Pofttnlna plaćana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in ttrokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
khaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se plačuje naprej. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VI.	V Ljubljani, dne 1. marca 1926.	5. številka.
.loja:	I
Uradniški kongres in drugo.
Kakor srno že v zadnji številki »Poštnega glasnika« poročali, se je vršil v dneh od 13. do 15. februarja v Beogradu izredni kongres Glavnega saveza drž. nameščencev, na katerega so odpotovali tudi dclegatje iz Slovenije. O tem kongresu in o intervencijah pri ministrstvu podajamo v kratkem naslednje poročilo.
Kongres. Vzlic temu, da je bil ta kongres izreden, je potekel tako, kakor vsi drugi »redni« kongresi. Dosti besedi, malo pametnih, brez prave kritike, katero Glavni savez tako zasluži, vse »prima se«, uprava je ostala stara, delegatje iz posameznih pokrajin z Osrednjo zvezo vred so izrekli svojo zaupnico sedanji upravi s pozivom, da naj dela še naprej tako kakor doslej... Kongres je sprejel resolucijo (prve 4 točke) in direktive, ki jih je dal Glavnemu savezu. Te zahteve so:
1.	Da se neprejeta razlika na prejemkih popolno izplača, in sicer na ta način, da se vnese v proračun za 1926/27 v ta namen kredit od najmanj 70 milijonov dinarjev, ki naj se izplača do konca tega leta. Ostanek pa naj se izplača v bonih, ki se realizirajo tekom dveh let. Prvenstveno pravico imajo uslužbenci iz Južne Srbije, ki so bili 1. 1914 in 1915 tam v službi.
2.	Da se prevedo kronske pokojnine na dinarske in da se izenačijo pokojnine v vsej državi.
3.	Da se ne izpreminjajo in razveljavljajo določila uradniškega zakona na osnovt finančnega zakona, ki je čisto začasnega in računskega značaja. V finančni zakon za 1. 1926/27 naj se vnese glede uradnikov samo ena določba, namreč ta, da so vse dosedanje izpremembe uradniškega zakona, ki so bile uzakonjene potom fin. zakona, razveljavljene.
4.	Da se čim prej, a najdalje do konca leta 1926, izvrši odredba čl. 158 uradniškega zakona, ki se nanaša na dosedanje uradniške pokojninske fonde.
5.	Da se uredba o razvrščanju uzakoni in da se upoštevajo pri tem predlogi Gl. saveza.
6.	Da se daje poročenim uslužbencem polna draginjska doklada.
7.	Da se zvišana draginjska doklada za uslužbence v južnih krajih raztegne tudi na zvaničnike in služitelje.
8.	Da se poveča vsem uslužbencem stanarina na tri- do štirikratno sedanjo višino bo krajevnih prilikah.
9.	Da se prevedo v prvi draginjski razred mesta Zagreb, Skoplje, Ljubljana, Maribor, Split, Sarajevo, Novi Sad in vsa večja mesta Južne Srbije in Črne gore.
10.	Da se vnese vsako leto v proračun najmanj 30 milijonov dinarjev za povečanje fonda za zgradbo uradniških stanovanj.
11.	Da oskrbi in se pobriga država za rodbine uradnikov in narodnih delavcev v
ZABAVNI VEČER
Sekcije ptč. činovnikov bo v četrtek, 4. marca 1926 zvečer v salona gostilne pri Levu na Gosposvetski cesti. Na sporedu je godba, ples, šaljivi prizori, kupleti itd. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnine ni, pač pa se radi velikih izdatkov event. prostovoljni prispevki za kritje glavnih stroškov hvaležno sprejemajo. Pričakujemo, da pridejo na to zabavo vsi ljubljanski in okoliški člani Sekcije in njih rodbinski člani, vabljeni pa so tudi ostali tov. poštne stroke in po njih vpeljani gostje. Odbor.
Južni Srbiji, ki po zakonu nimajo pravice do pokojnine.
12.	Da se da služiteljem najmanj po en par čevljev na leto.
13.	Da se poveča upokojencem in ženski deci akt. drž. uslužbencev pravica do polovične vožnje na železnici od trikrat v letu na šestkrat.
14.	Da se izenači doba, po kateri se doseže pravo do pokojnine in da se štejejo tudi zvaničniška leta.
15.	Da se izvrši redukcija uradnikov, ako je sploh potrebna, šele potem, ko se sprejme zakon o centralni upravi in posebni zakoni o ureditvi strok.
16.	Da se kategorično odstranijo in prenehajo premestitve, upokojitve, napredovanje ali odpuščanje iz čisto strankarskih ozirov.
