanna be a Hippy skupine Technotead, ven- dar je dodano novo besedilo. Nemški duo CULTURE BEAT se je v zgodovino plesne glasbe zapisal s komadom Mr. Vain. Duo je z albuma Inside out pri- pravil povprečni dance komad WALK THE SAME LINE v manjši cikel sem združil naj- bolj vroče rap komade iz ZDA: CHUCK D. - No, SKEE-LO - Holdin' on, RZA & METHOD MAN & CAPADONNA - Wu Wear. Vsak boljši film prinese s sabo tudi nekaj dobre glasbe. Album ali soundtrack za film The Nutty Profesor so prodali že v več kot milijon kopijah. Film sta najprej promovirala Čase in Montell Jordan, tretjo malo ploščo s soun- dracka pa je izdala nova soul sku- pina AZ VET, ki prepeva prijet- no soul harmonijo z naslovom I LAST NIGHT (****). v Evropo prihaja tudi film o dro- gah Trainspotting, ki ga je naprej j promovirala skupina Under- I vvorld s plesnim underground . komadom Bom Slippy. Drugo : pesem za film Trainspotting j prispeva IGGY POP z zanj značilno ročk pesmijo LUST FOR LIFE JOHN MELLANCAMP velja v ZDA za enega najpopularnejših rockerjev, kar je dokazal na albu- mu Mr. Happy-Go-Lucky. JOHN je posnel prijetno ročk skladbo z naslovom KEY WEST INTERMEZZO Ameriški pevec MICHAEL JACKSON se je rodil 29. avgusta 1958 in je na solo poti posnel albume: Off the Wall, Thriller, Bad, Dangerous in History. MI- CHAEL je v Pragi drugič začel svojo koncertno turnejo in na njej promovira novo balado STRANGER IN MOSCOW ki je že peta mala plošča z albuma History - Past, Present and Future Part L David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu ra^ Ptuj. ^Mladi dopisniki ................mil..........................liilililliwiiai»i8Wl^^ AZIL Ob osmih smo se peljali v Mari- bor in si ogledali azil. Tam smo vi- deli muce, pse in štorklje. Za bolne živali skrbi veterinar. Psi so skakali po boksih. Muce so mijavkale, ne- btere so spale. Želim, da bi ljudje imeli radi pse in muce. Matej Pal, 1. r., OŠ Sela NESREČA Dobil sem novo kolo. Z mamico sva se peljala na sprehod. Peljala sva se po poljski cesti, kjer je bilo veliko luž. Zagledal sem veliko lužo in se je hotel izogniti. Iz nasprotne strani se je pripeljal kolesar. Tudi on se je hotel izogniti luže. Prišlo je do nes- reče. Poškodovan ni bil nihče. Od tistega dne se nekaj časa nisem vozil Čez nekaj časa sem se spet začel vo- ziti. Zdaj se lepo vozim. Gregor Vidovič, 2. r., OŠ Hajdina ČEŠNJA Ob našem vrtu drevo stoji, ki češnja pravimo ji, veje košate s cvetovi bogate dviga v nebo, da čez mesec obilo češenj bo. Otroci jo opazujemo, obiskuje- mo, občudujemo, pričakujemo, saj nam dobre sadeže podarila bo. Biserka Verbanič, 4,r., OŠ Lenart ČEBELE Čebele so zelo koristne. Nabirajo cvetni prah. Živijo v čebelnjaku. V njem delajo med in tudi vosek. Iz medu in voska lahko naredimo raz- lične izdelke. Čebele delavke pazijo na majhne čebele. Čebelam so naj- večji sovražniki ljudje. Matjaž Vesenjak, l.h, OŠ Ljudsiti vrt, Ptuj DEL NAŠE NARAVE: TRAVNIK v četrtek smo imeli učenci petih razredov na urniku naravoslovni dan. Namesto da bi, kakor običajno, posedli za šolske klopi, smo se s ko- lesi odpeljali k našemu sošolcu Da- nijelu v Zagojiče. Danijel nas je že pričakoval, da nas popelje na njihov travnik, saj smo se o vsem dogovo- rili že prejšnji dan. Naša naloga je bila, razpoznati travniške rastline, predvsem cvetice. Spoznali smo, daje travnik zelo spremenljiva združba rastlin in živali. Travnik pa je zelo velikega pomena tudi za človeka. Kmetje s pomočjo travnika pridelujejo nujno potrebno krmo za svojo živino. Mnogi ljudje se ukvarjajo z nabi- ranjem zdravilnih zelišč. Ta dobiva- jo v sodobnem času čedalje večjo veljavo. Tudi mi smo se začeli kosa- ti med seboj, ali poznamo in raz- poznamo te rastline. Našli smo re- grat, ozkolisti in širokolisti trpotec, travniško kaduljo, travniško marje- tico, kamilico ... Vseh si nisem mo- gel zapomniti. Travnika pa ne bi bilo brez trav- niških živali in žuželk. Predvsem žuželke pomagajo pri opraševanju travniških rastlin. Prepričali smo se lahko, da na travniku prevladujejo posebno lepo dišeče rasdine, vsaka ima svoj značilni vonj. Opazili smo živopisane memlje, čebele delavke, pikapolonice in kobilice. Prestrašili smo divjega zajčka. Verjetno bi od- krili tudi lakšno jerebico in fazani- co. V zgodnjih jutranjih urah pa srno in srnjaka, saj se travnik nahaja nedaleč od gozda, a nam je za vse to že zmanjkalo časa. Čeprav živim na deželi, sem ta dan zvedel o travniku in o njego- vem življenju marsikaj, česar še ni- sem vedel. Upam, da človek travni- kov ne bo uničil. Matej Pintarič, 5. h, OŠ Gorišnica MODRA KAPICA v daljnem mestu Miami Vice je živela Modra kapica. Modra kapica sojo klicali zato, ker je vedno nosila modro kapico. Nekega dne, ko se je Modra kapi- ca vrnila iz službe, je zazvonil tele- fon. Soseda je sporočila, daje babica zbolela. Modra kapica je šla v samo- postrežno in kupila Red Buli, ener- getski napitek, da se babica okrepča. Sedla je v svoji novi beli marcedes in se odpeljala. Kmalu jo je ustavil ropar, preoblečen v policaja. "Kam tako drviš. Modra kapica?" jo je vprašal. "K babici!" je dejala. "In kje stanuje tvoja babica?" je vprašala ro- par. 