Poštnina plačana v gotovini. ft|MMj| i iiiffatži- iV *; * v v* r ti tv^/A^r.- •S* I,- "V7 V ' vt/ V// I \jr-W H V:: _ SICVEfiSKI GlASILO ČEBELA RJKEGA DRUilVA 2A S10VEHM0 Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Matica — mati čebelne družine........1 Kolektiven čebelnjak................3 Čebelarstvo v kranjskem okraju........4 Čas počitka — čas dela...........7 Čebelarska opravila v februarju........9 Opazovalne postaje.............11 Društvene vesti...............12 Vesti iz podružnic..................13 Drobiž...........-........14 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema : 1. Proti požaru : 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi na doživetje in smrt, otroške dote, dalje stavbe med časom gradbe; rentna in ljudska zavarovanja v vseh b) vse premično blago, mobiiije, zvonove kombinacijah. in enako; 4. Zavarovanje proti vlomu, c) poljske pridelke, žito in krmo. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo 6- Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. proti ubitju. Zastopniki v vseh mestih in farah. BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON ZA GOSPODE IN DAME PRVOVRSTNA POSTREŽBA CENE ZMERNE STANKO KELŠIN, Flor janska 6 Patentni zložljivi iofeli posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi,^ii drugih bolečinah, na pr. v nogah Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. I. KLODCAVER LJUBLJANA Poljanska c. I? - dvorišče Pošljite nemudoma članarino, da bomo mogli naročiti sladkor za pomladansko pitanje čebel! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na .Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani*. Nplov ta blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama v Ljubljani, Pražakova ulica 4. V Ljubljani, dne 1. januarja 1933. / Številka 1. Letnik XXXVI. Matica — mati čebelne družine.* Henrik Peternel — Bukov žlak. dor opazuje življenje čebelne družine, kmalu spozna, da je matica tisti činitelj, od katerega odvisi obstoj čebelne družine. Drugi narodi pravijo matici kraljica. To ime pa ne izraža bistva matice, saj je dognano, da matica ne vlada v panju kakor kraljica, kajti o vsem odločajo čebele same, matica pa je le mati vseh članov njih družine, nič več in nič manj. Veseliti nas mora, da so že v temni davnini naši predniki pogledali globoko v skrivnostno življenje čebelne družine in dali matici ime, ki ji gre, drugi narodi pa so le ugibali o vlogi matice in ji dali napačno ime — kraljica. Te napake svojih prednikov se sedaj zavedajo in skušajo napačni izraz nadomestiti s primernim (n. pr. Nemci z Mutter-Biene, Italijani z madre-ape, t. j. mati-čebela). Naša dolžnost je, da ne pozabimo svojih umnih prednikov v čebelarstvu in da gledamo vedno z bistrim očesom v življenje čebelne družine. Zlasti moramo motriti * Predavano na lanskem čebelarskem shodu v Ljubljani. delo matice, njeno zaleganje, ki je temelj bodočnosti družine. Ni dvoma, da odloča o usodi čebelne družine za dalje časa tista ura, ko začne mlada oprašena matica zalegati jajčeca za bodoče člane družine. Mlada oprašena matica ima v sebi najmanj 500,000 klic, ki bodo dale življenje stotisočim čebelam in tisočim trotom in več desetinam mladih matic. Vsi ti bodoči člani čebelne družine bodo imeli iste dobre in iste slabe lastnosti, ki tiče v krvi te matice. Vse te lastnosti zaroda: čebel, trotov in matic bodo odločilne za vrline ali manjvrednost te čebelne družine in vseh rojev, ki bodo prihajali iz nje v dolgi vrsti let. Lahko trdimo, da bodo te lastnosti ene same družine za čebele celega okoliša ugodne ali usodne, ker se bodo širile po trotih daleč okoli. Najprej mora čebelar posvetiti vso skrb že zalegajočim maticam. Treba je, da pozna vse matice svojega staleža. Vrednost matice ne moremo zanesljivo in temeljito spoznati po njeni vnanjosti, pač pa jo lahko ocenimo po lastnostih njene družine. Z matico je tako kakor pri ljudeh. Često-krat napravijo na nas starši prav dober vtis. Ko pa spoznamo njih otroke, ki se ne znajo tako potajiti kakor starši, smo večkrat prisiljeni, da izpremenimo svoje prvotno dobro mnenje o njih. Ako torej čebelar ne posveti vse pozornosti kakovosti družin ne bo nikdar znal presoditi vrednosti svojih matic. Ako ni vidnih vzrokov, zakaj ta ali oni panj ni nabral toliko kakor drugi v istem čebelnjaku, se mora pripisati ta pomanjkljivost dotični matici, ki ni vredna, da bi še nadalje živela in v prihodnjem letu obremenjevala naše čebelarstvo. Najprimernejša prilika za odstranjevanje slabejših matic je pri jesenskem ali pa pomladanskem združevanju. Takrat mora veljati geslo: le po manj vrednih maticah, ako hočemo izboljšati svoje čebelarstvo. Resnica je, da je vsakemu čebelarju matica nekaj skrivnostnega, skoraj svetega. Težko se odloči, da jo uniči, zlasti ako je lepa, a treba je biti neizprosen, saj uniči čebelar samo eno živo bitje v korist tisočim čebelam. Narava je krutejša, nego more biti umen čebelar, ker ne uničuje zgolj matic, ki nimajo najboljših lastnosti, ampak pusti z njimi vred umreti od lakote tudi tisoče čebel. Ta način izbiranja najboljših matic je zelo enostaven. Po njem so se ravnali naši čebelarski predniki stoletja in stoletja ter s tem dosegli izboljšanje čebelne pasme. V novodobnem čebelarjenju je tako ravnanje le včasih možno. Treba je, da se ga poslužujemo, kadar je mogoče. Ker rojenje zelo omejujemo, razpolagamo v jeseni le malokdaj s tako velikim številom panjev, da bi mogli takrat ali pa spomladi večje število matic izmenjati. Takrat imamo skoraj vedno le določeno število čebelnih družin za zazimljevanje. Zaradi tega mora umen čebelar že med letom izvršiti izbero matic s tem, da vzredi potrebno število mladih matic, ki jih potem zamenja z maticami, katere niso izpolnile njegovih upravičenih nad. Ni treba poudarjati, da morajo biti