Acrocephalus 21 (98-99): 39 – 41, 2000
Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu
Census of the Ural Owl Strix uralensis at Ljubljanski vrh
Al Vrezec
Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana
On May 23rd 1999, a census of the Ural Owl Strix uralensis was carried out with point count method by the use of playback at Ljubljanski vrh, which is covered by fir–beech forest association Abieti–Fagetum dinaricum. The densi-ty of 2.2 pairs/10 km² was established. The owls were recorded at altitudes ranging from 580 to 740 m.
Key words: Ural Owl, Strix uralensis, census, playback method, density, Slovenia Klju~ne besede: koza~a, Strix uralensis, popis, gostota, Slovenija
1. Uvod
Sove so zaradi svoje no~ne aktivnosti ena najbolj te`avnih skupin ptic za opazovanje, zato je bilo v ornitologiji treba razviti posebne metode za njihovo popisovanje in preu~evanje. Zuberogoitia & Campos (1998) navajata tri metode: a) iskanje gnezd oziroma ustreznih prostorov za gnezdenje sov, b) spra{evanje ljudi in ornitologov, ki so opazovali sove, in c) uporaba posnetka sovjega ogla{anja (playback method). Metoda s posnetkom se je izkazala za izredno uporabno pri popisih ve~ vrst sov (na{tete so le evropske vrste): lesna sova Strix aluco, koconogi ~uk Aegolius funereus, ~uk Athene noctua, veliki skovik Otus scops in pegasta sova Tyto alba (Penteriani & Pinchera 1990, Redpath 1994, Zuberogoitia & Campos 1998, Senega~nik 1998, Appleby et al. 1999). Metoda s posnetkom je bila v Sloveniji in Italiji uporabljena tudi pri popisih koza~ Strix uralensis, kjer se je izkazala za uspe{no (Benussi et al. 1995, Benussi & Genero 1995, Vrezec 1997).
Gnezditev koza~e je bila v Sloveniji podrobneje preu~evana v ribni{ko-ko~evskih gozdovih (Peru{ek 1998), kjer sta bili uporabljeni prva in druga metoda, gostota v Trnovskem gozdu pa je bila ugotavljana z uporabo posnetka (Benussi & Genero 1995). Slednjo metodo smo uporabili tudi pri popisu koza~e na Ljubljanskem vrhu, ki se dviga nad zahodnim robom Ljubljanskega barja med Verdom in Borovnico. Namen popisa je bil preizkusiti metodo z ve~ popisovalci na enem obmo~ju, kar je predhodnica popisov za novi ornitolo{ki atlas Slovenije 2001– 2005.
2. Metoda
Popis smo opravili 23.5.1999 na Ljubljanskem vrhu z devetimi popisovalci, razdeljenimi v {tiri skupine. Potekal je po gozdnih poteh z avtomobili, in sicer od 21.00 do 1.00 ure. Uporabili smo metodo izzivanja s posnetkom, ki zahteva to~kovno metodo popisovanja. Popis je potekal na 41 to~kah, ki so bile oddaljene pribli`no 1 km druga od druge. Vsi popisovalci so izzivali z enakim posnetkom petja samca koza~e. Popis na posamezni to~ki je potekal po naslednjem vrstnem redu: a) po prihodu na to~ko so popisovalci poslu{ali 5 minut, b) sledilo je predvajanje posnetka 10 minut, c) po predvajanju so popisovalci ponovno poslu{ali 5 minut, d) vnovi~no predvajanje posnetka in hkrati pregledovanje okoli{kih dreves z lu~jo. V poseben obrazec so nato zapisali rezultate za vsako to~ko posebej. Poleg tega so v obrazec zapisali {e vreme in oceno mo~i vetra ter druge opazovane `ivali in ptice.
Sli{nost posnetka v gozdnem habitatu je bila predhodno ocenjena na Krimu na 500 m za ~love{ko uho (neobjavljeni podatki).
Na Ljubljanskem vrhu smo popisali obmo~je, veliko 31,4 km². Ljubljanski vrh pokriva gozdna zdru`ba dinarskega jelovo-bukovega gozda Abieti– Fagetum dinaricum, ki je tipi~ni habitat koza~e v Sloveniji (Peru{ek 1998, lastni podatki), vi{inski razpon popisa je segal od 400 do 750 m nadmorske vi{ine. Ker je popis potekal isto~asno, predvidevam, da pri popisu ni pri{lo do podvajanj {tetja koza~.