'V rdeči vili ob obali," je odgo- vorila Modra kapica. Policaj jo je spusdl naprej, sam pa je sedel na motor in oddrvel prod rdeči vili. Ko je Modra kapica pris- pela k babici, je ta bila zaldenjena v omari. Medtem ko jo je reševala, je zagledala roparja, ki je hotel pobeg- niti z vsemi babičinimi prihranki. Modra kapica je iz žepa potegnila prenosni telefon in poklicala polici- jo. En, dva, tri in že so ujeli roparja. Roparje bil ujet in zaprli so ga v zapor za sedem let. Babica je kmalu ozdravela in s svojo vnukinjo še dolgo srečno živela. Miha Plej, 5. a, OŠ Kidričevo MOJ PES RUNO Ko sem bila majhna, sem si želela psička. Nekega dne smo šli k teti v Ljutomer. Ko sem prišla do hiše, se je proti meni zapodil majhen rjav psiček. Takoj mi je prirasel k srcu. Star je bil 4 mesece. Ves dan sem preživela z njim. Bilo je zelo lepo. Ko smo odšli domov, sem sklenila, da ga bom naslednjič odpeljala do- mov. Mamici ni bilo všeč, da bi imela psičko doma. Nekega lepega dne smo se znova odpeljali v Ljutomer. Pred hišo me je z glasnim lajanjem pozdravil psiček. Zelo sta mi bili všeč njegovi beli točki in bel rep. Bil je podoben majhnemu medvedku. Starša sta mi dovolila, da ga lahko odpeljem do- mov. Doma sem dolgo razmišljala, kako bi mu dala irne. Izbrala sem ime Runo. Runo je majhen psiček rjave barve in je zelo hud. Rad po- tegne za hlače tujega človeka v našem stanovanju. Najraje je pasjo hrano. Z Runom je veliko dela. Vsak dan ga moram peljati ven na sprehod, moram ga kopati ter česo- ti. Res potrebuje vsak dan svežo vodo. Nekega jesenskega dne smo se odpeljali v Haloze, kjer imamo počitniško hišo. Z mamico sva šli nabirat orehe. Runo je bil ves čas z nama. Nedaleč od oreha je požiral- nik, ki ga je napravila voda. Požiral- nik je globok meter in pol. Runo je prišel do njega in nenadoma ga več ni bilo. Zelo sem se vstrašila in ste- kla k požiralniku. Mislila sem, da se je Runu kaj zgodilo. Ko sem prišla do požiralnika, je Runo priplezal ven. Runa imam zelo rada, saj je moj najboljši prijatelj. Marjana Lubaj, 6. a, OŠ Kidričevo 18 - OD TOD IN TAM 19. SEPTEMBER 1996 - TEDNIK SAVCI PRI ORMOŽU / STAJNKOV MLIN OBNOVLJEN M/fflsko koh se zopet vrti V SOBOTO SO V SAVCIH PRI ORMOŽU ODPRII VODNI STAJNKOV MLIN, KI IMA STOLETNO TRADICIJO Lani se je Marko Zemljič, mlinarjev vnuk, odločil, da bo nadaljeval mlinarsko tradicijo. Najprej se je obrnil na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Maribor, kjer so podprli njegov predlog. Kot je povedal nosilec projekta Aleš Arih, so izdelali konservatorski program za revitalizacijo opuščenega Stajnkovega mli- na. Gre namreč za poskus ohranjanja naše tehniške in kulturne dediščine na način, ki pomeni aktivno varovanje spo- menika, istočasno pa oživitev njegove prvotne funkcije. Mlin je obnovil Konrad Repa, eden redkih mlinarskih stro- kovnjakov. Izdelal je manjkajoče lesene dele ter usposobil pogon- ske mehanizme, mojster Albin Skornšek iz Mozirja pa je izdelal leseno vodno kolo. Posodobitev mlina, ki je trajala eno leto, je zahtevala tudi temeljito gradbe- no prenovo objekta. Projekt so finančno podprli občina Ormož, ministrstvo za kulturo, mi- nistrstvo za kmetijstvo in goz- darstvo ter nekateri posamezni- ki. Ob tem dogotku so pripravili bogat kulturni program, v kate- rem so sodelovali: ljudske pevke od Sv. Tomaža, komorni mešani pevski zbor BEL -CANTO, ki ga vodi Stanko Pšak, sestre Ne- deljko, harmonikar Daniel Cajnko, klarinetist Franc Štuhec in folklorna skupina tamkajšnje osnovne šole. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi ormoški župan Vili Trofenik. Mlin je bla- goslovil in ga priporočil zavetni- ku mlinarjev sv. Nikolaju domači župnik Stanko Matjašec. Že pred slovesnim odprtjem mlina pa je v dvorani gasilskega doma potekala zanimiva okrogla miza z naslovom Kulturna dediščina kot eden izmed ele- mentov oživljanja našega podeželja, ki jo je vodil Stane Kocutar, novinar Radia Maribor. Med številnimi domačini so bili med udeleženci tudi Stane Mrvič, direktor uprave za kul- turno dediščino Slovenije, ki je zastopal ministrstvo za kulturo, Janez Mikuž, direktor ZVNKD Maribor, mag. Tadej Brate, sve- tovalec za tehnično dediščino pri upravi za kulturno dediščino Slovenije, okoliški župani ter nekateri mlinarski mojstri. Vsi so poudarjali, da bi ustrezna državna ministrstva morala od- govorneje spremljati in tudi spodbujati ohranjanje kulturne dediščine na podeželju. Z obnovo Stajnkovega. mlina se je mlademu Marku uresničila želja, da se je mlinsko kolo po- novno zavrtelo. Toda to je le eden od mnogih uspešnih po- skusov, saj je leta 1966 bilo na Savskem potoku še pet vodnih mlinov. MS Marko Zemljič bo odslej opravljal težak mlinarski poklic Stanjkov mlin ima poleg funkcionalnega tudi spo- meniški, turistični in di- daktični pomen VART PLESNEM STUDIU hrami ples V slovenskem prostoru je izrazni ples naj- pogostejši izraz za sodobni gledališki oziroma umetniški ples. V Art plesnem studiu upo- rabljamo to ime le zaradi prepoznavnosti, to- rej zato, da se nepoznavalci lažje orientirajo v plesni ponudbi. Sami raje uporabljamo izraz kreativni ples, saj ta dovolj natančno pove, da se v našem studiu ne učimo določenih ple- •:nih korakov in plesov, temveč s posebnimi irietodami dela razvijamo plesno ustvarjal- nost. Ker je plesalčev inštrument njegovo lastno telo, ga urimo in razvijamo s plesnimi tehnika- mi. Izbor tehnik je odvisen od plesne forme, ki jo koreograf zasleduje v svojem plesnem roko- pisu. V našem studiu uporabljamo predvsem sodobne plesne tehnike (Graham, Limon, Hor- ton) in jih pa dopolnjujemo tudi s klasično