družine, iz katerih izvirajo mlade matice in trotje, ki opraše te matice, prvovrstne, to je take, da nas popolnoma zadovoljujejo glede donosa medu. Dandanes ne redi nihče niti krave niti kokoši samo za zabavo, ampak za čim večjo korist. Naravno je, da imajo v novodobnem čebelarstvu le tisti panji pomen, ki dajejo leto za letom redno največ medu. Medeni pridelek je sicer najbolj odvisen od medenja rastlinstva, to je pa odvisno od kraja in od vremena, a skoraj povsod v naši domovini se odpirajo medeni viri izdatno v drugi polovici majnika. Takrat bije ura za čebelarja. Čim več je takrat čebel za bero glede na število mladic, ki ne zapuščajo panja, temveč je donosa. Da imajo panji čim več čebel za bero, kadar se odpre izdatna paša, priporočajo tako zvano špekulativno pitanje, ki obstoji v tem, da moramo 4—6 tednov pred glavno pašo posameznim panjem pokladati vsak drug dan večjo ali manjšo količino razredčenega medu. To draži matico, da obilno zalega. Potem imajo panji ob glavni paši dovolj čebel. To pitanje se pa ne izplača. Čebelar porabi mnogo medu in časa, uspeh pa je precej dvomljiv. Umen čebelar bo imel več uspeha, ako da konec marca meseca vsaki družini 1—IV2 litra zelo razredčenega medu, da morejo čebele predelati večino starega medu, ki ga mora biti takrat še dovolj v panjih, ako ni tačas v naravi že bolj izdatne paše, n. pr. na vresju in telohu. Mnogo prijetnejše nego vse umetničenje je, ako imamo v panjih čebelno pleme, ki samo od sebe izpodredi ob pravem času mnogo čebel za bero. Taka mobilizacija je pa le v tistih panjih mogoča, kjer gospodarijo zelo rodovitne matice. Tistih družin ni treba dražiti s pogostim krmljenjem k zaleganju. Že malenkostna spomladanska paša ali pa enkratno pitanje z razredčenim medom vpliva na matico, da zaleže tisoče in tisoče jajčec, iz katerih se iz-gode številna krdela čebel za glavno pašo. Ako ni matica posebno rodovitna, tudi ne pomaga naganjanje z medom, saj matica ne more in ne more obilno zalegati, ker je premalo rodovitna, pa naj jo draži čebelar še tako s pokladanjem. Sedaj pa še nekoliko besed o naši če-belni pasmi, oziroma o naših maticah. Ako brez predsodkov premotrimo čebelarstvo v drugih deželah, se nam hočeš nočeš vsiljuje vprašanje, zakaj ondotni čebelarji kljub temu, da se radi ponašajo z najumnejšim čebelarjenjem in kljub dvajsetletni izberi najboljših domačih matic in kljub primeroma dobri paši ne pridelujejo medu niti ne za domačo potrebo. Pri nas pa, ki imamo vendar razmeroma revno pašo, nam da vsaka boljša letina toliko medu, da gledamo čez državne meje, kje bi ga spravili v denar. Ta obilica medu pri nas ob neprestanih tožbah o pičlosti njegovi v tujini ni naša zasluga, marveč zasluga naše izborne čebelne pasme, naših izbomih matic. Svet se kaj rad brani dobrega. Našim maticam ovirajo pot čez državne meje s tisočimi izgovori. Toda dobra stvar sama najde pot. Več nego gotovo je, da ni daleč čas, ko bodo v tujini spoznali vrline naših čebel. Takrat bodo še bolj hrepeneli po naših maticah. Takrat pride za našo čebelo veliki dan. Na nas je, da izboljšujemo vedno bolj lastnosti naše čebelne pasme s smotreno izbero matic, da ne zamudimo onega velikega dne, ko bodo prihajali tuji narodi in zopet začeli povpraševati po naših maticah. Ohranimo zlato, ki ga imamo v naših čebelah, čistimo ga, da se bo svetilo povsod. Živeli naši umni čebelarji! Živele naše dobre matice! Kolektiven čebelnjak. A. Žnideršič. o ljudje, ki bi se radi ukvarjali s čebelarstvom, a jim manjka prostora za čebeilnjak; začetniki mnogokrat tudi nimajo nikogar, ki bi jim svetoval in kakorkoli pomagal v začetku. So pa tudi taki, ki imajo svoje čebele v tujih čebelnjakih, in taki, katerim so čebele v na-pctje na domačem vrtu. Poleg tega pa je za vse take čebelarje prevažanje v pašo jako težavno. Razgovarjal sem se o tem z nekaterimi ljubljanskimi čebelarskimi tovariši in porodila se nam je misel, da bi utegnili takim malim čebelarjem koristiti, če bi jim postavili skupen čebelnjak. Postavili bi ga v neposredno okolico Ljubljane na zemljišču, ki bi ga v ta namen najeli ali kupili; seveda to pa le, če bi bilo dovolj denarja na razpolago, Naredili bi ga tako velikega, da bi bilo v njem prostora za kakih 80 panjev; razen tega pa prostor za trčanje in shrambo orod a. V kolektiven čebelnjak bi postavili svoje čebele lahko taki čebelarji, ki čebelarijo ali ki bi hoteli čebelariti v malem obsegu, na pr. do največ z desetimi panji, seveda pa tudi začetniki z enim panjem. Prednost kolektivnega čebelnjaka bi bila v tem, da bi se začetniki z opazovanjem pri drugih čebelarjih hitro in lahko naučili praktičnega dela in da bi čebelarji drug drugemu pomagali, če bi kdo kakega dela ne razumel, ali da bi bil zaradi bolezni, odsotnosti ali karkoli zadržan svoje delo pravočasno opraviti. S postavitvijo kolektivnega čebelnjaka in s skupno nabavo orodja bi bili obratni stroški za posameznika znatno manjši. Ker se čebelarjenje na stalnem mestu, zlasti v Ljubljani, slabo izplača, bi združeni čebelarji svoje panje lahko skupno prevažali v razne paše. To bi dohodke povečalo, stroške pa znatno zmanjšalo. Zaradi dobrega strokovnega vodstva bi bilo vse delo bolj smotreno in uspeh zanesljivejši. Čebelarsko društvo bi prirejalo v čebelnjaku lahko tečaje. Za razkazovanje bi moralo postaviti vanj nekaj lastnih panjev. Tak čebelnjak bi bil obenem nekak vzornik, kjer bi podeželski čebelarji lahko dobivali vsak čas pouka in nasvetov. Za kolektiven čebelnjak bi bila po mojem mnenju najprimernejša oblika zadruga 7 omejenim jamstvom. Kdor bi hotel postaviti svoje panje v tak čebelnjak, bi moral pristopiti k zadrugi in plačati za vsak panj en delež, ki bi po mojem približnem proračunu znašal 100 Din. Če bi zadružnik opustil čebelarstvo ali se preselil, bi imel pravico prodati svoj delež