Nevarnost za H. kategorija Glavna kontrola se je pritožila proti nekaterim rešenjem pt. ministrstva, s katerimi so se postavili za uradnike II. kategorije uslužbenci, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe. Te pritožbe je državni svet odobril in razveljavil dekrete poštnega ministra. Drž. svet se sklicuje pri tem na to, češ da naši uradniki nimajo poštne in brzojavne šole, ki je predpisana v čl. 11 uredbe o razvrstavanju kot kvalifikacija za II. kategorijo, nego ofi-ciantski izpit, ki ni enakopraven pt. šoli. S to razsodbo drž. sveta bi bili v nevarnosti vsi naši dekreti, kajti i^ilcdo od nas nima pt. šole, katera edina je navedena v uredbi kot ekvivalent šolski izobrazbi za II. kategorijo. Pt. šolo imajo samo tovariši iz Srbije, dočim vsi prečanski tečaji (oficiantski, prometni, asistentski itd.) niso priznani kot enakovredni s to šolo. Na ta način bi se utegnilo zgoditi, da bi bili mi prečani silno udarjeni in da bi nas slej ali prej lahko vse potisnili v III. kat., dočim bi ostali srbski tovariši, ki imajo sigurno še manjšo šolsko in strokovno izobrazbo, v II. kat. Delegacija, ki se je mudila v Beogradu, je v tej zadevi intervenirala pri gospodu ministru, ki je povedal, da hoče parirati udarec Glavne kontrole na ta način, da je pripravil amandement k fin. zakonu, ki določa, da so vsi izpiti ali tečaji iz ptt. stroke, ki so jih uslužbenci položili ozir. obiskovali v posameznih pokrajinah (tu so taksativno navedeni vsi tečaji, kakor so se imenovali v prejšnji Avstriji, Ogrski ali Bosni), enako-
REDNI OBČNI ZBOR
Dru&tva po&tnih upravnikov v Sloveniji se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca 1926 ob 15. uri v hotelu Celjski dom v Celju.
Dnevni red: 1 poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. volitev novega odbora,
4.	določitev društvene članarine za leto 1926,
5.	slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob določeni
uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor neglede na število navzočih članov. Vse predstojnike pošt, tudi nečlane, prijateljsko vabimo k obilni udeležbi.	Odbor.
vredni pošt. brz. šoli. S tem bodo zadobili naši izpiti zakonito podlago, s čimer bomo rešeni nevarnasti mi, pa tudi tisti nesrečni tovariši in tovarišice, ki so prišli po redukciji in po 1. septembru 1923 ponovno v poštno službo, kakor tudi oni, ki jih je zatekel zakon na položaju poštnih odpravnikov, pa so bili kesneje sprejeti v red drž. uslužbencev, bodo potem zopet pomaknjeni v II. kategorijo.
Pripravniški izpiti se morajo vršiti, ker se vrše v vseh resortih in ker je »Centr. komisija za izvršenje zakona« odločila, da ne sme nihče napredovati iz pripravniške skupine, kdor ni položil drž. strokovnega izpita v smislu čl. 54 uradniškega zakona. O predlogu organizacije, da bi prišla izpraševalna komisija, ministrstva na sedeže direkcij, kjer bi polagali izpite pripravniki tiste direkcije, bo razpravljal strokovni svet na prihodnji seji in upamo, da se bo ugodilo naši prošnji. Ne morejo pa se povrniti potni stroški, ker ni takega kredita. To vprašanje se bo najbrže rešilo tako, da bodo izpraševali direkcijski organi, iz Beograda bo pa prišel samo zastopnik ministrstva, ki bo predsedoval izpraševalni komisiji. Merodajni faktorji ministrstva so zastopnike organizacije prepričavali, da so izpiti zelo lahki, da se vprašanja iz različnih zakonov, ki našemu osobju ne morejo biti znana, ne stavijo in da mora vsak količkajt inteligenten pripravnik izpit z lahkoto položiti. Dne 3. marca t. 1. se začne druga serija izpitov. Teh se udeleži tudi že nekaj tovarišic in tovarišev iz Slovenije. Ti nam' bodo po povratku znali najbolje povedati, kako izglodajo ti izpiti in iz katerih predmetov naj se oni, ki jih ta križev pot še čaka, najbolj pripravljajo.
Nabava obleke in čevljev za nižje uslužbence se je vendar malo premaknila z mrtve točke. Če se smemo zanesti na zatrdilo načelnika ekonomskega odelenja v ministrstvu, so imeli biti čevlji dobavljeni 17. februarja t. 1., plašči bodo gotovi do 10. marca t. 1., zimsko obleko za 1. 1925 dobe uslužbenci do konca aprila t. L, obleka za 1. 1926 bo pa izdelana do oktobra 1926. Zaradi neprejetih čevljev od 1. 1921 dalje, ki gredo nižjim uslužbencem po pravilniku, se bo dalo težko kaj napraviti. Čevlji za nazaj se nikakor ne bodo dali, ministrstvo je sicer nekaj govorilo o event. denarni odškodnini za neprejete čevlje, vendar naj se
uslužbenci na to ne zanašaio, ker si ministrstvo gotovo ni zasiguralo tozadevnega kredita. Razveseljivo pa je dejstvo, da ne vlada v ministrstvu več tolik odpor proti naši dolgoletni zahtevi, da naj se da blago za obleke v izdelavo posameznim direkcijam, ker bodo obleke brez dvoma boljše, priklad-nejše (po meri) in cenejše. Gospod minister je pristal na to, da nabavljajo obleke direkcije za svoje uslužbence, katerim pripada službena obleka. Direkcija naj bi stavila ponudbo krojačem, za kakšno ceno bi napravili toliko in toliko službenih oblek. Te ponudbe bi direkcija predložila ministrstvu, da jih pregleda in ugotovi razlike v ceni, nakar bi oddala nabavo najugodnejšemu ponudniku.