ba- letno tehniko. Občasno organiziramo še tečaje etničnih plesov (afriški in orientalski plesi) in tako bogatimo plesni slovar naših plesalcev. Le dobro poznavanje jezika nam omogoča smisel- no in zavestno izražanje. Tako kot v govoru, tako tudi v plesu. Spoznavanje lastnega telesa in obvladovanje plesnega slovarja je dolgotrajen proces, zato je zaželeno pričeti plesno opismenjevanje čim prej. Zato smo v Art plesnem studiu pripravili program šole sodobnega plesa, v katerega se lahko otroci vključijo že od šestega leta. Ce ste starejši, se ne obirajte in začnite zdaj. Mnogi znameniti in uspešni koreografi so se odločili za plesni medij v zrelih letih. V Art plesnem studiu delujejo naslednje sku- pine: * plesna igralnica je namen- jena 4- in 5-letnim otrokom, kjer skozi igro ozaveščamo lo- komotorni aparat, gibalne prvine in prostor; * plesno-baletna pripravljal- nica vključuje otroke od 6. do 8. leta. Vadimo enkrat teden- sko. Polovico časa posvečamo baletu, polovico pa kreativne- mu plesu, tako da se lahko otroci pozneje sami odločijo, ali se bodo usmerili v klasično baletno ali sodobno plesno zvrst; * plesne delavnice delujejo v treh starostnih skupinah, pri delu pa poudarja- mo plesno kreativnost. V Art plesni studio se lahko vpišete vsak del- avnik od 16. do 19. ure v Ateljeju Mira na Mi- noritskem trgu 2,1, nadstropje. Mira STIČNA '96 Vseslovensko srečanje mladine v soboto bo v Stični 16. vseslovensko srečanje nriladine, ki ga bodo začeli ob 10. uri. Med gosti bodo Slovenka leta doktorica Metka Klevišar, med mladimi priljubljeni pa- ter doktor Marko Rupnik iz Rima, glasbena skupina Gloria in kantavtor Adi Smolar, s pesmijo, besedo in koreografijo pa se bo predstavilo^ več gibanj in združenj mladih. Somaševanje škofov bo vodil nadškof doktor Alojzij Šuštar, nagovor pa bo imel škof doktor Franc Kramberger. Posebni vlak bo iz Ljubljane odpeljal ob 8.10, organizatorji pa za tokratno srečanje obljubljajo tri presenečenja. i.ic. MOSKANJCI / DAN PERUTNINE Perutnina dobro posluje Kljub slabemu vremenu je bil letošnji dan ptujske Perutnine na letališču v Moškanjcih dobro obiskan. Predsednik Perutnine dr. Roman Glaser je med svojim nagovorom sodelavcem ugodno ocenil poslovanje podjetja v prvi polovici letošnjega leta, saj so proizvedli za 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so letošnji plan presegli za 1,6 odstotka. Tudi prihodek so v letošnjem prvem polletju povišali za 12 odstotkov in s tem pridelali za več kot 194 milijonov tolarjev dobička. To je ob dejstvu, da sta se ko- ruza in soja podražili za več kot 100 odstotkov, več kot dober do- kaz, da so dobro gospodarili. Temu v prid govori tudi 24 me- dalj z letošnjega Radgonskega sejma, šest odličij iz zagrebškega sejma in številna druga priznan- ja. Za uspehe podjetja se je dr. Roman Glaser posebej zahvalil vsem sodelavcem posameznih profltnih centrov, za izredne dosežke pa je osebno čestital Eri- ku Šari, Tanji Šmigoc-Senčar in Veri Peklar. Ob koncu so podelili jubilejne značke za 10-, 20- in 30-letno zvestobo kolektivu, preden so nadaljevali z veselim delom Alfi Nipič in njegovi muzikanti, pa so se predstavile še motorno- akrobatska, padalska in zmajar- ska sekcija Aerokluba Ptuj, ki je bil tudi organizator srečanja. -OM Dr. Glaser se je za izredne uspehe osebno zahvalil Eriku Šari, Tanji Šmigoc-Senčar in Veri Peklar. Foto: M. Ozmec BUKOVCI / V SOBOTO IN NEDELJO VEČ PRIREDITEV M|er [m [m uspeh v Bukovcih bodo 21. in 22. septembra pripravili več prire- ditev. V soboto bodo svečano končali dela pri gradnji pločnika ob glavni cesti skozi Bukovce, ureditvi asfaltnega nogometnega igrišča, postavit- vi razsvetljave in asfaltiranju ter preplastitvi cest. Prireditev s kulturnim in športnim programom bo na no- vem igrišču. Pričela se bo ob tri- najstih, zvečer pa bo zabavna prireditev z ansamblom Čuki v šotoru pri gasilskem domu, na kateri se bo predstavili tudi kan- didati SKD za državnozborske volitve. Pokrovitelj je stranka Slovenskih krščanskih demo- kratov. V otvoritvenem progra- mu bodo v soboto nastopili cer- kveni pevski zbor in folklora iz Markovcev. Uradno predajo ob- jektov želijo opraviti ob nav- zočnosti enega od podžupanov mestne občine in predsednika sveta mestne občine. Zanimiv bo tudi zabavni del sobotnega pro- grama, kjer se bodo v malem no- gometu pomerile ekipe mestne- ga sveta, mladi člani SKD in vaški veterani. Kot posladek bo nastopila ženska ekipa v poseb- nih dresih. V nedeljo bo v šotoru za zabavo skrbel ansambel Fran- cija Zemeta. Osrednja prireditev pa bo vinska trgatev z vaškimi igrami, ki se bodo pričele ob šti- rinajstih. Ptujčani se bodo lahko na sobotne prireditve pripeljali z vlakcem Ptujčanom. Kari Majcen, svetnik v svetu mestne občine Ptuj, podpred- sednik primestne četrti Markov- ci in predsednik vaške skupnosti Bukovci, je eden tistih občanov s tega območja, ki imajo največ zaslug za nove pridobitve, teh pa zagotovo ne bi bilo, če ne bi vla- dala med njimi sloga. Zadnjo ot- voritev nekega objekta s prire- ditvijo so imeli v Bukovcih pred dvajsetimi leti, zatem pa je vse potekalo bolj ali manj v anonim- nosti. Problemov, ki pa bi jih morali rešiti, pa je bilo veliko, največ povezanih z varnostjo otrok in pešcev. Pred dvema le- toma so z lastnim denarjem ure- dili pločnik v osrčju Bukovcev. Zatem so zahtevali prehod za pešce, utripajočo luč