komurkoli. K stroškom za vzdrževanje čebelnjaka in orodja, za najemščino zemljišča in k stroškom za prevažanje v pašo bi moral prispevati vsak zadružnik po številu svojih panjev. Vse delo v panjih bi pa moral, kadar bi bile čebele v Ljubljani, opravljati vsak sam ali pa sam plačati osebo, ki bi delo opravljala. To bi bila v glavnem osnova, na kateri bi ustanovili zadrugo. Prepričan sem, da bi se zadružnikom stvar prav dobro izplačala, zlasti zaradi skupnega prevažanja, in da bi se radi shajali v čebelnjaku in dokler bi bile čebele v Ljubljani tudi radi preživljali prijetne ure pri njih in med svojimi čebelarskimi tovariši. Spodbudno bi bilo to podjetje tudi zaradi tega, ker bi nastala med zadružniki tekma za čim boljše uspehe. S tem, ko dajem ta svoj predlog v javnost, prosim vse one, ki bi hoteli k zadrugi pristopiti, da mi to pismeno naznanijo. Nato jih bom povabil na sestanek, da se podrobneje dogovorimo. Naslov: Anton Žnideršič (Pekatete) — Ljubljana. Pripis uredništva. V Mežici so to idejo že pred leti uresničili. Več malih čebelarjev si je postavilo skupen čebelnjak, kjer čebelarijo z navdušenjem in v tako lepi slogi, da je veselje. V čebelnjaku je zelo domačno, okoli njega pa vedno vse živo, ker prihajajo tja na »ogled« številni prijatelji čebelarjev in interesenti čebel, da ne govorim o boljših polovicah čebelarjev. Zanimivo pa je, s kakimi sredstvi in iz kakšnih snovi so si čebelnjak postavili. Temelj je iz malo znane opeke »Ener-gos«, ogrodje čebelnjaka so napravili iz nestrohljivega lesa dobro znanega drevesa Diligentia slovenica, streha pa je iz zelo trpežne in žlahtne pločevine »Amoria apium«, ki varuje proti kakršnikoli ujmi. Vsi deli čebelnjaka so ozaljšani z orna-menti po načrtih, ki jih je napravil arhitekt Skromny. Zadružni delež je računan na zlati prijateljski podlagi. Pozdravljeni mežiški »zadrugarji«! v Čebelarstvo v kranjskem okraju. Fr. D, Jug — Brezje. VI. Selška dolina. d železniške postaje na Trati pri Škofji Loki vodi krasna široka cesta skozi slikovito škofjeloško mesto. Pred kapucinsko cerkvijo krene proti Stari Loki in od tu po pestrem polju proti zahodu mimo Strahlovega gradu, dalje pod zarasli L j u b n i k (1024 m) in Križno goro, kjer se dolina zoži. Od tu vodi cesta ob mali reki S o r i skozi romantične loge. Prva vas od Škofje Loke je Praprotno (8 km), druga pa Bukovica (9 km). (Dalje.) Od tu je lep razgled na S v. M o h o r j a (948 m) in Sv. Miklavža (957 m). Cesta se vije dalje mimo gore Sv. J o š t a ter nas pripelje na neko višjo teraso, s katere zagledamo ljubko vas (občino in župnijo) Selca (14 km). Tu stoji znameniti »D o m« našega drja. J. Ev. Kreka, njegovo mladostno domovanje in njegov »tuskulum«. Selška dolina je obdana z visokimi gorami. Proti severu jo ščiti že znani B 1 e -g a š , proti jugozapadu pa bohinjsko gorovje z Ratitovcem (1666 m). Iz S e 1 c so krasni izleti na vse strani doline, k Sv. Joštu, na Ratitovec, v Dražgoše, v Jelovico, na Jamnik, v Kropo in Radovljico ter na drugo stran na lepi Mar-tinj vrh in k Sv. Lenartu, Občina Selca je ena izmed najobsežnejših v Kranjskem okraju. Obsega 4 župnije s 4566 prebivalci in 20.886 ha površine. Župnije so: Selca (436 m), Bukovščica (450 m), Sv, Lenart (753 m) in Dražgoše (853 m). Ta leži visoko pod Jelovico. Prebivalstvo se peča večinoma s kmetijstvom in tudi z lesno industrijo, drvar-stvom in s čipkarstvom. Od Selc dalje se dolina zopet zoži ter pridemo najprej na Češnjico (17 km), nato pa v trg Železnike (18 km), — Železniki so neko središče med Škofjo Loko in Podbrdom onkraj državne meje. Trg je stisnjen v ozki dolini, ki nima pozimi štiri mesece solnca, V gornjem koncu stoji še dimnik v spomin na nekdanjo fužinsko dobo. V Železnikih so bile v srednjem veku velike fužine, ki so proizvajale zlasti žeblje. L, 1348. so se tu naselili Furlani iz mesta Palmanova, ki so 1, 1379. prišli pod oblast brižinskih škofov, V zadnjem stoletju je pa pod avstrijsko oblastjo železarski obrt čisto propadel, ker so fužine prenesli na Jesenice, Ljudje so se pričeli izseljevati in sedaj šteje občina še komaj 860 prebivalcev. Od Železnikov drži cesta dalje v Zali log (23 km), ki je že v soriški občini. To je prijazen, miren, gorski kraj, primeren tudi za letoviščarje. Od tu se cepijo kolovozni poti na razne strani, v župnijo Dav-če, v Javorje in Petrovo brdo (804 m). Glavna cesta pa gre mimo Davč čez italijansko mejo v Podbrdo. Zadnja postojanka selške doline je občina in župnija S o r i c a (30 km). Obdaja jo od ene strani visoko bohinjsko gorovje, od druge pa prijazno cerkljansko hribovje. Sorica je že čisto planinski kraj (816 m). Prebivalci se pečajo večinoma z živinorejo, mlekarstvom, sirarstvom in planšarstvom. Vsa Selška dolina ima tri občine z 48 večjimi in manjšimi vasmi in 7 župnij s približno 7500 prebivalci. Površina celokupne Selške doline znaša okrog 200 km2. Koliko je posameznih kultur, je razvidno iz sledeče razpredelnice. Občine Njive Travniki Pašniki Sadovnjaki Vrtovi Gozdovi Nerodovitna zemlja Skupaj ha Selca 1019 1639 1600 64 10 8062 257 12656 Železniki 13 103 12 3 4 688 22 845 Sorica 431 1623 2910 17 5 2208 131 7385 Skupaj 1463 3365 4522 84 19 10958 410 20886 Čebelarstvo. Gozdovi zavzemajo v Selški dolini nad polovico površine, nekaj je pa tudi nerodovitne zemlje. Zavoljo tega smemo pri tej dolini računati kvečjemu na 90 km2 pašnega polja. Po prisojnih bregovih na jugovzhodni strani, kakor so Bukovščica pod Sv. Jo-štom, Zabreke, Topolje, Sušje, Polica, Rudno in Dražgoše, je v splošnem dobro podnebje za čebelarstvo, bolj slabe lege so pa v dolini in v območju Sv. Lenarta. V višjih legah je precej izdatna spomladanska paša na pomladanskem resju, nekaj tudi na leski, katere je v zapadnem delu doline v soriški občini zelo veliko, V dolini ob reki Sori se pa pričenja