Odpravniško vprašanje se je tik pred rešitvijo silno zamotalo. Glavna kontrola namreč ne prizna poslovačev kot kon-traktualne uslužbence v smislu člena 130 uradniškega zakona. Glede na rešitev »Centralne komisije za izvršenje in uporabo uradniškega zakona«, ki pravi, da kontraktualni uslužbenci nimajo pravice do nobene vrste doklad, je jasno, da naši poslovači zares niso
3. Osobje.
To je tretji, in na žalost v premnogih slučajih najvažnejši krivec zastoja v telegrafskem prometu. V dobro pa vpišem osobju zopet dejstvo, da navadno ni ono samo krivo svoje nesposobnosti za brzojavno službo, marveč uprava, ki ga je postavila, a ni zahtevala od njega predhodno fizične in umstvene kvalifikacije za to delo, niti mu je ni dala, preden ga je postavila k aparatu na vod, kakor sem že uvodoma in pri poglavju o aparatih omenil. Kljub temu dobropisu pa vendarle še preostane precejšen del krivde na osobju samem, kakor bodem to še dokazal. Utegne sicer kdo reči, da naš strokovni list ni zato primeren, da si dajemo medsebojne lekcije v tem pravcu, moje mnenje pa je le, da je ravno strokovni list na mestu, da govorimo o stroki in, če hočemo biti objektivni na vse plati, tudi svojih napak ne smemo prikrivati ter tiščati glavo v grm, marveč jih obrazložiti, upoštevati in popraviti. Namen cele razprave pa je ravno ta, da napredujemo, kolikor nam razmere dopuščajo, korak za korakom z ostalim svetom ter tako koristimo sebi, stroki in državi.
Preden obravnavam vprašanje osobja, se mi zdi potrebno, da zavzamem neko prin-cipialno stališče glede prometa pri pošti, telegrafu in telefonu. Pošta naj bo hitra, brzojav še hitrejši, telefon najhitrejši, radio pa mora biti kvintesenca brzine. To stališče vedno zastopam in zato mislim, da je povsem naravno, da se brzojavni promet favorizira pred poštnim, da mora torej pošta v korist brzojava počakati, če je treba (ako to ni absolutno nemogoče), in istotako brzojav v korist telefona. Temu primerno so ustanovljene tudi pristojbine ter je zato ta razvrstitev prednosti pravilna in upravičena. Pri velikih postajah, ki imajo ločene oddelke, ta gradacija sicer ne pride toliko v poštev, važna pa je pri manjših postajah, kjer opravlja ena moč dvoje poslov, in pri malih, kjer je vse troje v enih rokah. Ta činjenica je v sedanjih razmerah važna tudi zaradi občutljivega pomanjkanja osobja, ki vlada pri nas. Kolikor pa ne ovira prometa še pomanjkanje, ga ovira vedno se izpreminjajoče stanje: kjer imaš danes pet moči, jih imaš jutri sedem, pojutrišnjem tri, normalno pa ti jih pripada za tisti posel deset. To variranje staleža je večja zapreka za hitri razvoj prometa:, nego pomanjkanje samo. In ravno pri telegrafu se
kontraktualni uslužbenci v smislu zakona. ; Tega naj se pa preveč ne žaloste, kajti ako j niso kontraktualni uslužbenci, morejo biti | samo ali dnevničarji ali pa sprejeti kot urad- , nrki ali zvaničniki v red državnih uslužbencev, v vsakem primeru bi imeli še enkrat ; toliko prejemkov kakor zdaj. Najslabše pri i tem je to, ker se utegne to najbolj pereče j vprašanje zaradi tega zavleči. V ministrstvu j so nam sicer zagotavljali, da je kredit na ! razpolago (edino zagrebška direkcija ga i nima) in da tečejo zvišani prejemki od 1. ja- j nuarja t. 1. dalje, vendar naj tudi to vest \ sprejmo poslovači s potrebno rezervo, ker ^ dvomim, da bi prišlo pred 1. aprilom t. 1. do kakih (»viškov. Organizacija razpošlje vsem slovenskim parlamentarnim klubom spomenico, da urgirajo v parlamentu rešitev od-pravniškega vprašanja, čijega elaborat je že izdelan, potrebuje samo odobritve ministrskega sveta. Tovariši odpravniki naj še malo potrpe, njihovo vprašanje se mora tekom tega meseca rešiti.