ob njem so sami plačali. Kari Majcen je po- vedal, da prejšnji izvršni svet občine Ptuj za njihove potrebe ni imel nobenega posluha, sred- stev iz sklada stavbnih zemljišč niso mogli dobiti, četudi je 51 odstotkov odškodninskega ozemlja na območju katastrske občine Markovci. Drugače je pod novo oblastjo, ki je znala prisluhniti njihovim zahtevam in potrebam. Napeljali so vaško razsvetljavo v Bukovcih, uredili asfaltno povezavo Bukovci - Stojnci mimo igrišča, asfaltirana je povezava med Bukovci in Novo vasjo, opravljena preplas- titev v dolžini 800 metrov, pred dokončanjem pa je gradnja pločnikov ob glavni cesti skozi Bukovce, ki se bo nadaljevala še v Stojnce. Z lastnimi prispevki društev in vaščanov pa so uredili asfaltno nogometno igrišče. V Bukovcih so v obdobju 1991-95 za uresničevanje svojih programov zbrali s samoprispev- kom 5,5 milijona tolarjev, k temu je potrebno prišteti tudi sredstva posebne nabiralne akci- je v višini dveh milijonov tolar- jev, prispevek v delu pa je ovred- noten na milijon tolarjev. Iz sklada stavbnih zemljišč so lani in letos dobili za pločnike 18 mi- lijonov, za asfaltiranje 6, za raz- svetljavo pa dodatno 4 milijone tolarjev. Vsaj takšno razumevan- je mestne občine Ptuj pri reševanju svojih problemov pričakujejo Bukovčani tudi v bodoče. Kari Majcen je pre- pričan, da problemov ne bo, ker pa je primestna četrt Markovci velika, se bodo v naslednjih letih skušali angažirati tudi pri reševanju problemov v drugih naseljih in pa v središču četrti, v samih Markovcih. Za leto 1997 pripravljajo projekte za pločnike v Borovcih, veliko načrtov je ve- zanih na ureditev centra Mar- kovcev, ki naj bi bil vsaj takšen, kot je gorišniški. Med drugimi želijo odkupiti staro šolo v Mar; kovcih, v kateri naj bi uredili prostore za pošto, zdravstvo in za vrtec ter za delo primestne četni. Še letos pa naj bi pripeljali vodo v nekaj hiš, kjer so trenut- no še brez nje. Tudi v novi pri' mestni četrti se bodo trudili, bi bili vsaj tako uspešni kot v prejšnji obliki organiziranosti- Delali bodo za ljudi in v korist ljudi, zatrjuje Kari Majcen. NiO Na novo urejena cesta Kari Majcen. Foto: M. Ozmec fednik - 19. SEPTEMBER 1996 POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV - 21 PTUJ / PODEJETNIŠKI KOTIČEK Sladko-mleini butik in Bo iafe Cveličarna Roža je v petek svečano proslavila desetletnico uspešnega dela. Zokonca Brigita in Bojan Miško sta ob jubileju odprla nov lokal Bo caffe, v kate- rem bodo gostom postregli z dobro kavo, sokovi, drobnimi prigrizki in drugim. K Roži so tako dodali lokalček za prijetno počutje, v katerem cigaretni dim ni zaželen, zato na mizicah ni pepelnikov. Lep prispevek zakon- cev Miško h krepitvi nekadilskega gibanja v Ptuju. Pred mesecem dni je podoben lokal, sladko- mlečni butik v Prešernovi ulici, kjer se prav tako naj ne bi kadilo, odprla Marija Soršalc iz Ki- dričevega, ki je ugotovila, da v tej ulici manjka takšna ponudba. Obiskovalcem ponuja slaščice vseh vrst, sokove, sadne napitke, kavo, vsak dan sveže francoske rogljičke, orehove blazinice, iz- delke iz listnatega testa, lahke sendviče, hrenov- ke v štručki in ob petkih tudi prekmurske giba- nice. V Sladko-mlečnem butiku bodo lahko vsi, ki bodo to želeli, dobili tudi prijavnice za vpis v Društvo nekadilcev Ptuj. Nekateri so si ga že iz- brali kot lokal, v katerem pojedo svoj prvi dnev- ni obrok. Ponudba to že omogoča. Nova lokala sta med Ptujčani vzbudila pre- cejšnje zanimanje in dobre odzive. Da bi jih le bilo več. MG ZATAJILI SO SOLO V CIRKULANAH (Odgovor na članek Franca Kek- ca - Tednik št. 37,12. sept. 1996) Res je, da živimo v času demokra- cije - ali pa se je eni šele učimo kjer lahko vsak pove, kar misli. Res pa je tudi, da od demokracije do anarhije ni veliko stopnic in prav v to vodi članek ravnatelja osnovne šole Cir- kulane g. Franca Kekca. Naj takoj v začetku omenim, da v vsaki igri ali pri delu veljajo določena pravila, ki so dogovorjena in tudi zapisana. V primeru občine je zame to statut in proračun, ki je spre- jet na občinskem svetu in za katerega izvrševanje sem kot župan tudi za- dolžen. Oba dosedanja proračuna občine Gorišnica sta bila po pred- hodnih uskladitvah in pripombah - tudi občanov, ne samo svetnikov - soglasno sprejeta, s čimer sem tudi zadovoljen. Omenil bi nekaj investicij na po- dročju Cirkulan, ki so planirane, ki tečejo in ki še bodo prišle v izvedbo. Največji problem je izgradnja vodo- vodnih sistemov - temu smo dali tudi prednost. Na področju Haloz je en sistem v izgradnji, za drugega pa je izdelana vsa dokumentacija in se začne graditi v letu 1997. Ne dolgo nazaj se je občinski svet odločil za novogradnjo zdravstvenega doma v Cirkulanah, v izgradnji pa je mdi mrliška vežica. Za prizidek k osnov- ni šoli je tudi z vašo pomočjo izdelan idejni projekt, naročena pa je mdi študija pri Zavodu za raziskavo ma- teriala, kjer bo jasno vidno, kaj in kako sanirati šolo. To je le nekaj večjih investicij, zraven tega pa tečejo še druge. Res je, da so nekateri s tem zado- voljni ali pa bi lahko bili, želja in po- trebe pa so žal večje, kot so realne možnosti investicij. Do sedaj v občini pri odločanju o investicijah pa tudi pri drugem delu ni bilo čutiti po vašem z velikimi črkami zapisa- nega MI in VI in upam, da bo tako tudi ostalo. Občina ne more gledati samo na investicije v šolski prostor. Dobro se zavedamo