paša šele ob cvetenju borovnice in češnje. Nekaj dobijo čebele že prej na vrbi, a ta je zanje zelo pogubna, ker jih mrzla sapa veliko pomeče v vodo. Glavna čebelna paša je travniška, in sicer je najizdatnejša k a d u 1 j a in neki x/2 m visok, višnjevo cvetoč plevel, ki mu seljani pravijo šmarni križ (Senecio vulgaris? Op, ur.). Izdatno bero imajo čebele ob stalno suhem in toplem vremenu na smreki, ki prične mediti okrog 10. junija. Nekoliko dobijo tudi na domačem kostanju, a ga je čimdalje manj, ker ga izsekavajo. Jesenske paše ni razen v dolini, kjer v nekaterih vaseh sejejo precej ajde, tako, da dobijo vsaj v ugodnih jesenskih prilikah pri nekaterih čebelarjih zimsko zalogo. V višjih legah sicer dobe nekaj na jesenskem resju, vsakih 5—7 let enkrat. Takrat se pa do vrha napolnijo čebelarski lonci! Občina Železniki pa ni kraj za čebelarstvo. Tam so le trije čebelarji z nekaj panji čebel. Enako je tudi z občino Sorico, kjer je planinsko podnebje že preostro. V tej občini je komaj 5 km2 primernega pašnega 5elška dolina Polja p^iiošjtferasfesr ___Travnthi ffigfll Pašniki ga -zoass- /amnik{ tmffšm m VSK ' Ce&Jici, cJložici! Ofiudno N ■Selca, lonca ivjč/ca. *Xoj>Tivnik DavčaO Kronika. Čebele v Selški dolini goje sami podružnici, ki dobro uspeva. Ustanovljena kmečki čebelarji, in sicer zgolj zaradi do- je bila 1. 1911. na pobudo zelo agilnega če-mačih potreb. Organizirani so v čebelarski belarja Franca Lotriča na Češnjici, ki je ki pa ne medi vsako leto in še daleč ne zadostuje. Zaradi tega so seljanski čebelarji do sedaj zelo pogrešali neobdavčenega sladkorja za dopolnitev zimske zaloge. Odkar so pričeli posestniki travnike in pašnike čistiti in z umetnimi gnojili gnojiti, imajo za čebelno pašo čimdalje manj vrednosti, ker gnojila iztrebljajo medeče travniške cvetlice. Tudi gozdovi nudijo nekaj čebelne paše. Vendar na dobro bero računajo komaj na polja za čebele. V soriški župniji so le trije čebelarji, v Davčah pa samo dva. Medu pridelajo v Selški dolini največ cvetličnega, ki je deloma pomešan s smrekovim, samo gozdnega ali igličevega pa le v dobrih čebelarskih letinah. V vsej selški dolini je 15 točil za med in 25 preprostih kmetskih stiskalnic za vosek. Celokupni pregled čebelarstva v Selški dolini je razviden iz pričujoče razpredelnice. Podatki se nanašajo na zimo 1931/32. tudi podružnico vodil do L 1927. Tedaj je zaradi preobremenjenosti z drugimi posli to mesto odložil. Od tedaj je bila podružnica pod vodstvom Franca Bogataja v železniški občini, sedaj ji pa načeluje Franc Smid v Selcih. V vodstvu se kaže dober napredek, kajti nad polovico čebelarjev je včlanjenih pri podružnici. Pred 30 leti je bilo v dolini več čebelarjev nego sedaj. Vzrok propadanja je večinoma zastoj trgovine z živimi čebelami, ki je prejšnje čase dajala čebelarjem vsaj nekaj gotovega dohodka; nekoliko pa tudi zaradi propadanja čebelne paše, ki jo je čimdalje manj. Vendar se opaža v zadnjih Jetih, odkar deluje čebelarska podružnica, znaten napredek v umnem čebelarstvu. Statistika nam kaže, da A. Ž. panj prodira na vsej črti v selški doilni ter se ga čebelarji oprijemajo z vedno večjim veseljem in čebelarijo v njem s povoljnim uspehom. Prevažanje čebel v pašo polagoma opuščajo, ker se to več ne izplača. Prevažajo seveda še oni, ki so primorani zaradi pomanjkanja paše. L. 1931 je odpeljalo le še 9 čebelarjev okrog 130 panjev čebel v škofjeloško okolico na ajdovo pašo. Zdravstveno stanje čebel je v splošnem povoljno, le v hudih zimah se pojavi tu pa tam kaj malega griže, pa še to največkrat zaradi gozdnega medu. V letih 1916. in 1927. je bila v treh čebelnjakih n o s e m a , a v zadnjih 4 letih o tem ni več čuti. Gnilobe pa v tej dolini ne pomni noben čebelar. Čebelno pleme ni popolnoma čisto. Nekateri čebelarji mejijo na Italijo ter se že tu pa tam opažajo čebele, ki imajo na zadku rumene pasove; vendar v večini prevladuje le domače pleme, t. j. siva čebela. Tudi čebelarskih starost ne smemo prezreti. Že nad 50 let čebelari 79letni Matija Lotrič v Hudem klancu, in to večinoma s povoljnim uspehom. Ta ima še nekaj zanimivih, starih, umetno poslikanih končnic. To velja tudi o Alojziju Lotriču v Draž-gošah, ki ima najobsežnejše čebelarstvo v okolišu. V soriški občini sta bila pred 20 leti samo dva čebelarja: pokojni Franc Kejžar in Miklavž Tušek iz Dovč. Čebelarila sta vsak s 70—80 kranjiči, ki sta jih vozila v razne kraje v pašo. Spomladi sta pa razpošiljala plemenjake v tujino. Tudi sedaj še v tej občini prodado vsako jesen nekaj kranjičev in matic. Čas počitka — čas dela! Virmašan. imski meseci so čas počitka za čebelarje in čebele, vendar za čebelarja samo toliko, kolikor ni dela pri čebelah. Ima pa opravila s kuhanjem voska, nadalje s popravo panjev in orodja kakor tudi z napravo novih panjev. V pozni jeseni ali v začetku zime je čas za kuhanje voska. Takrat ima že vsak čebelar lahko vse voščine zbrane, svoje in od drugih čebelarjev, katerim kuha. Veliko jih je, ki ga kuhajo sami na razne načine in z raznim orodjem in vsak misli, da skuha najlepšega. Če ima na dnu kolača za prst debelo kaleža, ga ima še vedno za čistega in lepega. Ko ga prinese v prodajo ali v zameno za satnice in ga DČ zavrne ali pa odbije odstotke za kalež, se jezi, da to ne pospešuje čebelarstva, temveč je to oderuštvo od strani društva. Kakor vsak trgovec plača blago po kakovosti, ga mora tudi društvo, če hoče da ostane pri življenju. Kakšno blago znosijo za satnice, se lahko vsak čebelar prepriča pri DČ in prava umetnost je iz tega napraviti lepe satnice. Hvale vreden je sklep društva, da prežganega in slabo očiščenega voska sploh več ne sprejema ne v nakup ne v zameno za satnice. Dosti se je že pisalo o pravilni kuhi voska, vendar najboljši opis ne pove vsega. Največ se čebelar nauči, ako se udeleži tečajev o kuhi