To bi bile glavne vesti iz Beograda, ki jih je treba javno objaviti.
največ škrca z osobjem, ker smo s staležem že tako nizko, da ni mogoče nikjer več krčiti služb. Da podam karakteristično sliko iz prakse: Mariborski telegraf ima trinajst vodov s preko 100 vključenimi postajami. Sistemizirano stanje morzistov je sedem, faktično pa je bilo v mesecu oktobru (drugi meseci niso nič boljši, vzamem oktober samo radi tega, da se držim dosledno pri vseh navedbah ene dobe, ki je v letu nekako povprečna) običajno po štiri, največ pet morzistov, ki morajo opravljati službo od 8. do 24. ure. Pri petih morzistih, kar je bilo maksimalno stanje, pride na enega (seveda, če bi bili vsi vedno v službi) dvajset postaj, ker pa se mora delati turnus, so bili čez dan v telegrafu trije morzisti ter pride tako na enega nič manj ko 35 postaj. Pa o tem še pozneje. Poleg morzistov je še služba odprave, posredovanje, mejna kontrola, tako, da je znašal kompletni stalež manipulativnega osobja 8 do 9 uradnikov. Tekom meseca oktobra pa je bilo v telegrafu na teh osmih odnosno devetih mestih 22 uradnikov, kar znači, da se je osobje vsake 4 dni kompletno izmenjalo. In izmed vseh teh 22 uradnikov ni bil niti eden ves mesec na svojem mestu. To je že cirkus, ne pa več telegraf!
Prilično enako bo tudi pri drugih poštah. Ravno te razdrapane razmere pa silijo na to, da se tisto bore, kar je na razpolago, racionalno uporabi, da se ne trati niti človeška niti materialna energija in da se kolikor le mogoče štedi s časom. Pri takih razmerah pa je važna že vsaka sekunda in vsaka pika, ki sem jo na aparatu odveč napravil, ter s tem zadržal sebe in svoj vis ä vis. Poslovanje bi tedaj trebalo tako ustrojiti, da bi bil uradnik ves čas uporabljan s koristnim poslom, ne pa s čakanjem itd. Opazoval sem tudi v tej smeri z uro v roki ter prišel do tegale — neverjetno donečega rezultata: V eni uri odpade na praktično realno delo dvajset minut, dočim se potroši za klicanje, čakanje na recu (fraze) itd. celih štirideset minut, ali z drugimi besedami: uradnik porabi eno uro s tem, da 33 % dela in 66 ^ čaka, to se pravi: sedi neizrabljen. Vse to je pri sedanjih razmerah normalno. In rezultat? Namesto, da bi delal uradnik minimalno število ur, pa takrat z 80 % pozitivnega dela in samo 20 % klicanja in čakanja, pri čemur bi bil efekt boljši v razmerju 3 : 4, ga sili uprava v službo z maksimalnim številom ur, ja še celo preko zakona, pri slabšem efektu ali praktično povedano: telegrafist na morzu bi moral in bi tudi lahko oddal v šestih urah 200 brzojavk, ako jih odda sedaj v devetih urah 150. To je pa že
razlika, in sicer tako velika, da sc izplača upoštevati v prejšnjih odstavkih omenjene pike in vejice, ki izgiedajo na prvi hip kot bagatela, ki ni vredna besede. V istem razmerju, kakor bi se skrčil delovni čas in dosegel na drugi strani večji efekt, bi se povečala tudi kapaciteta vodov za prav znatno mero. Pogoj za to pa je poleg v poglavjih »Aparati« in »Predpisi« omenjenih hib ta, da bi bil telegrafist na mestu, kar danes še daleko ni.
Pojdimo k aparatu, da vidimo delo v praksi! Da bi se javila kaka postaja na tretji ali četrti klic, kar bi se lahko, ni govora. Kličeš brezupno pet, pa tudi po deset minut, pa še ne dočakaš odziva. In to naj bo telegraf! Vsaka postaja bi se morala pri pravilnem delu vsaj na deseti klic javiti, pa če tudi nima časa, da takoj dela z nasprotno postajo. Saj ima znamenje »čakati«, a tisti, ki kliče, m o -r a vedeti, pri čem je. Nič zato, če mora čakati par minut (seveda ne po cele ure ali poldnevu, kakor se to pri nas dogaja), ali poklicana postaja mu mora vsaj povedati, da nima časa, da pa ga sliši.	(Dadje prih.)
Organizatorično gibanje.
Zapisnik rednega letnega občnega zbora »Sekcije
pošt., tet. in ček. činovnikov v Ljubljani.
(Nadaljevanje in konec.)