pomena izo- braževanja in tega, da so investicije naloga občine, da pa je šola še kaj dmgega poleg investicij. To je izo- braževanje, od katerega je odvisno, kakšne rezultate bodo naši učenci dosegali tudi po osnovni šoli, in to je odvisno še od koga drugega - mdi od ravnatelja. Učenci naše občine ne smejo in tudi ne bodo^ prikrajšani glede na pogoje šolanja. Žal se vse us- tavi pri denarju. Star pregovor, ki pa še danes velja, govori, da se pokrij tako daleč, kako dolgo imaš odejo. Občina Gorišnica si danes ne more zraven investicij, ki so že planirana na področju infrastrukture iz zdravstva, sprejeti še investicij v obeh šolah. Zavedamo se potrebe tako v Gorišnici kot v Cirkulanah, vendar obeh investicij ne moremo peljati istočasno, to pa ne pomeni, da je šola v Cirkulanah pozabljena. Da v Gorišnici to potrebujemo in želimo, je ne nazadnje potrditev sprejeti sa- moprispevek, katerega sredstva gre- do izključno za omenjeno investici- jo. Ne bi omenjal vaših izračunov, ki po vašem verjemo držijo, jaz pa žal še danes ne vem, v kateri obliki se bo delal prizidek, vem le to, da bo v okviru normativov, kakršni so za osnovno šolo tudi predpisani. Ome- nil bi še to, da se z gradnjo šole v Zavrču, pri kateri imate, g. Kekec, nedvomno veliko zaslug, sprostijo kapacitete v naši šoli v Cirkulanah. To ne pomeni, da je s tem vse končano. Vem, da bomo morali pris- topiti k potrebnim delom tudi v Cir- kulanah, za to pa se bo odločal občin- ski svet in tudi sam podpiram vaša prizadevanja. Zavedam se tudi, da investicije, kakršnekoli že bo, v Gorišnici ne moremo zaključiti v dveh letih, kot vi ocenjujete, da pa je odločitev, kdaj pričeti v Cirkulanah, odvisna od drugih investicij na po- dročju Cirkulan. Ne gre za nobeno zapostavljanje haloških otrok. Zame so Haložani pokončni, delavni ljudje, ponosni, da izhajajo iz tega lepega dela Slove- nije. Zupan občine Gorihiica Slavko Visenjak BRIGADIRSKO SREČANJE V DORNAVI 21. septembra bo tako rekoč vseslo- vensko srečanje nekdanjih brigadir- jev v Dornavi pri Ptuju. Dornava si to zasluži: pred petdesetimi leti je tu- kaj mladina iz vse Slovenije regulira- la reko Pesnico, ki je poprej skoraj vsako leto poplavljala in pustošila po Pesniški dolini in po spodnjem delu Ptujskega polja. V vabilih, ki jih te dni razpošilja Zdmženje borcev NOB, med drugim piše: "Borci NOB smo domovino osvobodili, brigadirji MDB pa smo jo obnovili." Morda bi temu lahko dodali: "Nekateri so potem ministri postali, nekateri pa so se na Goli otok podali!" (Večina pa si je tako pris- lužila penzijo.) A prav zaresno se postavi vprašanje: od kod Zvezi borcev pra- vica, da si je prilastila mladinske de- lovne brigade? Ko smo regulirali Pe- snico, ni bilo ne duha ne sluha o kakšni borčevski organizaciji, niti obiskat nas niso prišli! Pokroviteljst- vo je imela mladinska organizacija (in posredno, kot vse drugo, Partija). Če se je pozneje nekaj samozvanih brigadirskih funkcionarjev (na pod- lagi enake strankarske pripadnosti) odločilo, da bodo sekcija BO, je to njihova stvar, za mnenje brigadirjev niso nikoli vprašali! Zakaj se ne bi mogli ob oblemicah sestajati nekdanji brigadirji in obu- jati mladosme spomine brez mtorst- va političnih botrov?! Ne zdi se mi prav, da bi izkoriščali nekdanje brigadirje za svoje sedanje politične cilje. Od dornavskega župana, ki je sicer vrl mož, a vprežen v LDS-ovski voz, sem zvedel, da bo na dornavskem srečanju slavnostni govornik minister za delo, fimkcio- nar neke stranke in titovski "omladi- nec", ki nam bo solil pamet, a ga še na svem ni bilo, ko smo mi vozili "šajtrge". Na takšnem srečanju seve- da ne želim sodelovati in pozivam brigadirke in brigadirje (razen zadrtih strankarjev), da protestirajo proti izkoriščanju svetiih strani pre- teklosti v strankarske namene. Mor- da bi bilo smotrno razmisliti o ne- borčevski ustanovitvi docela neideo- loškega in nepolitičnega brigadir- skega združenja. V Dornavo, svojo domačo vas, bom prišel. V gostišču Don Juan bom raz- stavil vrsto zanimivih fotografij s prve brigadirske akcije v Dornavi. Če bo zanimanje, bom predstavil tudi svoj novi roman. Bomo rekli ka- tero in zbujali spomine. Na svidenje v Donjuanu! dr. Vlado Peteršič - Janko, komandant mladinskih delovnih bri- gad v Domovi 1946. leta pri regulaciji Pesnica ENI SMO GRADILI, DRUGI ZAVIRALI (Odgovor g. Jožetu Majeriču - Ted- nik št. 37,12. sept. 1996) G. Jože Majerič, napisali ste, da mi morate odgovoriti na članek. Tako ste me sedaj vi prisilili, da vam odgo- vorim, ker poskušate zamegliti neka- tera dejstva. Pišete, da moje trditve ne držijo, in navajate prve kilometre asfalta, dom krajanov in pošto v Trnovski vasi. Napisal sem, da ste pozabili na domačo vas. Spet si stvari razlagate po svoje, kot je to v vaši navadi. Če pa že zavajate bralce Tednika z razvo- jem Trnovske vasi in si pripenjate lovorike, pa menim, da je o tem tudi potrebno nekaj napisati. Strinjam se z vami, da se je v tem času v Trnovski vasi gradilo. Samo po čigavi zaslugi? Govorite o prvih kilometrih asfalta. Ali tudi dogodki ob protesmem shodu ob zaprtju re- gionalne ceste, ko ste morali z zelo hitrimi koraki zapustiti Hiš in ste vnaprej na vaši "razglasni postaji" (zbiralnica mleka Sovjak) napoveda- U sankcije za odgovorne, ki se niso uresničile. Po teh dogodkih smo do- bili prve metre asfalta. O gradnji pošte pa tole: v vašem