voska, katere prireja naše društvo. Tam vidi vso pripravo in ves potek dela, kako se kuha res čist in brezhiben vosek z majhnim trudom in majhnimi stroški. Med letom se večkrat pokvari kako orodje ali panj in če takrat ne utegneš popravljati, odložiš to za zimo. Glej, da sedaj ne pozabiš na to, da boš imel spomladi vse v redu, da lahko karkoli takoj vzameš v roko. Ni bolj sitnega, ko potrebuješ panj ali orodje, da ju po dolgem iskanju dobiš že vsa razbita, da sploh nista za rabo. Preglej vse panje, posebno vse njih premične dele. Kakemu manjka to, kakemu drugo. Kakšen del se izgubi, sedaj ga lahko nadomestiš z novim in popraviš, kar je pokvarjenega. Poglej vse matične rešetke, če so cele. Rado se primeri, ko porezuješ prizidke na rešetki v panju, da z napačno kretnjo rešetko predreš in če tega ne zapaziš, uhaja matica skoz to odprtino v me-dišče. Potem se pa jeziš na panj da je za nič, ko ne moreš točiti, ker je povsod zalega. Ne pomisliš pa, da tega ni kriv ne panj ne rešetka, pač pa tvoja zanikarnost, ker ne pregledaš panja in ne popraviš škode o pravem času. Vsako jesen treba podreti več satov, ki niso zaradi starosti ali nepravilnega dela za rabo. Po navadi so stari satniki sposobni le še za ogenj. Zato ne tlači satnic v stare, črvive satnike, ko jih pri mizarju za majhen denar lahko dobiš, kolikor jih potrebuješ, Ako jih sam zbijaš in nimaš za to potrebnega modela, izposodi si ga pri čebelarju-sosedu, da boš napravil vse satnike res lepe in enake. S prosto roko nikoli ne napraviš vseh enakih in kako se dela potem s takimi, ve vsak, kdor je poskusil. Imel sem že opravka pri čebelarjih, kateri so imeli vsak A. Ž, panj od drugega mojstra. Pri večletnem čebelarjenju se satniki zmešajo in pridejo v različne panje. Ni baš lepo, ko vzameš okence iz panja in vidiš, da ima vsak satnik svojo mero: eden višji, drugi nižji, ta daljši, oni krajši. Pri nekaterih 2 cm prostora med satnikom in matično rešetko, odnosno stropom panja, pri nekaterih pa komaj nekaj milimetrov. Ob dobri paši zadelajo čebele ves prostor nad satniki. Ni čuda, da se posebno začetnik boji dela v takem panju, ko vleče in trga zabetonirane sate narazen. Razburjene čebele pikajo, da je joj, čebelar ves opikan in oplašen stlači satnike nazaj! v panj, ne oziraje se, ali so v pravi legi. S tem izgubi veselje do teh panjev in še v resnični potrebi ga nerad odpira, ker ima še v dobrem spominu zadnji pregled. Tak čebelar navadno zavrže panje s premičnim satjem in se oprime kranjičev, ker s temi ima manj dela in jeze. Od tistega časa je potem najhujši nasprotnik vsakega čebelarskega napredka. Zato pazi, ako delaš sam ali pa kdo drugi panje, da so res pravilno in dobro narejeni. Kar ni, popravi si sam, ko je še panj prazen, ker v obljudenem je to težko, ako je sploh mogoče. Najbolje je, da so vsi panji točno ene mere, in vsi premični deli označeni s številkami ali črkami, da ni treba posameznih delov, ko jih potrebuješ, šele primerjati, v kateri panj spadajo, Kranjiče delajo večinoma čebelarji sami. Resnica je, da ima sto čebelarjev tudi sto mer za kranjiče. Ako ga opozoriš na ta nedostatek, dobiš izgovor, da je imel take deske ali pa da je ravno za to mero napravljen čebelnjak. In manjši panji so tudi prej polni, in ko jih spomladi proda, čebelarski trgovec itak ne gleda dosti na mero, pač pa na težo in kakovost satja in čebel. Je to resnica, vendar to kvari ugled naše trgovine. Kupec kupi in plača za normalen kranjski panj, dobi pa majhno škatlo take oblike, da se drugič rajši obrne na drugega trgovca, kateri mu bolj solidno postreže. Tudi v tem oziru bo še treba pouka, da se bo povsod uveljavil, posebno za kupčijo, enoten kranjski panj mere 70X30X16 cm, kakor ga je določilo »Slov, čeb. društvo«, da ne bo več pritožb kupcev. Danes, ko se naši čebelarski trgovini posebno od inozemstva stavi toliko ovir za uvoz naših čebel, moramo gledati, da vsaj še to, kar imamo, ohranimo. Še eno skrb bi moral imeti vsak čebelar: kako je z njegovo zalogo za prehrano čebel ob neugodni pomladi. Do marca se že še prežive, čeprav ima panj bolj pičlo zalogo. Zimske mesece, ko ne goje zalege, je poraba majhna, tem bolj pa naraste spomladi, ako je ugodno vreme, da narava nudi že obnožino, medu pa ne. Ta- krat kar vidno kopni zaloga v panju. Za take čase mora imeti vsak čebelar še nekaj medu ali vsaj sladkorja, da lahko v sili priskoči lačnemu panju na pomoč. Letos bo imelo naše društvo sladkor za spomladansko pitanje čebel. Člani ga bodo lahko naročili in z njim pomagali potrebnim panjem. Vestni čebelar ga naj pravočasno naroči, da ga ne bo iskal, ko bodo panji že cepali. (čmrvo mimm ■V Čebelarska opravila v februarju. Februarja meseca je najbolje, da čebele še ne izletavajo. Dobro je, ako je še ves mesec hladno, da ne silijo iz panjev. Zunaj so še hladni vetrovi in malo toplote in marsikatera trudna čebela, ki v sili sede kam v senco, otrpne na mestu, mnogo se jih pa pogubi, ko slikajo za vodo, ali pa popadajo v sneg. Trda pa prede sedaj panjem, ki prezimujejo na slabem gozdnem ali listnem medu. Zaradi nepre-bavnih snovi (dekstrma), ki jih je v takem medu posebno mnogo, so zadki čebel že prenapolnjeni s trebežem. Panji postajajo od dne do dne nemirnejši, čebele zapuščajo toplo zimsko gručo in silijo iz panja, da bi se izne-bile težkega bremena v črevesju. Sila je velika in čebele se nič več ne ozirajo na mraz zunaj panja in vsaka, ki se prikaže pri žrelu, je zapisana smrti. Taki panji se po navadi že do srede meseca izlete. V tem mesecu začnejo panji že po malem zalegati. S tem trenutkom pa postane življenje v družini bolj živahno, kar spoznamo po nekoliko močnejšem šumu, ako prisluškujemo. Proti sredi meseca je pri nas po navadi solnce že tako toplo, da se čebele lahko otrebijo. Za ta dan naj se čebelar le pripravi, da bo vse v