K besedi se nadalje oglasi tov. Kunst iz Maribora 1, ki pravi, da člani izven Ljubljane nimajo prav za prav nikakega direktnega vpliva na delovanje organizacije, dolžan pa je, da po naročilu svojih kolegov potoži zastopniku direkcije in šefu personalnega odseka nekaj specialno mariborskih teženj. Omenja adaptacijo prostorov glavne pošte in razsvetljavo urada, ki je s to adaptacijo v zvezi. Novo.urejeni oddelki, telegraf, blagajna, pisemska pošta, so dobili nove lepe pod-stropne svetilke, ki pa daiiejo tako slabo luč, da ni mogoče delati. Radi te škandalozne razsvetljave se je pisalo že nešteto raportov m pritožb. V telegrafu n. pr. so nameščene svetilke tako nerodno, da vise uradniku ravno nad glavo. Še tisto' bore svetlobe, ki jo te lampe dajejo, si zakrije uradnik s svojo glavo. Poleg tega vise svetilke kake tri metre nad mizami in imajo sicer za oko lepe in za kako restavracijo čisto pripravne senčnike iz porcelana. Prvotno so se kurile s 100 s večnimi žarnicami; že ta svetloba je bila preslaba za urad, v katerem se ponoči piše s svinčnikom, a ker direkcija ni odobrila nadaljnje uporabe sto-svečnih žarnic, so se počele uporabljati SOsvečne, ki svetijo naravno še za 50% slabše. Obstoji prav resna nevarnost, da osobje tekom časa pri taki luči oslepi, poslabšanje oči se konstatira lahko že sedaj po komaj parmesečni uporabi ter utegne imeti za oba dola neprijetne posledice. Na vedno pritožbe si je ogledal to faanozno razsvetljavo tudi odposlanec direkcije, facit pa je bil ta, da je direkcija vztrajala na svoji zabrani močnejših žarnic. Da bi sedanja naprava dajala kolikor toliko uporabljivo luč, bi bilo po mincnju ljudi, ki se spoznajo na luč, treba kuriti 250svečne žarnice: ako pa direkcija nima smisla za zdravje svojega osobja, prosi govornik, da se sedanja lepa naprava sploh odstrani, ker je zdravju škodljiva in ker itak ne sveti.
DA,DA.
BUDDHA
ČajMEMEiAVIHE UUVRW FIHEl
Strokovni dei.
BrZO-jaV.	(Nadaljevanje.)
Druffo za Maribor stalno pereče vpraianie ie osobi e. Vsi, ki službujejo v Mariboru, na žalost zelo čutijo, da je Ljubljana daleč. Posebno dobra m bil Maribor sploh nikoli dotiran s personalom ter se z ljubljanskimi poštami, ki same ninrajo ravno odveč, niti primerjati ne sme. Poleg slabe dotacije pa mora imeti človek vtis, da pošilja direkcija nekako sistematično vse bolnike v Maritwr. Druge pošte se osebja, ki radi boleha-vostl ni polnou porabi ji vo, kmalu odkrižajo, vse pa se steka počasi v Maribor, ki je v tako kritičnem položaju, da ima kar stalno po 20 do 25% bolnikov. Številčno izgleda stalež polen, v resnici pa opravlja služ.bo samo tri četrtine dodeljenega uradništva, ostala četrtina pa je bolna. Na vsak način je treba imeti z bolnimi Osebam! velik obzir, nikjer pa ni zapisano, da bi moral imeti na svojih ramah vse bolnike ravno Maribor. Mariborsko članstvo Sekcije prosi direkcijo in posebno še njenega personalnega šefa, da temu zlu odpomore. Razmere, ki vladajo sedaj v Mariboru t, ne spominjajo več na urad, večno prerivanje osobja je že pravi cirkus. Te razmere so nevzdržne, ker na eni strani pod njimi zelo trpi služba, na drugi strani pa osobje satno. Će itočo direkcija, da sc bo opravljala služba tako, kakor jc to potrebno, mora glodati, da porazdeli bolno in bolehavo osobje v enakem razmerju na vse pošte. Ni treba še radi tega začeti s premeščanjem, dovolj bo, če se zgodi to pri bodočih dodelitvah. Isto tako prosi mariborsko osobje direkcijo in njenega personalnega šefa, da blagovoli upoštevati to, da mora mariborska pošta zalagati vso oblast z rezervami, sama pa v tem pogledu nima nikakega viška, marveč dela stalno pod stanjem, ki je tako občutno, da mora delati osobje namesto po osem ur, kar je itak že zakoniti maksimum, po devet in več ur službo. Razmere so si sicer že ponovno ogledali razni di-rekcijski organi rn komisije, a če je sledila tem ogledom kaka izprememba, je bila izprememba na slabše. Takihle protizakonitosti pa ni doslej še nihče od direkcije opaziti, kaj šele grajal in ukrenil, da ne bi bile več potrebne. Mariborsko članstvo Sekcije bi 'n. srca želelo, da bi bila direkcija o naših razmerah objektivno poučena ter da bi večkrat prišel v Maribor gospod personalni šef direkcije, ker, je osobje uverjeno, da vladajo te slabe razmere zaradi nezadostne objektivne informiranosti direkcije. Na žalost se navadno dogaja, da se drže direkcijski odposlanci v pozi strogih sodnikov, z osebjem pa ne pridejo v kontakt, se ne zanimajo za njiliove želje, ki bi se v mnogih primerih prav lahko izpolnile brez vsakršnih stroškov s samo dobro voljo. Osobje se zaveda svojih dolžnosti in želi, da bi se opravljala služba res dobro, zato tudi upravičeno pričakuje, da direkcija naše prošnje upošteva ter nedostatke odpravi.