39
A. Vrezec: Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu
Slika 1: Popisano obmo~je Ljubljanskega vrha z ozna~enimi gozdnimi potmi (neprekinjena ~rta), kjer je bil opravljen popis, z ugotovljenimi pari koza~ Strix uralensis (pika) in s 500-metrskim polmerom sli{nosti posnetka v gozdnem habitatu za ~love{ko uho (krog) (karta: Kos 1992)
Figure 1: The surveyed area of Ljubljanski vrh with marked forest paths (unbroken line) where the census was carried out, with established pairs of Ural Owl Strix uralensis (dots) and with 500-m radius of the playback audibility in forest habitat for human ear (circle)
3. Rezultati in diskusija
Med popisom smo zabele`ili sedem parov koza~ (slika 1). V {estih primerih je bil na posnetek izzvan ali poslu{an samec, v enem primeru pa so popisovalci poslu{ali ogla{anje samice. Izra~unana gostota na obmo~ju je bila 2,2 para/10 km². Velikost teritorija enega para, ob predpostavki, da koza~e s teritoriji pokrivajo celotno obmo~je, je 4,5 km². V Trnovskem gozdu je bila ugotovljena precej vi{ja gostota, 4–5
40
parov/10 km² oziroma 2,2–2,6 km² na par (Benussi & Genero 1995).
Koza~a je pri nas sovja vrsta z najve~jo toleranco v vi{inski raz{irjenosti (Tome 1996). Na Ljubljanskem vrhu smo jo ugotovili na vi{inah med 580 do 740 m.
Poleg koza~ smo na Ljubljanskem vrhu zabele`ili tudi podhujko Caprimulgus europaeus: popisali smo tri teritorialne samce, ki smo jih na{li na bolj odprtih predelih oziroma na gozdnem robu. Podatek je zanimiv, ker Ornitolo{ki atlas Slovenije (Geister 1995)
Acrocephalus 21 (98-99): 39 – 41, 2000
podhujke za ta predel ne omenja, zanimiva pa je tudi nadmorska vi{ina, saj smo jo sli{ali na vi{inah med 475 in 730 m n.v.
Ker je bil popis bolj pilotske narave, je bil opravljen le enkrat, kar je gotovo premalo za dokon~no oceno gostote, kljub temu pa so rezultati zadovoljivi, saj je bila dobljena gostota pri~akovana. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so skupinski popisi te vrste zelo u~inkoviti, saj lahko popi{emo {ir{e obmo~je, in to isto~asno, kar nam olaj{uje oceno {tevilnosti. Poleg tega so v enkratnem popisu, ki ga izvaja posameznik, ptice z velikimi teritoriji, kakr{na je tudi koza~a, te`e odkrivne, saj v enem popisu pokrijemo le manj{i del obmo~ja in teritorija dolo~enega para. Pri skupinskih popisih pa je v popis vklju~eno celotno obmo~je in tako je tudi odkrivnost teh vrst ve~ja.
Zahvala: Zahvaljujem se vsem udele`encem popisa, brez katerih bi bil le-ta neizvedljiv: Jerneju Figlju, Toma`u Jan~arju, Bo{tjanu Jurjev~i~u, Petru Legi{i, Katarini Senega~nik, Marjanu Trobcu, Mihaeli @igman in Mihu @nidar{i~u.
4. Povzetek
23.05.1999 je bil na Ljubljanskem vrhu, ki ga pokriva gozdna zdru`ba dinarskega jelovo-bukovega gozda Abieti–Fagetum dinaricum, opravljen skupinski popis koza~e Strix uralensis s to~kovno metodo z uporabo posnetka. Ugotovljena je bila gostota 2,2 para/10 km² oziroma 4,5 km²/par. Koza~e so bile ugotovljene na vi{ini med 580 in 740 m.
5. Literatura
Appleby, B.M., N. Yamaguchi, P.J. Johnson & D.W. Macdonald (1999): Sex-specific territorial responses in Tawny Owls Strix aluco. Ibis 141 (1): 91-99.
Benussi, E., F. Genero, A. Puric (1995): Primi dati sula nidificazione e lo svernamento dell’Allocco degli Urali, Strix uralensis macroura, nell’Italia nord-orientale. Riv. ital. Orn. 64 (2): 97-105.
Benussi, E. & F. Genero (1995): L’Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia). censi-mento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 22: 563-568.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
Kos V. (ed) (1992): Atlas Slovenije. Geodetski zavod Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Penteriani, V. & F. Pinchera (1990): Censimento di una popolazione di Allocco, Strix aluco, in un Massiccio Montuoso dell’Appennino centrale (Abruzzo). Riv. ital. Orn. 60 (1-2): 20-28.
Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103.
Redpath, S. M. (1994): Censusing Tawny Owls Strix aluco by the use of imitation calls. Bird Study 41: 192-198.
Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146.
Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3.
Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12 (11): 45-47.
Zuberogoitia, I. & L. F. Campos (1998): Censusing owls in large areas: a comparison between methods. Ardeola 45 (1): 47-53.
Prispelo / Arrived: 5.11.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
41