imenu, g. Ma- jerič, prosim g. Viktorja Zelenka, da vam oprosti vašo svojitev zaslug pri gradnji pošte. Omenjate tudi dom krajanov, ven- dar tega ne bi komentiral. Ta gradnja in vaše zasluge imajo čisto posebno zgodbo. Če želite, jo lahko tudi napišem, kajti spomini na gradnjo so še živi. Pišete o finančnem deležu posa- meznika in o nekakšni želji po asfal- tiranju ceste v Sovjak. Predmet spora ni asfaltiranje ceste, ampak samo Vi. Čudno, da ste prav zdaj dobili željo po asfaltu. Žalosmo pa je, da v prejšnjem desetietju kot "veliki kra- jevni funkcionar" niste o njem raz- mišljali. Verjamem, da ste takrat imeli drugo delo in zadolžitve. Saj ste veliko delali, kot član sveta KS ste tudi preverjali sklepčnost tedanje skpščine KS in nesklepčnost razgla- sili na vaš krajevno običajen način. Pišete o predstavitvi pisca, lahko se še sam predstavim. Sem človek, ki je skupaj s krajani, ki vam niso nasedli, izpeljal asfaltiranje ceste. Ta cesta je tudi vam, spoštovani g. Majerič, pri- bližala asfalt s 1300 m na 600 m. Ver- jamem pa tudi, da vam vsakodnevna vožnja po tem asfaltu daje grenak priokus nesposobnosti. Vašega svetovalca pa prosim, da pokaže ljudem svoj pravi obraz in naj se ne skriva za nekom drugim. Kajti dvakrat se je skril za mladince, enkrat za krajane in čertrta žrtev ste lahko vi, g. Jože Majerič. 5 spoštovanjem Zmagoslav Šalamun 22 - POSLOVNA SPOROČILA 19. SEPTEMBER 1996- tednih tednik - 19. SEPTEMBER 1996 OGLASI IN OBJAVE - 23 MAKOLE / GLADOVNA STAVKA JANKA KOLARJA Pnbkm ekkhmne na Dmvinu Ljudje smo čudni: nevoščljivi tistim, ki so sposobnejši in imajo več od nas, privoščljivi pa talo-at, l^adar tem istim lju- dem ne gre vse tai(o, kot bi moralo. Nekaj podobnega je menda tudi v primeru Janka Kolarja iz Makol, ki se že se- dem let trudi, da bi njegova mala hidroelektrarna na Dra- vinji v Makolah z načrtovano močjo 100 kilovatov, kar zadošča za oskrbo z električno energijo za osemdeset gospo- dinjstev, le pričela obratovati. Ko po vseh letih prizadevanj ni bilo mogoče doseči razumne rešitve za odstranitev razlo- gov, ki preprečujejo obratovanje, se je nezakonitemu rav- nanju nekaterih državnih in vladnih organov uprl z gladov- no stavko, ki jo je pričel 2. septembra. "Ni mi preostalo drugega, kot da se uprem na ta način. V prete- klih letih sem vladnim in držav- nim organom podal številne ust- ne in pisne pobude, kako bi na- kopičeno rešili skupaj, vendar je bilo vse brez odziva. Konec juli- ja lani sem o svojem problemu pisal vladi republike Slovenije ter še petim institucijam, do- polnjen zapis pa ponovil tudi le- tos konec avgusta, vendar brez odziva pristojnih državnih orga- nov. Odzvali so se 'nepristojni', med temi dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, ki mi je izrazil vso podporo. Odgo- voril je tudi kabinet predsednika države Milana Kučana. Tako je generalni sekretar Kučanovega kabineta pisal svojemu kolegu, generalnemu sekretarju sloven- ske vlade gospodu Bandlju, in ga opozoril na moj primer, vendar vlada do sedaj ni odgovorila," pojasnjuje Janko Kolar svojo odločitev za gladovno stavko. Na vprašanje, kdo bi mu mo- ral pomagati pri razrešitvi nasta- le problematike, je Janko Kolar omenil, da sta to brez dvoma občina Slovenska Bistrica, ki mu je nezakonito odvzela gradbeno in lokacijsko dovoljenje, mi- nistrstvo za okolje in prostor, ki mu je v pritožbenem roku izdalo nezakonito odločbo, pa tudi mi- nistrstvo za pravosodje in vrhov- no sodišče ter tudi varuh člove- kovih pravic, saj gre v tem pri- meru tudi za njihovo kršitev. V svojih stavkovnih zahtevah v prvi vrsti zahteva povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi neza- konitega odvzema lokacijskega in gradbenega dovoljenja, mi- nistrstvo za okolje in prostor mora takoj realizirati sklep skupščine OVS Drava o iz- gradnji jezu, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa še vedno ni izdal soglasja za dovolitev od- mere nadomestnega 12 arov veli- kega zemljišča Danijeli Skrbiš iz Stanskih Makol in za Kolarja kot investitorja s površino 15 arov. Oba sta namreč svoje zemljišče odstopila za potrebe vodnogospodarskega urejanja struge reke Dravinje. Tako pri- pada obema tudi odškodnina za nezakonito zavlačevanje postop- ka. Kot investitor je še upravičen do povrnitve stroškov za usposo- dobitev približno 50 arov ne- plodnega zemljišča za polje- deljsko proizvodnjo, povrnjene pa bi moral dobiti stroške za sa- nacijo dveh rečnih zajed. Nadal- je zahteva, da mora vlada R Slo- venije takoj izdati vse potrebne koncesijske akte za obratovanje MHE Makole. Vlada bo morala še ugotovili, zakaj sta banki (KBM in LB) sredstva razvojne- ga dinarja in energetskega tolar- ja zaupali izvajalcu, ki je objekt MHE Makole zapustil v nedo- končanem stanju, medtem pa terjatve in izvršbe redno pošilja- ta investitorju. Prav tako mora vlada takoj poskrbeti za uskladi- tev obeh kreditnih pogodb z no- vonastalim stanjem, za katerega investitor ni niti odgovoren niti kriv. nEKTRARNA OMOGOČA RAXV03 MAKOL Gradnjo male hidroelektrarne na Dravinji v Makolah je Janko Kolar kot zasebni investitor pričel konec osemdesetih let in jo do jeseni 1991 skoraj dogradil. Štirinajst dni zatem, ko so končali jezovno zgradbo, in sočasno tik pred zagonom objek- ta so se začeli zapleti, ko mu je občina Slovenska Bistrica neza- konito odvzela lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ti