Nadaljnja prošnja, naslovljena na direkcijo, se nanaša na potrebni odmor v nočnih službah. V telegrafu se dela vzdržema prilično do ene ure ponoči. Do tega časa je materijal izdelan, od ene do sedmih pa delo popusti, ter ima uradnik, ki opravlja itak neprijetno in naporno nočno službo, priliko, da bi se malo odpočil. Kako se bode reva odpočil, ko pa nima na razpolago nič drugega ko navaden stol, na katerem itak že vso službo sedi, da je ves trd. Saj nihče ne zahteva, da bi se moral uradnik komodno vleči spat, zato baje nočna služba ni, a po vseh človeških pravicah ima uradnik pravico, da more vsaj svoje ude pretegniti in se za kako uro odpočiti. Pred prevratom so bila vsa službena mesta, kjer so se opravljale nočne službe, opremljena s posteljami in kolikotrtoliko snažnimi rjuhami. Danes nimamo niti prvega niti drugega. Smo itak skromni ter postelj uiti ne zahtevamo, zadostovalo bi nam, ako bi imeli kakršno koli od stola mak> priprav-nejšo rn komodnejšo pripravo za odpočitek, pa naj bi bil to divan, naslonjač ali kaj sličnega. Z nekaj sto dinarji bi bilo to vprašanje lahko rešeno, mi pa smo pisali že nešteto raportov, ne da bi sc nam bilo posrečilo, ganiti ta predmet z mrtve točke. Ponovno se obračamo na go-
spoda direkcijskcga odposlanca s prošnjo, da poroča o tem na merodajnem mestu ter nam pripomore do teh naših res skromnih želj.
Na predlog tov. Kunsta izreče občni zbor tovarišu M. zahvalo in nagrado 1000 Din za njegovo delovanje v prid članom Sekcije.
Tov. Čampa stavi predlog, da naj se vrši prihodnji občni zbor Sekcije v Ljubljani, v bodoče pa, da se določi za občni zbor ta-le red: Ljubljana, Maribor, Ljubljana, Celje, Ljubljana itd. Sprejeto.
Tov. Dular sproži debato o ustanavljanju pododborov Sekcije v smishi čl. 2. in 5. naših pravil. Po njegovem predlogu nai bi se v vseh večjih krajih, kjer ima Sekcija vsaj 10 svojih članov, ustanovile podsekcije, katerim bi Sekcija za kritje stroškov prepustila del članarine. Tov. Čampa se strinja v glavnem s predlogom za ustanovitev podsekcij, smatra pa, da bi bilo bolje, ako bi se ustanovile okrožne organizacije na primernih krajih, n. pr. v Mariboru, Novem mestu, Kranju, Kočevju, Celju, Ptuju itd. 0 tem predmetu se razvije daljša debata, ki dokazuje voljo, da se naša organizacija razširi in utrdi, občni . zbor pa se končno zedini na Izpremtnjevalni predlog tov. Kunsta, da se da novemu odboru nalog, da to vprašanje, temeljito prouči ter po svojem preudarku takoj prične z ustanavljanjem podsekcij odnosno krajevnih skupin.
S tem je bil dnevni red Izčrpan. Tov. zapisnikar je še prečita! brzojavni pozdrav tov. Pan-greta iz Doba pri Domžalah, na kar je predsednik zaključil lepo in stvarno zborovanje.
Po občnem zboru se je razvil prijeten družabni večer, ki je potekel zelo prisrčno.
To in ono.
Delegati, ki so odpotovali na kongres, so se udeležili predkonference Glavnega saveza in kongresa, opravili so številne intervencije na ministrstvu ter bili korporativno na čelu s predsednikom našega Saveza g. Tomo Jovanovičem sprejeti v aivdijenci od gosp. ministra za pošto in brzojav. Srečen slučaj je nanesel, da so se mudili tiste dni v Beogradu predsedniki ozir. zastopniki oblastnih organizacij iz Ljubljane, Zagreba, Splita, Novega Sada in Skoplja. Zato je sklical Savez v ponedeljek 15. februarja t. 1. v Poštnem domu širšo sejo svojega odbora in predstavnikov oblastnih organizacij, ki je trajala 4 ure. Seja je bila velikega pomena, ne samo informativnega, nego jc nam pokazala tudi nove smernice bodočega organizacijskega delovanja. Predsednik zagrebške organizacije tov. Ljubomir Lalič in predsednik Sekcije ptč. činovnikov tov. Joško C a m -p a sta obiskala ob povratku tudi bratsko organizacijo v Novem Sadu, kjer sta imela priliko, občudovati silen razmah tamkajšnje organizacije tekom zadnjega leta po zaslugi vsestransko agilnega podpredsednika tov. T o n k o v i ć a. 0 rezultatu potovanja so poročali' delegatje v Ljubljani na sestankih uradniške in neuradniške orga-' nizacije, za izvenljubijanskc člane pa prinašamo poročilo na uvodnem mestu današnjega »P. gl.«.
Člani Sekcije, ki so sc pismeno obrnili na svoje društvo za različne informacile, naj malo potrpe, ker je njen predsednik tov. Čampa začasno vpoklican v službovanje k pošti Litija.