redu in da bo naglo opravil, kar bo treba. Skrbi naj, da je sneg pred čebelnjakom odki-dan in da ga tudi na strehi ne bo. Kadar zapiha jug in se toplomer v senci dvigne na 8 0 C ter posije toplo solnce že v prvih dopol-dans/kih urah, sme čebelar pričakovati splošni trebež čebel. Za to važno priliko morajo biti tla pred čebelnjakom kopna, da imajo čebele, ko se vračajo trudne, v sili kam sesti. Ako še niso kopna, jih moramo pokriti z deskami, z žaklje-vino, s strešno lepenko ali pa potrositi z žaganjem, s senenim drobirjem ali pa s kakršnokoli steljo. Brade odvijemo, morebiti zožena žrela pa odpremo na stežaj, da morejo čebele neovirano izletavati. Ako je v senci vsaj 5 0 toplote, lahko začnemo s snaženjem panjev. To delo moramo opraviti naglo in mirno, da čebel preveč ne vznemirjamo. Z grebljico postržemo mrtve čebele in voščeni drobir. Dno mora biti popolnoma čisto. Če treba, ga moramo omesti še z omelcem, s katerim lahko sežemo pod gnezdo. Zelo lahko je to delo za tistega, ki ima v panjih lepenko. Potegne jo ven, namesto nje pa dene novo, osnaženo, pa je delo v kraju. Potem se vsaj lahko prepriča, če ni med mrtvimi čebelami tudi matica, kje sede čebele in do kam so se že pomaknile za živežem. Pri takih prilikah ne smemo po panjih po nepotrebnem brskati. Čebele potrebujejo sedaj toplote in ne bi bilo prav, ako bi imeli panj zgolj iz radovednosti predolgo odprt. Shlajeni panji potrebujejo dolgo časa, da se zopet segrejejo. Ako smo panje jeseni zadostno preskrbeli z medom oz. s sladkorjem, se sedaj še ni bati, da bi jim bil živež že pošel. Tisti pa, ki je čebelam jeseni odmeril hrano s skopimi rokami, pa mora že sedaj ob prvem trebežu dognati, kateri panji so potrebni pomoči in kdaj. Najbolje je, ako z dodajanjem ne odlaša in poklada že zvečer na dan trebeža. Prav je, ako nalije razredčen med ali pa toplo slad- korno raztopino — 1 kg sladkorja na 1 1 vode — v lepe, prazne sate in jih postavi tik če-belnega gnezda, da imajo živež v neposredni bližini. Pičo nalijemo v sat na ta način, da ga položimo na dno kake večje posode z visokim robom, nato pa vlivamo tekočino z višine 30—40 cm. Curek mora biti tanek, sicer odteče ves med. Za vlivanje je najboljši kak lonec z lijčkom. Nato s satom večkrat po-trkljamo ob dno posode, ga obrnemo in nalijemo še drugo stran. Ta način pitanja je umesten zlasti ob hladnem vremenu in pa kadar nimamo reservnih medenih satov. Če je pa zunaj južno in toplo, pa čebelam lahko pokla-damo z običajnimi pitalniki. Panje, ki so postali grižaivi, to spoznamo po neštetih pegah po satnikih in satju ter po smradu, ki prihaja iz panja, moramo pregledati, da vidimo, kolika je škoda. Krajne sate ob strani, kjer ne sede čebele, vzamemo iz panja, ostale sate pa samo razmaknemo, da se prepričamo o stanju družine. Ako ima panj še dovolj živali in ako ni satje preveč onesnaženo, storimo prav, da družini pomagamo, da si zopet opomore. Ko so se čebele že temeljito otrebile, zamenjamo zelo onesnažene sate s čistimi, čebele z odvzetih satov pa ometemo v panj. Če je pa tudi notranjščina plodišča jako onesnažena, moramo vse sate s čebelami vred predejati v čist panj, ki smo ga poprej segreli z vročo opeko. Grižavemu panju zelo koristi, ako mu zvečer pokladamo prav toplo sladkorno raztopino. Panjev, ki so zaradi griže zelo oslabeli, pa ne kaže reševati in je najbolje, da jih kasiramo, matico pa morebiti porabimo pri kakem drugem panju. Panji, ki so se čez zimo močno izleteli brez vidnega vzroka, so sumljivi, da bolehajo za no-zemo. Čebele iz takih panjev moramo poslati v preiskavo drž. veter, bakteriološkemu zavodu v Ljubljani, da si kasneje ne bomo imeli kaj očitati. Zlasti moramo biti pozorni, ako opazimo, da lazijo iz kakega panja čebele, ki krepelijo s krili in ne morejo zleteti, marveč padejo na tla, kjer se zbirajo v kupčkih. Med najživahnejšim letom ne smemo panjev snažiti. Takrat rajši opazujmo let čebel. Morda opazimo kaj nenavadnega, kar nas opozarja, da ta ali oni panj ni v redu. Zlasti proti večeru moramo pozornost podvojiti. Ako so že vsi panji nehali letati in je samo pri kakem posameznem pred žrelom še živahno, moramo dognati vzrok nemira. Panj odpremo in prisluškujemo. Če ne slišimo glasnega šumenja in bučanja ter žalostnih glasov, je panj v redu. Nasprotno je pa skoraj gotovo izgubil matico. Čimprej ga preglejmo, da se prepričamo, ali je bil sum upravičen. Že ko bomo potegnili prvi sat s čebelami iz panja, nam bo žival sama povedala, da je osirotela. Vse čebele živahno krepele in jokajo. Ako je panj še živahen, mu moramo takoj pridejati kako re-servno matico, pa naj jo dobimo, kjer hočemo. Spustimo jo kar med čebele, ne da bi jo pri-pirali, saj jo bodo sprejele takorekoč z odprtimi rokami. Brezmatičnega slabiča pridružimo kakemu panju. Osirotele panje moramo čimprej urediti, da ne nastane rop, ki se zlasti prve dni po trebežu tako rad vname. Prve žrtve so vedno osiroteli panji in pa slabiči, ki se ne morejo čvrsto braniti. Takim panjem moramo zožiti žrela kolikor mogoče. Na dan trebeža naj domača gospodinja in tudi sosedova nikar ne razobeša perila, ki ga čebele s trebežem zelo onesnažijo. Ako opazimo, da je v medišču vlaga (rosne kaplje), je najbolje, da ob kakem suhem in toplem dnevu prezračimo panje na ta način, da čez noč pustimo vrata panjev odkrta. Seveda moramo okenca v plodišču skrbno zapaziti s časopisnim papirjem, da ni prepiha. Mokre slamnice in blazine moramo posušiti na solncu. Kako leto čebele močno ponesnažijo končnice panjev s trebežem. Pogled nanje potem ni baš lep. Proti večeru jih moramo umiti. V kebljico vroče vode denemo nekoliko mila. Panje namočimo z vodo enkrat ali dvakrat, da trebež omehčamo. Potem ga lahko kar z mokro krpo odstranimo; suh se barve močno drži. Zlasti onesnažena žrela in brade moramo temeljito očististi. Snaga