pa sta mu bili vrnjeni s pravnomočno sodbo vrhovnega sodišča Repu- blike Slovenije šele po štirih le- tih. Objekt stoji ob Dravinji že od 1989. leta, takrat sta bili zgrajeni strojnica in osnovna infrastruk- tura, Dravinja pa mirno teče dal- je, kljub temu da delovanje male hidroelektrarne ne bi prineslo dobička le Janku Kolarju, tem- več bi od tega imel nekaj tudi sam kraj Makole, saj sodi njego- vo širše zaledje med demograf- sko najbolj ogrožena območja občine Slovenska Bistrica. "Bolj ali manj je znano, kako teče gospodarski krog: novo ust- varjena vrednost, novi razvoj, nova delovna mesta, vendar je ta krog v tem mojem primeru pre- kinjen," zagrenjeno nadaljuje so- govornik in dodaja, da se gospo- darska škoda, ki s tem nastaja, oziroma izgubljeni kilovati elek- trične energije dajo zlahka zračunati. Ironija je tudi v tem, da trafopostaja, ki je bila 1991. leta zgrajena ob MHE, danes služi svojemu namenu. Koristi od tega imajo drugi, nima pa je Janko Kolar, ki jo je dal zgraditi. Če bi Kolarjevim zahtevam v celoti ugodili, bi delo hidroelek- trarne lahko steklo v dveh do treh mesecih. Nabaviti bi bilo potrebno še nekaj opreme, od- praviti nekatere reklamacije iz- vajalca, ki jih do sedaj še ni od- pravil, očistiti nekaj tisoč kubičnih metrov prodnatih in peščenih napravin, ki jih je voda nanesla, in pregledati objekt, ali je v teh letih, odkar stoji, prišlo do kakšnih poškodb. DO KDAJ GLADOVNA STAVKA? Kljub temu da je o gladovni stavki obvestil vlado oziroma njene organe, ti še kar naprej molčijo. Od dolžine njihovega molka pa je odvisna dolžina nje- gove gladovne stavke. Od tistih, ki neposredno nimajo pristoj- nosti, se je ponovno odzval kabi- net predsednika republike in državnozborski predstavnik službe za peticije. Zagotovila sta, da bosta v sredo (včeraj!) sklicala sejo vseh prizadetih strani, kjer se bodo o vsem pogovorili. Do zaključka naše redakcije Janko Kolar pri stavkovnih zahtevah še vedno vztraja, še po- sebej ker je dobil v soboto vabi- lo, ki ga je podpisala predsednica državnozborske komisije za poe- ticije Irena Oman in s katerim ga vabi na formalni delovni po- govor v Ljubljano, ki naj bi bil včeraj. Vendar pa to ni tisto, kar se je minuli četrtek dogovoril s predstavnikom urada predsedni- ka Republike Slovenije in držav- nozborske komisije, zato je v po- nedeljek poslal odprto pismo na naslov predsednika Republike Slovenije in predsednika Držav- nega zbora, kjer ju opozarja na razliko med dogovorjenim in za- pisanim v vabilu. Tako včeraj ni šel v Ljubljano, temveč je odgo- vorne pozval, naj pridejo v Ma- kole, saj mu je po 17 dnevih gla- dovne stavke težko trošiti svojo energijo za pot in tudi dogovore v Ljubljani. Kako bo dojanje potekalo, bomo videli. Brez dvoma bi bilo ta problem potrebno ugodno rešiti čim prej, ne pa ga še po- glabljati. Vida Tepelovec Da bi opozoril na svoje težave, ko je izkoristil že vsa pravna sredstva, se je Janko Kolar odločil za gladovno stavko Sporna mala hidroelek- trarna na Dravinji v Mako- lah 'vklenjena' v birokrat- sko reševanje čaka že dolga leta, kdaj bo lahko pričela delati. Foto: VT Rezultati žrebanja nagradne križanke Na radiu Ptuj so bili v soboto izžrebani reševalci nagradne križanke Plesnega centra Mambo iz Ptuja. Nagrajenci so: 1. nagrada - bon za plesni tečaj v vrednosti 7.000 tolarjev: Amanda Petek, Stojnci 8, Markovci; 2. nagrada - bon za plesni tečaj v vrednosti 6.000 tolarjev: Albin Vesenjak, JanežovcI 11 b, Destmik; 3. nagrada - bon za plesni tečaj v vrednosti 4.000 tolarjev: Mateja Puklavec, Kajuhova 5, Ptuj. Nagrtajencem čestitamo. Nagrade dobijo na sedežu Plesne šole Mambo, Štuki 1 a, Ptuj, med 12. in 13. ter 17. in 19. uro. Fn"UJ • Nocoj (v četrtek) ob 19.30 bo v cerkvi sv. Jurija v sklopu festivala Glasbeni september 96 celovečerni koncert. Slišali bomo lahko 6. Brandeburški koncert J.S.Bacha, pri katerem so solisti M. Buchholz (viola), A. Milošev (viola), M. Mlejnik (violončelo), J. Šetinc (čembalo), 1. Mi- trovič (violončelo), ter Koncert za violino in oboo J.S.Bacha, pri ka- terem sta solista G. Košuta (violina) in A. Mayer (oboa) ob spremljavi Festivalskega komomega orkestra. LENAFTT • Jutri bodo slovesno predstavili prvi zbornik občine Lenart, ki ga je ob 800. obletnici prve omembe Lenarta izdala občina Lenart. Ob tej priložnosti bo ob 10. uri v uradu lenarškega župana Slavka Kramber- gerja sprejem, nato pa ob 11. uri otvoritev slikar- ske razstave dr. Avguština Laha v salonu galerije Krajnc. Predsta- vitev zbornika bodo skle- nili z novinarsko konfe- renco v motelu Vindiš. ORMOŽ # V prodajnem salonu Renaulta na Har- deku pri Ormožu bodo v petek, 20. septembra, ob 18.30. uri odprli raz- stavo slik akademske sli- kare Darje Vidic. SLOVENSKA BISTRICA # Po desetih letih odpra- ve prek Andov pripravlja znani slovenjebistriški al- pinist Danilo Tič v petek, 20. septembra, ob 20. uri na dvorišču gradu pre- davanje z naslovom Kon- dorjev let, posvečeno Južni Ameriki, njeni kul- turi in glasbi. LENART # V soboto ob 10. uri bo na ploščadi pred lenarško blagovnico Mercatorja Kulturni ma- raton, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organi- zacij občine Lenart. Predstavile se bodo kul- turne skupine, ki delujejo na območju občine Len- art, v goste pa so pova- bili tudi nekaj skupin iz sosednjih občin. VOZNIK IN SOPOTNIK UMRLA NA KRAJU NESREČE