Nedeljski počitek pri carinjalnl pošti Ljubljana 2. Prejeli smo in priobčujemo: Kako se izvaja. nedeljski počitek pri tukajšnji kolodvorski carinski pošti, so se lahko prepričali Ljubljančani v nedeljo, dne 21. februarja t. L Poštne uslužbence tega urada, oblečene v nekake halje kakor kakšni kaznjenci, smo videli navedeno neddjo, da so morali čistiti okna na tisti zamlazani carinski baraki (ki se imenuje tudi pošta). To je menda za pri-
Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj!
boHšek zato, ker morajo nižji uslužbenci te pošte že itak dnevno 8—10 ur opravljati zelo naporno službo. Mesto, da bi se dala tem ljudem prilika, da se vsaj ob nedeljah malo odpočijejo In event. tudi zadoste svojim krščanskim dolžnostim, morajo še ob nedeljah okna čistiti Čudno se nam zdi, da se na tej pošti vedno dogajajo stvari, ki niso na mestu. Gospodu poštnemu direktorju, ki ga obče poznamo kot moža na pravem mestu, i priporočamo, da zadevo pravično uredi, da se take reči ne bodo več dogajale.
Za tiskovni sklad »Poštnega glasnika«. Namesto naročila oglasov smo tudi letos prejeli od nekaterih ljubljanskih tvrdk lepe zneske za naš tiskovni sklad. V naslednjem izkazujemo imena dotičnih dobrotnikov: Papirnica Vevče 200 Din Hipotekarna banka 100 Din, F. Kollmann 100 Din, Rosmann & Tschurn 100 Dm, F. Novak 100 Din, M. Ambrožič & drug 100 13m, I. C. Mayer 100 Din, Prva hrvatska štedionica 100 Din Ciuha & Jesih 50 Din. Skupaj 950 Din.
Vsem darovalcem izrekamo tem potom) našo najprisrčnejšo zahvalo z željo, da bi našli še mnogo posnemovalcev. Žal, pa je ostala naša akcija zunaj Ljubljane brezuspešna. Zlasti naš mariborski poverjenik se niti ne oglasi, zato ga pozivamo, naj nam takoj vrne pooblastilo in zbiralno knjigo.
Tovariše v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih večjih Vai11'. bi hoteli prevzeti zbiranje oglasov in prispevkov za tiskovni sklad pri trgovcih in obrtnikih proti primerni odškodnini prosimo, da nam to takoj javijo. Poslali jim bomo vse pripomočke in pooblastila.
V teort pogledu se da napraviti veliko. In to moramo storiti, če hočemo list vzdržati in *ga še zboljšati. Zato na' delo!	Uprava.
Zahvala. Tovariša Franc in Andrej Haupt-m a n, uslužbenca pošte Stična, sta darovala vsak eno obveznico 7% drž. posojila ä nominale 100 Din v skupni vrednosti 200 Din s kuponi od leta 1924 dalje za zgradbo Poštnega doma. Požrtvovalnima in zavednima tovarišema izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I.	M. v M.. Vaš članek ima sicer naslov »Proč j s politiko«, vendar ga ravno zaradi politične bar-I ve ne moremo objaviti V našem listu nikoli ne
zasledite citirane kake politične stranke ali natisnjeno ime kakega političnega voditelja in ravno zaradi tega ne moremo Vašega članka priobčiti.
J.	K. v M. Vašega članka pa zato ne moremo objaviti, ker je preveč oseben im ker se ne moremo spuščati v presojo razsodbe sodišča, ki je izreklo v tej zadevi zadnjo besedo.
Združeni pripravniki. Anonimnih dopisov naš in noben drug resni list ne objavlja. Podpišite se pod svoj pamflet, pa ga bom objavil z vsemi slovničnimi in jezikovnimi napakami vred. Potem pa bodite pripravljeni na odgovor, da Vas bodo ušesa bolela.
Gospodarstvo.
KONSTITUIRANJE NAČELSTVA GOSPODARSKE ZADRUGE.
Načelstvo zadruge se je na svoji prvi seji konstituiralo takdle:	predsednik g. Martinšek
France, tajnik g. Klavora Matko, blagajnik g. Slamič Vinko, kontrolor g. Potokar Josip.
Nadzorstvo je pa izvolilo ža predsednika g. Čeha Dragotina, za tajnika pa gdč. Keržan Doro.
Na drugi in tretji seji je načelstvo ustanovilo 6 odsekov, ki jim je namen, da v njihov delokrog spadajoče zadeve podrobno prouče, o rezultatu in ukrepih točno obveščajo načelstvo pri njegovih sejah In tako razbremene funkcionarje načelstva glede dela in odgovornosti Odbore odsekov tvorijo trije do pet članov, ki jih je delegiralo načelstvo in nadzorstvo tako, da so v vsakem odseku zastopani člani načelstva in nadzorstva. Odseki so v svojem delokrogu kolikor mogoče neodvisni. Vsak odsek bo na podlagi od načelstva določenih smernic sestavil za svoje delovanje
svoj Lasten poslovnik, ki ga načelstvo in nadzorstvo po pregledu odobrita. Odseki so sledeči:
I. finančni odsek, II. odsek za določitev mesečnih odtegljajev, III. odsek za kurivo, IV. odsek za povzdigo obrata, V. hranilni in posojilni odsek, VI. časnikarski odsek.