je tudi čebelam draga! Vsa omenjena dela moramo čimprej izvršiti, kajti večkrat se pripeti, da se čebele komaj dobro izprelete in otrebijo, pa že pritisne nov val mraza, ali pa začne padati sneg, da ne moremo potem delati. Zlasti moramo paziti, da ne bodo stradale, kar se letos utegne marsikomu pripetiti. Žalostno je, da moramo na to sploh opozarjati. Zadnji čas je, da zberemo vse voščine in jih skuhamo, da dobimo vosek za ulivanje satnic, ali pa da ga bomo pravočasno poslali DČ v zamenjavo za satnice. Ne pozabimo čebel posebno skrbno zapaziti: sedaj potrebujejo toploto mnogo bolj nego pozimi. ! Končno: prijatelj! ali imaš orodje in panje že v redu? Ali si že pripravil napajališče za čebele? Ali si poravnal članarino pri čebelarski podružnici? Ali si pregledal zalogo satja, če ga niso morda miši načele? Ne pozabi zakopati mrtve čebele, ki si jih nagrebel iz panjev in nametel pred čebelnjakom! Pozdravljen od strica Matica! Opazovalne postaje. Julij Mayer — Dob pri Domžalah. Glavno mesečno poročilo. Ta mesec je bil za čebelice res pravi zimski mesec, mesec počitka. Po prvih lepih mesečnih dneh so se čebele kmalu umirile. Neprijazni megleni in mračni dnevi so to umiritev še pospeševali; le malokdaj je solnce izvabljalo čebele iz panjev. Iz večine so imele priliko, da so se dobro otrebile. Le nekatere postaje ja/vljajo, da ni bilo za to primernega vremena. V začetku meseca so ponekod še prinašale obnožino. Dve postaji javljata, da so prinašale obnožino celo proti koncu meseca, ko je minil prvi naval mraza. | Zimskemu počitku v panjih odgovarja tudi malenkostna poraba. Po večini se suče okrog Vi kg. Gotovo so ponekod nekaj več porabile, vendar je tehtnica mirovala, ker se je med nasrkal vlage. Čebele so povsod zdrave! Krajevna poročila. Podova na Dravskem polju. Dasi je panj na tehtnici povsod s firnežem prevlečen, vendar ob vlažnem vremenu precej »gor vzame«. Menim, da se med navzame vlage, ker imajo čebele mnogo medu odkritega. Mesečni pregled za november 1932. hanj je teže Zračna toplina Dni je bilo Kraj ■ga pridobil t izgubil ▼ v mesecu največ naj- naj- sred 1 .0 a e > o ° E o S .5 o 1. 2. 3. 1. 1 2 3. čistin dkg pridobil v.šja nižja nja m" sečna -e 0 M d > v .s 'c -C 'c « 'e 00 et jasnih g§ mesečni trttiini dkg ori-dobi | 00-\ rabil dkg dne c° 'M O 13 « a m o 'o O. i > Vič pri Ljubljani . 298 — — - 15 10 15 — 40 — — -(-11 - 5 + 5-1 8 12 18 7 5 4 Št. Vid n. Ljubljano 314 — — — 10 10 15 — 35 — — 4 16 — 8 + 3-9 7 14 _ 17 8 5 3 Tacen pod Šmarno goro ..... 314 — — — — 25 — 25 — — + 16 — 4 + 5'8 5 10 22 2 6 12 Virmaše pri Škofji Loki..... 361 — — — 25 20 20 — 65 — — + 13 - 1 + 4-5 9 12 — 19 8 3 14 Blejska Dobrava . 577 — — — 10 20 25 — 55 — — + 12 — 3 + 5-2 5 5 3 18 6 6 1 Dob..... 305 — — — 20 10 10 — 40 — — + 14 — 7 + 4-8 3 8 — 20 4 6 9 Rova na Gorenjsk. 350 — — — 25 10 5 — 40 — — + 14 -5 + 5-8 6 9 — 15 7 8 3 Breg-Križe .... 4S3 — — — 10 10 10 — 30 — — +12 — 2 + 2-5 — 8 22 5 3 5 Cerknica .... 575 — — — — — — — o — — +15 — 5 + 4-5 9 12 — 18 5 7 11 Sv, Gregor pri Ort- neku . . 736 — — — 12 18 24 — 54 — — + 12 — 6 + 3-4 8 11 — 15 6 9 13 Krka...... 300 — — — 35 35 30 — 100 — — +13 — 6 + 4-9 4 6 — 22 2 6 3 Vavčja vas p.Semiču 280 - — — 20 15 35 — 70 — — + 14 - 4 + 3-8 2 6 — 23 4 3 14' Novo mesto . 180 — — - 20 20 10 — 50 — — -1-15 — 5 + 5-9 12 8 19 6 5 4 Leskovec p. Krškem 111 — — — _ 10 20 — 30 — — + 14 — 1 + 8-1 2 9 9 18 3 9 Podova na Drav. polju..... 111 — — 55 — — 55 — — + 16 + 4 + 4-9 6 7 — 12 17 1 24 Sp. Ložnica p. Žalcu 252 — — 25 20 25 — 70 — — + 9 - 5 + 2 5 5 - 15 13 2 12 Radvanje p. Marib. 270 — — — — — — — — — — — — — — — - — — — — Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 — — — 35 20 25 — 80 — — + 17 — 3 + 4-7 6 5 — 17 7 6 2 Predanovci . . . 176 — - — 10 — 10 — 20 — — — — — 5 2 — 17 10 3 1 17 Cezanjevci . . . 182 — — — 30 30 — 60 - — 4 14 — 4 + 5 2 7 — 17 12 1 11 Muta...... 387 — — — — — — — — — — — ■ — — — — — — — — Bučka ...... 307 — — — 40 20 5 — 65 — — +15 — 3 + 6-2 4 9 _ 18 7 5 1 5 Nedeljica pri Tur- [ nišču . . 170 — — — 85 40 — — 125 — — + 17 — 4 + 7 5 2 — 19 6 5 10 Koprivnik pri Ko- 1 čevju . ... 628 — — — 20 15 20 — 55 — — + 14 — 9 + 2 7 4 7 2 21 7 2 9 Studenci p. Marib. — - 5 20 — 25 — — + 11 - 5 + 3-3 8 2 - 16 7 7 10 ^ ) Vsi panji razen radvanjskega so A.-Ž. sestava. Virmaše pri Škofji Loki, Prve dni v mesecu so čebele izletavale in po malem nosile obnožino. Dobro so se pražile 24. in 25. Št. Vid nad Ljubljano, Dobro so se prašile 4. nov. in nekatere so nosile celo obnožino. Drugi panji so se sprašili še 27. t. m. Sp. Ložnica pri Žalcu. V zadnji tretjini so se čebele dobro otrebile in sedaj zopet lahko nastopijo zimski počitek. Čebele so zdrave. Breg-Križe. Ta mesec so imele pravi zimski počitek. Ves mesec ni bilo izleta, dnevi so bili jesensko megleni. Krka. Konec novembra so znatno nosile obnožino. Bučka. Dne 5. t. m. so nosile še obnožino. Poraba zelo majhna; v drugi polovici meseca so porabile le 15 dkg. Tacen pod Šmarno goro. Opazoval sem, da so iz nekaterih panjev čebele izletavale tudi ob slabem vremenu. Sklepal bi iz vsega ponašanja, da so imele še zalego. Poziv vsem čebelarjem okoliša Brežic, Mokronoga, Višnje gore, Konjic in Črnomlja. Čebelarsko društvo želi v gorenjih okoliših ustanoviti nekatere čebelarske postaje. Opazovanja so zanimiva in pribavijo čebelarju: marsikatero prijetno urico. Obenem mnogo pripomoremo k podvigu našega čebelarstva! Vse čebelarje, ki se za poročevanje zanimajo in bi bili voljni voditi opazovalno postajo, prosim, da se javijo na naslov Mayer Julij, šolski upravitelj, Dob, Domžale. Društvene vesti. Vsem čebelarjem, članom in nečlanom, želita odbor društva in upravništvo lista prav srečno, zdravo in medeno novo leto. Naj bi novo leto nadomestilo, kar smo čebelarji v starem letu izgubili. Predavanja. Podružnice, ki