V soboto, 14. septembra, ob 17.30 je vozil fička po magistralni cesti v Lenartu iz smeri Trga svo- bode proti Mariboru 37-letni An- ton Car iz Črešnjevca ob Dravi. Pri hiši Mariborska c. 8 je v de- snem nepreglednem ovinku za- peljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v kombi, ki ga je na- sproti vozila 23-letna Andreja L. iz Maribora. V silovitem trčenju je sopotnika v fičku, 37-letnega Sil- va Baloha iz Črešnjevca, vrglo iz avtomobila, voznik Car pa je os- tal ukleščen v vozilu. Oba sta se tako hudo ranila, da sta umrla na kraju nesreče. Voznica kombija pa se je lažje ranila. z AVTOM ZADEL KOLESARKO Po regionalni cesti skozi Lan- covo vas, občina Videm pri Ru- ju, je v torek, 10. septembra, ob 13.25 vozil osebni avto 22-letni Milan B. iz Dežnega pri Podlehni- ku. Med vožnjo je trčil v kolesar- ko, 65-letno Katarino S. iz Lanco- ve vasi, ki je pred njim zavijala levo proti domači hiši. Kolesarka je padla in se hudo ranila. MLADOLETNI MOTORIST HUDO RANJEN V soboto, 14. septembra, ob 12.45 je s parkirnega prostora pri bistroju Vesna pri Marjeti na Dravskem polju 29-letni Damijan K. iz Trnič vzvratno vozil osebni avto. Ko je zapeljal na lokalno cesto, je v zadnji del njegovega avtomobila trčil voznik motorne- ga kolesa, 16-letni R.D. iz Drav- skega Dvora. Motorista je po trčenju vrglo v jarek, kjer je obležal hudo ranjen. Motor je obležal na cestišču in je vanj trčil še voznik osebnega avtomobila Janez H. PRAGERČANA STA SE STEPLA V MARIBORU V torek, 10. septembra, ob 18.30 sta se pred Gledališko ka- varno na Slomškovem trgu v Ma- riboru sprla in potem stepla 24- letni Rajko B. in 23-letni Niko R, oba doma s Pragerskega. Niko je Rajka udaril po glavi in ga zbil na tla, kjer je okrvavljen obležal. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je lažje poškodovan. Policisti so Nika R predlagali v postopek pri sodni- ku za prekrške. z UKRADENIM KOMBIJEM PO UKRADENO BLAGO V bližini mejnega prehoda v Gruškovju so mejni policisti v po- nedeljek, 9. septembra, zjutraj našli parkiran kombi, last gasil- skega društva Hajdoše. Ugotovili so, da je ponoči neznanec vlomil v garažo in kombi odpeljal. Iz kombija je vlomilec odnesel av- toradio, elektronsko sireno in ra- dijsko postajo, manjkalo pa je tudi šest sedežev. Te so potem našli v Dobrini pri Žetalah pri gostinsko-turističnem objektu Marjane S. V ta objekt je bilo ponoči vlomljeno, z vlomilci pa so izginili otroška oprema za mo- tokros, štiri motorna kolesa za motokros, električni stroji in razni tehnični predmeti, povrh pa še večja količina cigaret in žganih pijač. Policisti so ugotovili, da so ukradeni gasilski kombi neznan- ci uporabili za prevoz ukradenih predmetov Po oceni je gasilsko društvo Hajdoše utrpelo škode za dobrih 200.000 tolarjev, lastni- ca objekta v Dobrini pa za dva in pol milijona tolarjev VLOMILCI IN NJIHOVO NOČNO DELO V noči s torka na sredo, 11. septembra, je neznanec vlomil v RODILE SO - ČESTITA. MO: Brigita Kokol, Koz- minci 15, Podlehnik - dečka; Brigita Furjan, Markovcj 67/b, Markovci - dečka; Ve- sna Kokol, Lasigovci 10/a Polenšak - deklico; Romana Volkner, Igečeva 4, Ptuj . Aljaža; Marija Banfič, Do- brava 10, Ormož - Dejana; Elizabeta Rašl, Svržnjakova 4, Ptuj - Katjo; Marjetka Grof, Ksaverja Meška Ormož - Ano; Nadica Mla- kar, Zakl 4/a, Podlehnik - de- klico; Irena Kovačič, Bukov- ci 99/b, Markovci - Roka; Vlasta Kosi, Spuhlja 87/h, Ptuj - Sanjo; Metka Kristo- vič. Borovci 27, Dornava - Tadeja. POROKE: Anton Kodrič, Čermožiše 30, in Suzana No- vak, Preša 5/b; Tomaž Žirov- nik, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, in Alenka Pišek, Čufarjeva ul 21, Ptuj; Drago Lazar, Strelci 5/a, in Sonja Toplak, Strelci 5/a; Branko Osebek, Hlapon- ci 41/a, in Simona Florjanič, Lasigovci 13; Zvonko Glažar, Hajdoše 36, in Brigita Zupa- nič, Hajdoše 62. UMRLI SO: Ivan Kolednik, Slatina 76, ❖ 1946, t 6. sep- tembra 1996; Roza Kovač Zupanič, roj. Habjanič, Vrhnje 5 l/a, Brežice, ^1^1936, t 5. septembra 1996; Neža Mihorič, Veličane 32, ^1921, t 7. septembra 1996; Jožefa Bogša, roj. Zadravec, Velika Nedelja 9 1936, t 9. sep- tember 1996; Friderika Vido- vič, roj. Kerček, Reševa ul. 28, Ptuj 1932, t 10. sep- tembra 1996. osnovno šolo Miklavž pri Ormožu. Odnesel je manjšo pre- nosno blagajno z denarjem in s tem šolo oškodoval za okoli 280.000 tolarjev V noči na torek, 10. septem- bra, je neznanec vlomil v bistro Danica na Partizanski cesti v Oplotnici. Ukradel je kavo, ciga- rete, razne sladkarije in žgane pijače. Po oceni je lastnico oško- doval za dobrih 30.000 tolarjev. V noči na četrtek, 12. septem- bra, je neznanec vlomil v skla- dišče Podjetja Kovinotehna - Les v Oplotnici in se oskrbel s stavbnim pohištvom. Odpeljal je okna in vrata v vrednosti za do- brih 100.000 tolarjev Isto noč je neznanec vlomil tudi v trgovino Agro v Grajski ulici v Slovenski Bistrici. Odnesel je predvsem razno električno orod- je in s tem povzročil škodo za okoli 70.000 tolarjev Ob koncu minulega tedna so na območju Maribora policisti dobili prijave o kar 15 vlonnih, večinoma v Mariboru in njegovi ožji okolici. Med njimi je tudi vlom v proda- jalno Mercator diskont na Ormoški cesti v Ruju, izvršen pa je bil v nedeljo, 15. septembra, nekaj po 3. uri zjutraj. Vlomilec je odnesel večjo količino kave, ci- garet in alkoholnih pijač. Po oce- ni je škode za dobrih 50.000 to- larjev ft