PRESKRBA ČLANOV Z BRVMI.
Zadruga je nabavila en vagon bukovih suhih drv, ki jih je deloma že oddala članstvu po 155 Din za kubični meter, štirikrat razžagan in na dom postavljen. Imamo še nekaj kubičnih metrov na razpolago in se reflektantJi lahko zglase v pisarni na Starem trgu štev. 3. Drva so prav dobre kvalitete.
NABAVA VELIKONOČNE GNJATI.
Obveščamo članstvo, da je načelstvo na svoji zadnji seji sklenilo, omogočiti članstvu nabavo gnjati za praznike pri enem ali drugem prekaje-valcu. Zadruga bo oddajala gnjati po lastni ceni proti odplačilu v dveh ali treh mesečnih obrokih. Natančneje bo še objavljeno pravočasno v «Pošt. glasniku« in v okrožnici.
Uradni kotiček.
V. T. v T. Vašo prošnjo je predložila direkcija ministrstvu, odkoder bo v kratkem sigurno pozitivno rešena. Torej le malo potrpite še.
Odpravnlško vprašanje (T. B. v B.). Glede ureditve razmerja poštnih poslovačev prečitajte današnji uvodni članek. Tam je povedano vse, kolikor nam je o tem znanega^ Sicer pa Vam na Vaše točke odgovarjamo tako-le: 1. Plače se bodo uredile z uredbo ministrskega sveta. 2. Glede nagrade po pravilniku o prenosu pošte, odgovorimo na tem mestu v prihodnji številki. 3. Tudi to v prih. številki. 4. Po mnenju Glavne kontrole po-slovači niso kontraktualni uslužbenci. Kaj so, tega niti ministrstvo ne ve. 5. Poslovači nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v bolnicah, ker ne spadajo v red pragmatičnih drž. uslužbencev. 6. Obrnite se na kakega narodnega poslanca; to stori tudi organizacija.
Kupujte tevlle t mamko „PEKO", ker so najboltii, najelegantneiši in najceneilt.
OBLEKE
iz trpežnega ševiota D 520 — iz moliranega sukna 650'— iz pomodn meltona „ 720-— športni kroj .... 800:— iz finega kamgarna . Ö50 — kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CEL3E št. 67. Vzorci se pošljejo za 8 dni na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami o raznih domačih potrebščinah pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke.
Za »Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« izdaja In urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Zvezno tiskarno in knjigarno»
Alojzij Höfler v LjuMJani.
A. ŠARABON
VELETRGOVINA v LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago» raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Predno se odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti
našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bogato zalogo I
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava tn nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Ge., Ljubljana.
A.&E.SKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
S po najzmemeiših cenah
L3UBL3ANA. MESTNI TRG 10
ZVEZNA TISKARNA
L3UBL3ANA
WOLFOVA ULICA ST.1 Izdeluje vsa tiskarska dala: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitka, koledarje, strojno nu-merfranje Itd. Kd. po zmernib cenah
Mola liia F. 1MI nasl.
Priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile in bombaža. Predtiskanje ročnih del. - Velika zaloga nogavic, rokavic za dame, gospode in otroke.
Modno in kratko blago Ustanovljeno I. 1887.
Ljubljana, WoHfova ulica 9
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno 1.1886
Anton Krisper
Mestni trs 26 - Stritarjeva ul. 3
!■! Prodaja vsake vrste čevljev 11 ''Sv-:	in galanterijskega blaga
po najnižjih cenah IHI
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Ljubljana,
Slom&kova ullea 19. telefon 527.
Gradbeno pod|et|e, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe --------- In pohištvo. ----
»» priporočamo najboljše šivalne stroje -444
GRITZNER in ADLER
za rodbinsko In obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri ]Q<j|p Pf.TF.UHr
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
h>p SPRE3EMA30 SE POPRAVILA STR03EV. 444
miHSMG'
osle d 3vo'j»V» dobrin splošno pr/ljubljena
CIKORIJA—
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
IH.B9N
daje od 6—10 mesečnih obrokov: vsakovrstno blago za obleke in perilo, ženske in moške obleke
LJUBLJANA
BESUEVA CESTA 7 ______
Prva kranjska
Ivan klafin:: Ljubljana IfflnM liaiiif »»!■:*»*"
veletrgovina špecerijske in kolonija), robe
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana
Dunajska cesta št. 31.	Telefon 719.
Brzojavi: SIGEROS.
WIEN
Kal 1. 55.
SV1TRVY
(C. S. R.)
[entrala: Ljubljana. S». Petra t. 31 - Podružnica: Maribir. Vetrinjska ?l
glasbene plošče, stroji, potrebščine vedno v zalogi pri
H. KENDA, UUBUANA
MESTNI TRG 17.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
D. D. v L3UBL3ANI
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št 15. prvo nadstropje