žele imeti letos predavanja, naj to sporoče glavnemu odboru. Navesti je v dopisu kraj, dan, uro in snov predavanja, ki si jo želite. Vse to pa spišite na posebno polo, ne pa med poročilo o občnem zboru. Tečaj za začetnike ne bo februarja meseca marveč šele maja meseca in bo itrajal dva dni (nedeljo in praznik). Prijave je poslati Osrednjemu društvu do 15. aprila t. 1. Sladkor. Januarja meseca bo društvo zopet začelo zbirati naročila na sladkor. Ker imajo čebele večinoma zelo pičlo zimsko zalogo, bo treba pokladati že v prvih gorkejših dneh februarja meseca. Društveni odbor hoče zato naročiti sladkor že konec januarja, da bo zares pravočasno v rokah čebelarjev. To pa bo mogoče doseči le, ako bo imel zadosti denarja. Če bo moral čakati, bomo sladkor gotovo dobili prepozno. Zato nujno prosimo vse člane in podružnice, da članarino nemudoma pošljejo osrednjemu društvu. Jeseni so čebele še lahko malo počakale brez sladkorja, pomladi pa ne bodo mogle. Čebelarji ne smejo dolgo čakati sladkorja, ampak ga morajo dobiti sproti. To pa bo le mogoče, če bodo vsi člani in podružnice storile svojo dolžnost. Berite tudi objavo na strani 187 decembrske številke lanskega leta. Sladkor bomo delili le članom, ki bodo članarino že poravnali in ki se bodo izkazali s člansko izkaznico za leto 1933, ki je natisnjena na ovojnem listu januarske številke »SI. Č.« Zaostala članarina. Kdaj bo plačana vsa zaostala članarina? Koliko časa, truda in stroškov žrtvujemo za izterjavanje, pa vse nič ne pomaga. Društvo je v vedni stiski zaradi plačevanja računov. Prosimo vse zamudnike, naj store vendar svojo dolžnost. Vsem p. n. učiteljem-čebelarjem, šolskim upra-viteljstvom in vsem čebelarjem. Leto 1933. bo za slovenske čebelarje važno-leto. Proslavili bomo namreč 200 letnico rojstva znamenitega našega rojaka Antona Janše. Čebelarsko društvo se že sedaj pripravlja na to in zbira razno snov in gradivo, da bo čim dostojneje proslavilo to za slovenske čebelarje tako važno obletnico. Zaradi statističnih podatkov za slavnostno številko »SI. Č.-ja« ki bo ob tej priliki izšla, ter v propagandne svrhe potrebuje Čebelarsko društvo med drugim tudi imena vseh čebelarjev Dravske banovine. Podatki na1 j i h iS S g * 0 m J m 1 lil ll Apeliramo na zavednost slovenskih čebelarjev, da si oskrbe potrebno čebelarsko orodje, panje in druge potrebščine le v »DRUŠTVENI ČEBELARNI« v LJUBLJANI Miklošičeva — Pražakova št. 13, ali pa v njenih podružnicah: v Celju (pri »Zvezi čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje«) v skladišču podružnice Kmetijske družbe v Kolenčevi ulici, v Dolnji Lendavi (pri ondotni čebelarski podružnici) v trgovini g. Marice Severjeve, na Jesenicah (pri ondotni čebelarski podružnici) pri g. Ivanu Šetincu, podružničnem blagajniku, v Mariboru (pri tamošnji čebelarski podružnici) v skladišču podružnice Kmetijske družbe na Meljski cesti 12, v Novem mestu (pri tamošnji čebelarski podružnici) pri g. odborniku J. Medvedu, v Ptuju (pri ondotni čebelarski podružnici) pri g. odborniku Franu Lenarčiču, žel, uradniku v pok., v Prešernovi ul. 19, v Slovenjgradcu (pri ondotni čebelarski podružnici) pri g. tajniku Ivanu Kavsu. Čebelarji, vedno pomnite, da je ..Društvena čebelama" last Vas vseh! Izreži in predloži podružničnemu blagajniku v podpis, kadar plačaš članarino. ČLANSKA IZKAZNICA za leto 1933. Gospod........................................................................................................................................ je član »ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO«, podružnice , in je plačal članarino za 1. 1933. Predsednik: BENEDIKT SATILER . Ljubljana - Moste Pokopališka ulica štev. 5 T izdeluje vsakovrstne kipe, relijefe, portrete po lastnih ali danih načrtih, ter izvršuje vsa v kiparsko stroko spadajoča dela. — Modeli svetnikov za zvonolivarne. — Cene zmerne. Za strokovnjaSko izdelavo Ijamtf! ■ ČEBELARJI! Čebelarske potrebščine najboljše H kakovosti Vam vedno nudi R Društveno Čebelama v Ljubljani, Pražakova ulica štev. 13 LAST ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI Naročila se izvršujejo točno in solidno. ZAHTEVAJTE NAŠE CENIKE! Opozorilo! # I. KURILI. linDlionallesIni trg 5II hroiašhi salon obvešča cenjeno občinstvo, da je znova znižal cene za izdelovanje oblek. Vsa dela izvršuje strokovno dovršeno in garantirano brezhibno. Vsem izdelkom je cena za 30°/o znižana. — — — P. n. občinstvu se priporoča za cenjeni obisk. Stari letniki. Uprava »Slov. Čebelarja« 1913: ima v zalogi še več popolnih starih let- 1914: nikov in posameznih številk, ki so potreb- 1915: ne za izpopolnitev letnika. V zalogi so 1916: popolni letniki 1904, 1905, 1908, 1910, 1912, 1917: 1915, 1917, 1921, 1922, 1923, 1925, 1926, 1918: 1927, 1928, 1931. Vsak letnik stane 20 Din, 1919: posamezne številke pa so na razpolago 1920: po 2 Din. 1921: Na razpolago so še številke sledečih 1922: letniko^: 1923: 1899: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11. 1924: 1900: 10, 11, 12. 1925: 1903: vse, le št. 8 ne. 1926: 1905: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 12. 1927: 1906: 1, 2, 4, 6, 8, 9, 11, 12. 1928: 1907: vse, le št. 3 ne. 1929: 1908: vse, le št. 2 ne. 1930: 1909: vse, le št. 1 ne. 1931: 1912: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10. 1932: vse, le št. 7 in 8 ne. 1, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12. vse, le št. 2 in 3 ne. vse, le št. 7, 8, 9 ne. vse, le št. 1 in 2 ne. 1, 2, 3,'4. 8, 9, 10, 11, 12. 2, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. vse številke. vse, le št. 5 in 6 ne. vse številke, vse, le št. 1 ne. vse številke, vse, le št. 8 ne. vse številke, vse številke, vse, le št. 2 ne. vse, le št. 2 ne. vse številke, vse številke. * y AH ste že plačali članarino? Ako ne, pošljite jo takoj!